Mttntna plačana t gotorml Leto XI., št. JI (»jutro« XXI., Si. 174 a? Ljubljana, ponedeljek 29. julija 1940 Upravmstvo. ujuDijana., Kjia-tijeva o — Telefon St- 3122. 3123, 3124. 8126, 8128. LoseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja PONEDELJSKA IZDAJA Cena t Dr* Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva oL 5. Telefon št. 3122, 3123 3124, 3125 m 3126 Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din t- po raznašal-db dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg St- 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Solnograjskf razgovori so bili brez sklepov Berlinske informacije o rezultatih solnograjskih razgovorov -spremembe so odložene do konca vojne - Slovaška naj pride pod Madžarsko, Podkarpatska Ukrajina pa pod Sovjetsko Rusijo - Sedaj se bodo pričela neposredna pogajanja med prizadetimi državami Beograd, 28. jul. p. »Pravda« poroča iz Berlina: četudi konferenca nemških državnikov s predstavniki južnovzhodnih držav še niso končane, je bilo na merodajnem mestu dano novinarjem naslednje obvestilo o okviru, v katerem potekajo te konference: 1. Ni bilo v programu, da se na teh konferencah, ki imajo zgolj konzultativen značaj, sprejmejo že kaki defenitivni in konkretni sklepi, ki bi se morali takoj izvesti, marveč je bilo govora zgolj o proceduri, po kateri naj bi se našla rešitev spornih vprašanj in o okviru bodoče rešitve. 2. Po solnograjskih razgovorih bo nastopila daljša doba diplomatskih stikov med državama osovine in južnovzhodnimi državami. V primeru potrebe bo sklicana nova skupna konferenca pod vodstvom Nemčije in Italije. 3. Četudi bi prišlo do definitivnega sporazuma o teritorialnih odstopitvah, se bo izročitev dotičnega ozemlja drugi državi izvršila ir« nova razmejitev izvedla še le po končani vojni, ker bi to moglo sicer motiti razvoj gospodarskega življenja na tem področju. 4. V Solnogradu se je lahko ugotovilo popuščanje na strani vseh zainteresiranih držav v stremljenju, da se čimprej najde pravična rešitev in ureditev vseh spornih vprašanj. 5. Zahteve, ki so bile postavljene od strani posameznih držav, niso pretirane. 6. Bolgarija ne zahteva odstopitve cele Dobrudže, marveč samo enega dela. Prav tako tudi Madžarska ne vztraja na tem, da ji Rumunija vrne vso Transilvanijo, nego samo en del. 7. Razgovor z madžarskimi državniki se je nanašal tudi na odstopitev Podkar-patske Rusije Sovjetski uniji, ker spada to ozemlje po nemško-ruskem dogovoru v sovjetsko interesno področje. 8. Razgovori s slovaškimi predstavniki so se nanašali med drugim tudi na priključitev Slovaške Madžarski, pri čemer bi dobila Slovaška najširšo avtonomijo ali pa položaj zvezne države. 9. Nemčija in Italija odobravata madžarske in bolgarske revizionistične zahteve, Rumunija je bila od vsega začetka pripravljena ugoditi tem zahtevam v omejenem obsegu. Madžarska in Bolgarija sta pokazali pravilno razumevanje ter sta svoje zahteve spravili v primerno ravnotežje. 10. V Solnogradu je bila določena osnova za bodočo politično in gospodarsko ureditev ter novo razmejitev v Podunavju in v jugovzhodu Evrope. usnunr lit Madžarski Z medsebojnim popuščanjem naj omogočita neposreden sporazum Berlin, 28. jul. br. (SDA). Točnih informacij o rezultatu solnograških in rimskih razgovorov med nemškimi ter rumun-skimi in bolgarskimi državniki iz službenega vira zaenkrat še ni, vendar pa vsebujejo nemški listi v tej zvezi sestavke, ki namigujejo na pravi cilj teh razgovorov. Posebno pozornost je zbudilo v tej z;vezi zlasti pisanje »Essener National-2ieitung«, glasila maršala Goringa, ki poudarja med drugim: Kakor zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, Nemčija nikdar ni prikrivala in tudi sedaj ne prikriva, da je vedno zastopala mnenje, da so bolgarske in madžarske revizionistične zahteve napram Rumuniji upravičene ter da jih je vedno s simpa- tijami spremljala. Rumunija mora uvideti, da mora s svojo dosedanjo politiko kon-čnoveljavno prenehati in kreniti na nova pota. Rumunija mora pričeti politiko pametnega sporazumevanja. Pojavi, ki so jih izzvale v jugovzhodni Evropi zapadne velesile po svetovni vojni, morajo izginiti. To stanje se mora likvidirati in storjene krivice popraviti. Na drugi strani pa mora tudi Madžarska uvideti, da brez popuščanja sporazum ni mogoč, kakor so si tudi Rumuni sedaj na jasnem, da se morajo popraviti krivice, ki so bile storjene Madžarski pri osnovanju versajske Rumunije. To je predpogoj za zagotovitev trajnega miru v Podunavju. Rumuni predlagajo Izvedbo splošnega plebiscita Nemčija In Italija to odklanjata, ker bi lahko Izzvalo to komplikacije na drugi strani Bukarešta, 28. jul. p. (Rador). V buka-reških krogih vlada še vedno optimistično razpoloženje in so prepričani, da bo re-zultat razgovorov v Solnogradu in Berlinu pGvoljen za Rumunijo in da vsaj za enkrat ne bo prišlo do nadaljnje teritorialne okrnitve rumunskega ozemlja. Rumunski politični krogi so prepričani, da želita Rim in Berlin v sedanjem trenutku, ko še ni končana vojna z Anglijo, za vsako ceno ohranitev miru v jugovzhodu Evrope in da bosta skušali zaradi tega preprečiti vsak konflikt, ki bi mogel nastati, ako bi se sedaj začela izvajati revizionistična politika. Zato so tudi v Solnogradu na-svetovali vsem zainteresiranim državam, naj se medsebojno sporazumejo na prijateljski način, da ne bi prišlo v interesu Nemčije do kakega konflikta v tem delu Evrope. Prvi uspeh te diplomatske akcije se že čuti v tem, da niti madžarski, niti bolgarski tisk ne postavljata več takih zahtev, kakor sta jih poprej, ko sta zahtevala kar cele rumunske pokrajine. Po poročilih rumunskih listov sta Gi- gurtu in Manoilescu predlagala v Solnogradu, naj bi se v Transilvaniji in v Dobrudži izvedel plebiscit, a prav tako tudi v vseh onih pokraijnah na Madžarskem in v Bolgariji, koder je rumunski živelj v večini. Na ta način bi prizadeto prebivalstvo samo odločalo o svoji bodoči državni pripadnosti. To bi bila po rumunskem mnenju tudi najpravičnejša rešitev vseh sporov, ki bi se na ta način poravnal! ob obojestranskih žrtvah. Vendar pa smatrata Nemčija in Italija v sedanjem trenutku plebiscit za neoportun, ker bi lahko to sprečilo val novih zahtev po narodni samo-opredelitvi. Zaradi tega so bile v Solnogradu in Rimu dogovorjene samo osnove za bodočo rešitev vseh teh vprašanj. V ostalem pa poudarjajo rumunski listi, da gre sedaj v glavnem za gospodarske probleme, ker je Nemčiji in Italiji predvsem na tem, da si zagotovita redno dobavo kmetijskih pridelkov in sirovin iz južnovzhodnega področja. Rumunska javnost preti vsaki nadaljnji teritorialni koncesiji V sedanjem trenutku bi pomenila nadaljnja okmitev neizogiben spopad Bukarešta, 28. jul. br. (SDA). V tukajšnjih političnih krogih z veliko nestrpnostjo pričakujejo povratek ministrskega predsednika Gigurte in zunanjega ministra Manoilesca iz Berlina odnosno iz Rima. Njun prihod v prestolnico Je napovedan za jutri opoldne. Po vesteh, ki so razširjene v bukareških političnih krogih, sta kancelar Hitler in Mussolini sprejela ru-munsko stališče, da v sedanjem trenutku vprašanje revizije rumunskih meja ne pri- de v poštev. Rumunija je v interesu ohranitve miru pristala na veliko žrtev odstopitve Besarabije in severne Bukovine Sovjetski uniji. Sedaj pa je razpoloženje rumunske javnosti takšno, da se nove teritorialne žrtve ne bi mogle doseči brez oboroženega spopada. Rumunija razpolaga z armado, ki jo lahko vso premesti na za-padno fronto, ker je Sovjetska Rusija dala zagotovilo, da nima nikakih teritorialnih zahtev več proti Rumuniji. Zaradi tega predstavlja Rumunija danes, poudarjajo v bukareških političnih krogih, vojaško silo, ki lahko odbije vsak napad na rumunske meje na severu ali zapadu. Zaradi tega pa tudi Rumunija v nobenem primeru noče več doprinašati novih žrtev, ker se teritorialne žrtve ne zahtevajo od nobene druge države. Francija, Nizozemska in Belgija so vojaško premagane in okupirane, a vendar ni govora • o kaki reviziji njihovih meja. Rumunija je pripravljena korektno sodelovati prt reševanju spornih vprašan' toda žrtve so dosegle najskrajnejšo mejo. Bukarcšia, 28. jul. br. Kralj Karol je danes sprejel v avdienco rumunskega poslanika v Berlinu Romala, ki je prisostvoval solnograjskim razgovorom. Poslanik ga je podrobno informiral o teh razgovorih, tako da je kralj o njih obveščen, že pred povratkom ministrskega predsednika Gi-gurta in zunanjega ministra Manoilesca. Danes seja rumunske vlade pod predsedstvom kralja Bukarešta 28. julija br (SDA) Jutri se sestane ministrski svet pod predsedstvom kralja Karola. Na tej seji bosta ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu poročala o svojih razgovorih v Solnogradu in Rimu Če se izkaže, da je zmagalo rumunsko stališče, potem pomeni to znatno okrepitev položaja Gigurtove vlade. V političnih krogih se zatrjuje, da bo v tem primeru izvedena najbrž delna preosnova vlade v svrho še večje okrepitve sedanjega političnega kurza. Angleški protest v Bukarešti L®ndon, 28. julija. AA. Diplomatski urednik agencije Reuter poroča: S pristojnega mesta se je zvedelo, da je britanska vlada poslala pritožbo rumunski vladi zaradi zadnjih njenih ukrepov, Doznava se tudi, da bo ta pritožba danes izrečena vladi v Bukarešti. Izgon Židov Bukarešta, 28. jul. z. (Rador) Potrjujejo se vesti, da bodo vsi židje, ki so v zadnjem času pribežali iz Besarabije in Bukovine v Rumunijo, znova izgnani. Prizadeti židje so bili od notranjega ministrstva obveščeni, da jim je dan petdnevni rok za svobodno odselitev iz države. Strogi ukrepi proti transilvanskim avtonomistom Budimpešta, 28. jul. z. (Rador) Avtono-misti&ni pokret nekaterih transilvanskih politikov pod vodstvom Vajde Vojevoda je naletel na hud odpor rumunskih političnih in vojaških oblasti. Za danes je bilo napovedano v Cluju večje zborovanje transilvanskih političnih prvakov, a vojaške oblasti so ga prepovedale. V Aradu je bilo aretiranih okrog 40 uglednih ljudi, med njimi tudi neki višji sodnik in dva pastorja. Proti njim je bilo uvedeno sodno postopanje. Postavljeni bodo pred vojaško sodišče. še vedno velika nasprotja švicarske informacije o stališču Rumunije in Madžarske Curih, 28. jul. z. V posebnem poročilu iz Rima razpravlja danes »Neue Ziircher Zeitung« o položaju, ki je nastal po razgovorih rumunskih državnikov v Solnogradu, Berchtesganu in Rimu. List ugotavlja, da je kljub vsem nasprotnim domnevam vendarle že sedaj napočil čas, ko se bodo morala rešiti najbolj pereča vprašanja na Balkanu. Rumuni so bili o tem tako v Nemčiji kakor tudi v Italiji točno poučeni. Sicer skušajo rumunski državniki na vse načine pridobiti vsaj nekoliko časa, toda baš Italija in Nemčija sta se postavili na stališče, da bo treba s čimprejšnjo ureditvijo teritorialnih in političnih problemov omogočiti, da se bo pospešil razvoj novih prilik in reda v južnovzhod-ni Evropi, kakor to narekuje politika osi. Rumunija se bo morala v vsakem primeru odločiti za neke teritorialne koncesije. Po nasvetih italijanskih in nemških državnikov bo imel ta akt zunanji videz svobodne odločitve. Vsekakor so v Rimu kakor v Nemčiji odklonili rumunske predloge, po katerih naj bi se nova karta južno-vzhodne Evrope določila po svobodni diskusiji med prizadetimi državami, ker se je sedaj pokazalo, da vladajo ne glede na eventualni rumunski načelni pristanek na novo okmitev sedanje Rumunije vse prevelike diference v stališčih Rumunije in Madžarske o teritorijih, ki naj bi prešli pod madžarsko oblast. V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da bi bila Rumunija pod določenimi pogoji pripravljena odstopiti Madžarski severno-zapadni del Transilvanije na črti Marmo-ros—Sziget—Veliki Varadin, Madžari pa slej ko prej vztrajajo pri svoji zahtevi, da bo morala nova meja teči vzdolž Marosa in da bo moral Madžarski pripadati tudi Cluj. Ker ni opaziti niti na madžarski niti na rumunski strani nikake pripravljenosti za popuščanje, je zelo verjetno, da bosta Italija in Nemčija razsodili v tem sporu med obema podunavskima državama. Bolgarske nade Curih, 28. julija z. V daljšem poročilu svojega sofijskega poročevalca pravi danes »Neue Ziircher Zeitung«, da v bolgarskih političnih krogih sedaj s popolno gotovostjo računajo, da bo Bolgarija ob strani obeh osnih velesil zavzela na Balkanu povsem podoben položaj, kakor ga ima Madžarska v Podunavju. V zvezi s tem so tudi v Sofiji prepričani da bo sedaj kmalu urejeno tudi vprašanje južne Dobrudže Bolgariji naj bi pripadel oni del te pokrajine, ki je bil pod njeno oblastjo že po drugi balkanski vojni. Bolgarski krogi sodijo, da se bo po novi ureditvi meja med Rumunijo in Bolgarijo lahko uredilo novo politično razmerje med obema sosedama. V zvezi s tem pripomi- Slovaki v Solnogradu Predsednik republike Tiso ter ministrski predsednik in zun. minister pri kancelarju Hitlerju Solnograd, 28. jul. AA. (DNB). Davi je prispel v Solnograd predsednik slovaške republike Tiso. Na železniški postaji je slovaškega državnega poglavarja pozdravil v imenu voditelja rajha zunanji minister v. Ribbentrop. Pri sprejemu so bili navzočni tudi zastopniki državnih oblasti, narodno socialistične stranke in državne oborožene sile. Na peronu je bila postro-jena častna četa. Ko je dr. Tiso obšel čast-1 no četo in ko ao mu predstavili ugledne Po kosilu pri Ribbentropu na posestvu Fuschl pri Solnogradu in sprejemu po tem kosilu, je šef protokola v. Dermberg skupno z nemškim poslanikom v Bratislavi Bernardom pospremil slovaške državnike, v katerih spremstvu je bil tudi slovaški poslanik v Berlinu čermah, z avtomobilom v Obersalzberg. Na velikem stopnjišču pred vhodom v Berghof je pričakoval slovaške državnike voditelj rajha, častna četa Hitlerjeve telesne straže pa jim je izkazala vojaško čast. Po pozdravih so se začeli razgovori v dvorani Berghofa ob navzočnosti nemškega zunanjega ministra. Pri razgovorih so bili navzočni dr. Tiso, ministrski predsednik dr. Tuka in šanjo Mach. Solnograd, 28. julija. AA. (DNB). Razgovori voditelja rajha s slovaškimi državniki so trajali poldrugo uro in so se končali okoli 16.30. Doznava se, da so razgovori z ozirom na tesne vezi med obema državama potekali v duhu prisrčnega sporazumevanja in prijateljstva. Po razgovorih je voditelj rajha pospremil slovaškega predsednika dr. Tiso in ministrskega predsednika dr. Tuko do glavnih vrat Berghofa. kjer se je od njih najpri-srčneje poslovil. Slovaški državniki so se zatem odpeljali skozi Berchtesgaden in se pozneje vrnili v svoj hotel v Solnogradu. Nocoj ob 19.30 so odpotovali iz Solnograda. Beograd, 28. jul. AA. (DNB) Objavljeno je naslednje uradno poročilo: Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je imel danes dopoldne daljšo konferenco s predsednikom slovaške republike dr. Jožefom Tisom, nato pa s slovaškim predsednikom vlade dr. Tuko. Solnograd, 28. julija. AA. (DNB) Predsednik slovaške republike dr. Jožef Tiso, ministrski predsednik dr. Tuka in šanjo Mach, ki je njim na čast nemški zunanji minister v. Ribbentrop danes opoldne priredil sprejem v ožjem krogu v hotelu Oesterreichischer Hof, so odpotovali ob 18. s posebn:m vlakom iz Salzburga. Nemški zunanji minister je pospremil predsednika slovaške republike dr. Tisa in ministrskega predsednika dr. Tuko na železniško postajo in se najprisrčnejše poslovil od državnikov prijateljske Slovaške. Solnograd, 28. julija. A A. (DNB): Objavljeno je naslednje uradno poročilo: Voditelj rajha je sprejel danes popoldne ob navzočnosti zunanjega ministra v. Ribben-tropa predsednika slovaške države dr. Jožefa Tiso in ministrskega predsednika dr. Tuko in šanjo Macha. Razgovori, ki so bili v znamenju posebno tesnih odnošajer med Nemčijo in Slovaško, so potekli v duhu prisrčnosti in prijateljskega sporazumevanja. Tragična nesreča na Dunavu Sombor, 28. julija o- Blizu Bezdana se je pripetila na Dunavu huda nesreča. Krmar Josip Takač, ki je v službi neke nemške dmžbe, je prispel s tovorne ladjo v Jugoslavijo, kjer je natovoril žito. Ko se je vračal, je padel med vožnjo njegov 61etni otrok v vodo. Dasiravno sam ni bili dober plavač, je Takač tako; skočil za njim, vendar pa se je začel tudi sam hitro potapljati. Ko je to opazila žena. je tudi ona skočila v vodo. Prodno so spustili v vodo rešilni čolln in predno so jim mogli priskočiti na pomoč, so že vsi trije izginili v valovih. Njihovih trupel še niso našli. Revizija domovinskih pravic v Zagrebu Zagreb, 28. julija o Mestni svet je sklenil izvesti revizijo vseh domovinskih pravic, ki so bile izdane v Zagrebu v zadnjih 10 letih. Od nove ureditve odnošajev na jugovzhodu pričakujejo Bolgari znatno okrepitev svojega položaja na Ralkanu njajo, da bodo kasneje na žefljo Rima in Berlina verjetno sklenjeni bilateralni pakti med Bolgarijo in Rumunijo ter med Madžarsko in Rumunijo, v okviru katerih bode podana vsa jamstva za nadaljnji obstoj vsake posamezne izmed njih. Še posebej ugotavljajo sofijski krogi glede na tako novo ureditev južnovzhodne Evrope, da se bo dosegla izključno le po prizadevanju obeh osnih velesil. Rusija pri ustvarjanju novega reda na evropskem jugovzhodu. kakor so pokazali dosedanji dogodki, ni in ne bo imela nobene besede. Končno še pripominjalo, da revizija ru-munsko-madžarskih meja in rumunsko-bol-garskih meja ne bo izvršena istočasno. osebnosti, ga je v. Ribbentrop pospremil do hotela. Malo pred prihodom državnega poglavarja sta prispela v Solnograd tudi slovaški ministrski predsednik Tuka in slovaški zunanji minister Durčanski. Solnograd, 28. jul. AA. Voditelj rajha je sprejel danes ob 15. predsednika slovaške republike Jožefa Tiso, slovaškega ministrskega predsednika dr. Tuko in šanjo Macha. Vročinski val se bliža tudi Evropi Atene, 28. jullija br. (SDA) Sedaj je tudi Grčijo zajel vročinski val Danes so beležili v Atenah v senci 40 stopinj C. Več ljudi je umrlo za sončarico. New York, 28. julija br. (SDA) Vročinski val v Ameriki zahteva z vsakim dnem več smrtnih žrtev. Po dosedanjih vesteh je umrlo za sončarico že nad 250 ljudi, več tisoč pa se jih zdravi v bolnišnicah. Pri kopanju je utonilo dosedaj 1450 ljudi. V j New Yorku je taka vročina, da so morali ! v uradih in tovarnah ustaviti podnevi delo. Mesto je podnevi kakor izumrlo. Promet skoraj docela počiva. Šele na večer se mesto razživi, ko hiti vse na morsko obalo, koder ostanejo ljudje po večini vso noč. Drzen podvig treh ruskih pilotk Lvov, 28. jul. br. (SDA) Včeraj je star-talo na tukajšnjem letališču k non-stop-poletu v Habarovsk na mandžurski meji letalo »Ukrajina«, ki ga vodijo tri pilotke. Danes je bilo opaženo letalo pri Sverd-lovsku v veliki višini. Letalo je v neprestani radijski zvezi z moskovskim letališčem. Moskva, 29. julija. AA. (Tass) Polet sovjetskih letalk Mesterenke, Mikaleve in Rusakove se nadaljuje normalno. Letalo vzdržuje ves čas zveze z Moskvo. Danes ob 1.28 se je približalo Sverdlovsku. Nemiri v Boliviji La Pa®, 28. jul. br. (SDA) Bolivijska vlada je proglasila v rudniškem področju Oruro obsedno stanje, ker je prišlo zaradi političnih nasprotij do krvavih nemirov, pri katerih je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Pred napadom na Anglijo? Nenadno ustavljen ves civilni promet v Franciji Vlchy, 28. jul. z. Nemške okupacijske oblasti so davi ob 5. nenadoma prepovedale sleherni civilni promet na cestah in železnicah v zasedeni in nezasedeni Franciji. V Moulonu so pričeli zadrževati vse begunce, ki so se vračali z železnico proti severu v svojo ožjo domovino. Med njimi je tudi na tisoče bančnih uradnikov, ki so jih Nemci sami pozvali, naj se vrnejo v Pariz, da bi se čimprej obnovilo poslovanje bank in zavarovalnic. Tukajšnji politični krogi so glede na ta nemški ukrep mnenja, da so Nemci pričeli s poslednjimi pripravami za veliko ofenzivo proti Angliji. MUan, 28. jul. z. »Popolo d' Italia« razpravlja danes o veliki ofenzivi proti Veliki Britaniji. List naglaša, da se bo pričela na več frontah n na več načinov. Računati je treba predvsem z nemško invazijo v Veliko Britanijo, ki naj bi jo pripravil, množestveni letalski napadi na angleške ladje in postojanke na obali. Istočasno naj bi se pričela tudi velikopotezna akcija v Sredozemlju s pomočjo italijanske vojne mornarice in letalstva. Končno naj bi se sprožile ofenzive tudi na kopnem v Afriki in sicer proti Angleški Somaliji, Keniji in Sudanu. Vojna poročila obeh taborov poročajo le o manjših praskah in letalskih napadih — Nemci javljajo potopitev več ladij v Kanalu Berlin, 28. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: čeprav še dalje trajajo neugodne vremenske razmere, se je nemškim letalcem kljub temu posrečilo potopiti v Rokavskem prelivu in ob vzhodni angleški obali eno pomožno 7000 tonsko križarko, dva rušilca in eno 5000 tonsko trgovsko ladjo. Razen tega so bombe zadele en rušilec, dve trgovski ladji in jih tako težko poškodovale, da jih je treba smatrati za izgubljene. Nemška letala so bombardirala pristaniške naprave v Sivansleaju in več letališč v Cornvvallu. Pri nočnih poletih britanskih letal nad severno Nemčijo je bilo vrženih le nekaj bomb, ki pa niso naredile nobene škode. Nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 5 britanskih letal. Dve nemški letali sta izginili. Eno nemško neoboroženo vodno letalo, ki je bilo zaznamovano z rdečim križem, je bilo sestreljeno tedaj, ko je poskušalo rešiti posadko nekega drugega sestreljenega letala. Nekje v Italiji, 28. julija. AA. (Štefani) Uračno poročilo št. 49 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi: Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v Aleksandriji. V Severni Afriki so se italijanski nastopi končali z uspehom, zlasti na meji Cirenaike, kjer je bila britanskim blindiranim oddelkom prizadeta velika škoda. Zaplenjeni so bili štirje blindirani avtomobili, ujetih pa več vojakov, med njimi en častnik, poveljnik nekega oddelka. Naša letala so izvedla uspešen napad v vzhodnem delu Sredozemskega morja na velike ladje britanskega brodovja. V Vzhodni Afriki so se italijanske čete uspešno udejstvo-vale proti močnejšemu sovražnemu oddelku pri Bumbadi. Italijanske čete so prešle v napad, prepodile sovražnika in mu pr.zadejale velike izgube. Berlin, 28. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Neki nemški podmornici, ki ji je poveljeval poročnik bojne ladje Rollmann se je posrečilo potopiti v nekem zelo močnem angleškem konvoju v najkrajšem času pet oboroženih veflikih ladij s skupno tonažo 48.000 ton. Med te mi ladjami je tudi pomožna 18 tisočtonska križarka. Ostanek konvoja se je razpršil. Podmornica je razen tega torpedirala oboroženo šesttisočtonsko britansko trgovsko ladjo. Nairobi, 28. julija. AA. Uradno poročilo pravi: Britanska letala so izvedla ogledni-ške polete nad italijansko Somalijo. London, 28. julija. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata: Sovražna letala so ponoči letela nad nekaterimi angleškimi pokrajinami, toda ti poleti niso bili izvedeni v tolikšnem obsegu kot prejšnje dni. Sovražna letala so letela nad jugovzhodno in jugozahodno Anglijo ter nad Walesom Vrgla so nekaj bomb, ki pa niso povzročile nobene škode, človeških žrtev ni bilo. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Rim, 28. julija o Uradno poročajo, da so italijanske čete zavzele angleško trdnjavo Curmuk na meji Sudana Po hudem bombardiranju so. italijanske čete izvršile nočni napad, ki je Angleže presenetil. Italijani so zaplenili mnogo orožja in municije, ker je bilo to eno glavnih angleških skladišč. London, 28 julija br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je danes objavijo komunike, v katerem pravi, da so biia v teku dopoldneva ob prilliki spopadov z nemškimi letali sestreljena tri nemška letala. Po najnovejših kontroliranih podatkih je bilo včeraj v spopadih nad Kanalom in vzhodno obalo Anglije sestreljenih skupno najmanj 5 nemških letal. V preteklem tednu je nemško Hetalstvo v borbi z Anglijo izgubilo 57 aparatov. Na angleški strani so znašale izgube 10 letal. Vojni pas ob angleški obali London, 28.julija br. (SDA) Ob južni in vzhodni angleški obali je proglašen 8 km širok pas za vojno ozemlje. V tem pasu ne sme nihče brez posebnega dovoljenja na ulico, oballi sami pa se sme približati le po dokazani potrebi in le pod vojaškim nadzorstvom. Sovjetski protest v Bukarešti Sovjetska vlada zahteva, da dovoli Rumunije svobodno izseljevanje v Besarabijo Moskva, 28. jul. br. (Tas) Službeno poročajo: Ker je sovjetska vlada ugotovila, da rumunske oblasti ovirajo evakuacijo Besarabeev, ki se žele vrniti iz Rumunije v svojo domovino ter jih pri tem celo zlo-stavljajo, je generalni tajnik komisarijata za zunanje zadeve Sobolev izročil 13. t. m. rumunskemu poslaniku v Moskvi Davide-scu noto, v katerih s konkretnimi podatki opozarja na to početje ter zahteva od rumunske vlade, da izda vse potrebne ukrepe, da se taki primeri ne bodo več ponovili ter da se zagotovi nemotena preselitev Besarabeev iz Rumunije v njihovo domovino. Dne 15. julija je sovjetski poslanik V Bukarešti Lavrentijev ponovno opozoril rumunskega zunanjega ministra Manoile-sca na te incidente. Rumunski zunanji minister je zagotovil, da bo te stvari, pre-iskal ter obenem zagotovil, da bo rumunska vlada izdala vse potrebne ukrepe, da se Besarabcem, ki se žele vrniti v svojo domovino, ne bodo delale nikake ovire. Dne 21. t. m. je izročil rumunski zun. minister poslaniku Lavrentijevu odgovor rumunske vlade, v katerem potrjuje nekatera v sovjetski protestni noti navedena dejstva, dočim glede ostalih pravi, da je preiskava še v teku. Po poročilih iz uradnih virov se je do 26. t. m. vrnilo iz Rumunije v Besarabijo 149.974 oseb. Evakuacija se še nadaljuje. Vseameriška konferenca V vseh glavnih vprašanjih je že dosežen sporazum — Konferenca bo najbrže zaključena že v torek New York, 28. julija. AA. (Reuter) Dosežen je bil sporazum o glavnih točkah resolucije, ki bo predložena plenumu ameriške konference v Havani. Neka resolucija pravi, da bi vsako vtikanje v sedanje lastništvo evropskih posesti na ameriški celini mnogo škoditi varnosti Amerike. V drugi resoluciji stoji, da bi v primeru poskusa, da se zamenja sedanji lastnik teh posestev, bilo treba te kraje dati pod zaščito vsaj 14 ameriških držav. Tretja resolucija priporoča vsem ameriškim državam naj izenačijo olajšave, ki jih dajejo tujim diplomatskim zastopnikom, da bi se na ta način laže preprečili poskusi vmešavanja v notranjo politiko ameriških držav. Končna ureditev teh resolucij ne bo gotova pred ponedeljkom. Zaključna seja konference bo najbrže v torek. London, 28. julija. AA. Po poročilih iz glavnega mesta britanskega otoka Trini-dad (Srednja Amerika) piše tamkajšnji list »Trinidad Guardian« o razpravi na vseameriški konferenci predvsem o posestvih evropskih držav na ameriški celini ter pravi med drugim, da sklepi te konference niso življenjskega pomena za Trinidad in ostale britanske posesti v Srednji Ameriki. Te posesti bodo ostale tudi v bodoče britanske. Havana 28. julija. AA. (Reuter) Komisija vseameriške konference za mir, je sprejela resolucijo, ki se nanaša na skupen nastop ameriških držav v primeru če bi bile evropske posesti na zahodni zemeljski polobli ogrožene in za primer če bi obstojala nevarnost spremembe statutov teh posesti. Komisija za mir se je sestala tudi danes, da sprejme še nekatere druge sklepe, ki so v zveji z zgoraj omenjeno resolucijo. Tokio, 28. julija. AA. (Štefani) časopis Kokumin Simbun v svoji današnji številki prinaša članek, v katerem pravi, da se je v ameriški javnosti pojavil nov val proti-japonske propagande, val, ki je v skladu s protijaponsko politiko katero izvaja vlada v VVashingtonu. List zaključuje svoj članek s pripombo, da bo Japonska tudi kljub očitnemu sovraštvu Združenih ameriških držav dosegla svoje narodne cilje. Angleži bombardirajo Franooze z letaki Ženeva, 28. julija AA. Kakor poroča agencija Havas so britanska letala metala nad Francijo letake, ki žalijo francosko Vlado. Vlada v Vichyju je zaradi tega poslala protest v London. Dan sovjetske mornarice Izjava komisarja vojne mornarice: Sovjetsko brodovje je najmočnejše na svetu Moskva, 28. julija, br. (SDA) Včeraj je bil v vsej Sovjetski uniji proslavljen dan vojne mornarice. Na velikem manifestacij-skem zborovanju v Moskvi je govoril komisar sa vojno mornarico admiral Kuzne-c°v, ki je orisal razvoj sovjetskega vojnega brodovja. Naglasu je, da se je sovjetsko vojno brodovje v zadnjih letih tako povečalo, da svet o pravi m°či sovjetske v«j-ne mornarice nima niti pojma. Ladjedelnice delajo noč in dan s polno paro in naravnost bruhajo n»ve in najm°demejše vojne ladje. Leta 1939 je bilo zgrajenih 112 novih najmodernejših vojnih ladij v«ch vi«t, letos pa jih bo zgrajenih še nadaljnjih 168, pri čemer niso vpogtevane podmornice, katerih število se bo le*os potrojiio. s°vjetsko brodovje je že danes najmočnejše na svetn. Po osvojitvi Baltika in po razširjenju vpli- j va na črnem m<>rju je postala vloga voj- ' nega brodovja še mn<>go važnejša, Vzh°< ' no morje je danes rusko morje in tam b< odslej prevladovala sovjetska y-astava. V potrditev tega je bila danes prirejen velika pomorska parada pred luko Liepaj: (Libau) v Litvi, ki služi za glavno sovjet sko pomorsko oporišče v Vzhodnem meri;; »Večernaja Moskva« objavlja članek, k ga je napisal pomočnik ljudskega komisarja za vojno mornarico Ignjatijev. V njem med drugim pravi naslednje: Sovjetske brodovje se je neverjetno povečaI°. Brodovje sovjetskih podmornic prekata tako po številu kakor tudi po kaKovOstj pod-morniško brOdove katerekoli druge države Pomorsko letalstvo predstavlja strahovito silo. Sovjetsko brodovje je bilo že pretekle leto znatno povečano, tako da je bilo leta 1939 v sovjetski Rusiji trikrat toliko vojnih ladij kot leta 1937. Japonsko-franooski sporazum ToKlo, 28. jul. br. (Štefani) Pomočnik zunanjega ministra in francoski poslanik v Tokiu sta danes podpisala sporazum, po katerem bosta obe državi jamčili za ohranitev miru in reda v francoski koncesiji v Tiencinu. Japonski general Unizihar, vodja japonske komisije, ki nadzoruje trgovinski promet med francosko Indokino ter Kitajsko in ima nalogo, da prepreči vsak izvoz orožja na Kitajsko, je iz Hanoia odpotoval v Tokio. Guverner Indokine je pozval gene- rala, naj sporoči japonski vladi, da bo ukrenil vse, da se japonskim željam giede izvoza vojnih potrebščin na Kitajsko popolnoma ugodi. ^ Razkrinkana tihotapska družba BuKarešta, 28. julija. AA. Rumunski policiji se je spet posrečilo odkriti veliko družbo tihotapcev. Družba je štela 18 članov. Tihotapili so predvsem devize in diamante. Njihov voditelj je bil Aleksander Deutsch, ki je več mesecev stanoval v najdražjih sobah nekega velikega hotela v Bukarešti. Maribor čez nedeljo Maribor, 28. julija Dasi smo sredi pasjih dni, ki so na glasu kot vroči in soparni, je bilo včeraj in danes pri nas hladno in deževno vreme, ki je marsikomu prekrižalo nedeljske račune. Ljudje so ostali po večini doma. tako da so bile okoliške postojanke precej prazne. Tudi izletniki, ki ob nedeijah obiskujejo naše Pohorje, danes niso imeli konjunkture. V zadnjem trenutku rešen V Studencih je nameraval preplavati reko Dravo 151etni dijak Josip Geršak. Ko je bil v sredini reke, so ga nenadno prijeli krči. Klical je na pomoč. V zadnjem trenutku, ko se je Geršak že potapljal, je slišal njegove obupne klice zasebni uradnik Janko Rotman iz Studencev, ki mu je takoj prihiteli s čolnom na pomoč in ga rešil. Zaradi moževe smrti se je ustrelila Znani trgovec Anton Mautner iz Oplot-nice je pred dnevi nenadno umrl za srčno kapjo. Globoko užaloščena vdova si je moževo smrt vzela tako k srcu, da je v trenutku duševne zmedenosti zagrabila samokres in si pognala kroglo v srce. Bila je pri priči mrtva. Tragična smrt Mautnerjeve žene je globoko odjeknila pri vseh, ki so jo poznali in spoštovali. Kronika nesreč V Trčovi je padla na cesti 131etna po-sestnikova hči Marija Korenova, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. — Pri raz-streljevanju kamenja je priletel debel kamen v desno nogo 32letncmu Brunu Plazi-begu iz Brezna ter mu jo razmesaril. — V Zgornji Polskavi je padel s postelje 31etni sinček kmečkega dninarja Fraica Spragerja ter si zlomil levico — V Studencih je neki kolesar podrl 5letnega sina ključavničarja drž. žel. Stanka Pajdeta, ki je obležal z zlomljeno nogo — Z lestve je padla 5-letna hči kmečkega dninarja Terezija Ro-bičeva iz Selnice ob Dravi Ima razbito čeljust. — Z vilami si je poškodovala desno nogo 201etna služkinja Terezija Hadnova iz Zgornjega Radvanja. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici. Obešenec na jablani V Framu so našli v nekem sadovnjaku na jablani obešenega in mrtvega 721etnega preužitkarja Ivana Kolarja, ki je zaradi bede in bolezni šel prostovoljno v smrt. Policijska kronika od včeraj na danes beleži 12 prestopkov zoper cestni policijski red. ki bodo imeli za posledico, da bo sklad za mestne ubožce spet znatno narastel. kajti globe za tovrstne prestopke so občutne. — Industrij-cu Otonu Ehrlichu. stanujočemu v Jezdar-ski ulici 8, so neznani zlikovci odnesli s podstrešja posteljnino v vrednosti 6000 din. — Žrtev tatov je postal tudi upokojeni železničar Peter Kosi, stanujoč v Koseske-ga ulici 85, ki so mu izginili iz spalnice denarnica in razni drugi predmeti v skupni vrednosti okoli 1000 din. — V neki gostilni na Frankopanovi ulici je nastal med vinjenimi moškimi prepir, ki se je končal s splošnim pretepom. Padale so bunke na desno in levo, pa tudi gostilniški inventar je pri tem precej trpel. Pretepači so namreč razbili precej kozarcev in steklenic. Rabuki je napravila konec policija, ki je pet pretepačev ovadila sodišču. Svojo smrt je napovedal Roparski umor zaradi nekaj stotakov Rovte nad Logatcem, 28. julija. Rovtarski okoliš je že od torka vzne- "j mirjen zaradi tega, ker je bil neznano kam izginil 63 let stari Biibil Markovič, katerega so na splošno vsi poznali pod imenem čiča. Bil je razpredajalec bureka in drugih srbskih slaščic, ki jih izdeluje slaščičar Aleksej Aleksič v Dol. Logatcu za vojaštvo in delavstvo. Blago so Markoviču do-važali vsako jutro v Rovte, da ga je raz-prodajal celo tja do Sv. Treh kraljev, vozeč ga na vozičku. Ko je prišla v sredo donašalka firme v njegovo stanovanje, je izvedela, da se Markovič še ni vrnil domov. V zli slutnji ga je šla iskat in ker ga ni našla, je javila zadevo orožnikom. Začelo se je dolgotrajno in naporno iskanje, pri katerem so sodelovali domači orožniki in gospodar Aleksič. že je kazalo, da bo vse iskanje zaman. V petek popoldne pa je gospodar hotel še enkrat pregledati teren in je zaprosil za dva vojaka. Njegovo odkritje pa je žal samo potrdilo zle slutnje. Markoviča so našli umorjenega. Zločin je moral biti izvršen po 16. uri v torek na novi cesti med Smreč- jem in Sv. Tremi kralji. Nato pa so zločinci zvlekli truplo in voziček nekoliko pod cesto in ga skrili. Prvi znaki kažejo, da je bil umorjen z nožem. Zločin je bil izvršen prav na meji med ljubljanskim in logaškim srezom, in sicer samo zaradi nekaj sto dinarjev dnevnega inkasa. Zanimivo je, da je nesrečnež napovedal svojo smrt že takoj ob prihodu v Logatec, kar je razbral iz dejstva, da mu je iskra na vlaku zažgala srajco. Vsi so se mu smejali, on pa je prišel v Rovte z besedami: fTakva je sudbina, tu če biti dakle kraj mog života.« Ta slutnja ga ni zapustila niti zdaj, ko se je njegov gospodar odpravljal na novo delo v Ljubljano, kamor bi moral oditi tudi on že v teku prihodnjega meseca. Rajnki zapušča daleč doli v Južni Srbiji dva sina, ženo in mater, ki bo kmalu dosegla 90 let. že dolgo se med nami ni dogodil zločin, tako ostuden pa še posebno ne, saj so zaradi nekaj stotakov umorili pridnega in mirnega človeka. Ljudstvo je prepričano, da bodo oblastva zastavila vse sile, da se izsledijo roparski morilci. Vinjen razgrajač ga je pahnil pod avtobus Le šoferjevi duševni prisotnosti gre hvala, da ni bilo smrtne žrtve Ljubljana, 28. julija Danes kmalu popoldne sta šla mimo Mestnega doma v smeri proti Streliški ulici dva mirna moška in srečala znanega razgrajača, 331etnega Franca Žagarja, ki je vinjen motovilil tam okoli in nadlegoval ljudi. Žagar, ki obeh mirnih pasantov ni poznal, se je brez vsakega povoda zaletel vanju in se začel z njima prepirati. Zlasti je vzel na piko 301etnega delavca Jožeta Kneta, stanujočega v Jesenkovi ulici 2, po rodu iz Komende in zaposljenega pri ljubljanskem zidarskem mojstru Viktorju Le-barju. Kne in njegov tovariš bi se ga bila rada otresla in sta mu hotela zlepa dopovedati, da ne marata imeti z njim nikake-ga opravka. Pijani Žagar, ki je znan kot nasilen človek, kadar ga ima dobro mero pod kapo, pa se ni dal odpraviti. Prav tedaj se je pripeljal iz Streliške ulice Kraljičev avtobus. Pijani Žagar je | počakal, da je pripeljal avtobus bliže, ter sunil Kneta pod vozilo, šofer, ki je sirovo dejanje pijanega razgrajača opazil, je vozilo v trenutku ustavil in se je le šoferjevi duševni prisotnosti zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Kljub hitri ustavitvi vozila pa je hladilnik Kneta tako močno udaril po glavi, da je nesrečnež omedlel. Reševalni avto je poškodovanca nemudno prepeljal v bolnišnico. Razgrajača so na reševalni postaji pridržali, dokler ni prišel stražnik in ga aretiral. Kakor pripovedujejo priče, je Žagar pred tem dogodkom že dalje časa razgrajal tam okoli in iskal prepira z ljudmi. Ljudje, zlasti tisti, ki ga poznajo, kako je v Pijanosti nasilen, so se ga od daleč izogibali. V zaporu je Žagar še dalje razgrajal in grozil, da se bo obesil. Pomiril se je šele, ko ga je začela minevati pijanost. Uvedba splošne delovne obveznosti v Franciji ženeva, 28. jul. br. (Štefani) Listi po-očajo, da je francoska vlada na snočni eji obravnavala tudi načrt o splošni de->vni obveznosti v Franciji. V kratkem bo jkonski načrt definitivno redigiran. Ra-unati je s tem, da bo v Franciji že pri-lodnji mesec uvedena splošna delovna Ob-eznost. Italijani v Franciji vedno internirani Rim, 28. julija AA. (DNB) Pariški dopisnik lista »Giornale d'Italia« poroča, da ie v koncentracijskih taboriščih v Franciji e vedno najmanj 20.000 Italijanov. Okupacijskim oblastem se je dozdaj posrečilo •lajti samo 300 Italijanov, ki sc bili aretirani v Parizu in tam pridržani, dočim je usoda in bivališče mnogo večjega števila teh aretirancev še neznano. Dopisnik trdi, da v Franciji glede na to še dalje goje prejšnje sovraštvo do Italije. Med Anglijo in Francijo Vichy, 28. julija br. (SDA) Ker je angleška vlada odredila zaporo vseh francoskih dobroimetij pri angleških bankah, je sedaj francoska vlada v znak represalije odredila zaporo angleških dobroimetij pri francoskih denarnih zavodih. Ministrski svet je zasedal snoči pod predsedstvom maršala Petaina. Razpravljal je predvsem o preskrbi mleka in kruha ter o perečih gospodarskih vprašanjih. Evakuacija Hongkonga Šanghaj, 26. julija. AA. (DNB). V Hong-kongu vlada veliko vznemirjenje zaradi angleške odredbe o izselitvi žensk in otrok. Na včerajšnji seji zakonodajnega sveta, ki je bila izredno viharna, so govorniki označili evakuacijo žensk proti njihovi volji kot primer kršitve načela svobode in pravičnosti. Govorniki so obtoževali angleško upravo v Hongkongu. da je dokazala nesposobnost pri izvajanju evakuacije. Proti oksldfranju srebra Znano je. da srebni predmeti na zraku kmalu izgube lesk in belo barvo. Navadno pravimo, da srebro na zraku oksidira, kar pa ni točno. Rjavkasta in črnkasta prevleka namreč ni srebrni oksid, temveč srebrni sulfid. V zraku je namreč vedno nekaj žveplovodika. ki povzroča rjavkasto patino na srebru. Na univerzi v Cambridgeu ta nedavno L. E Priče in G l. Tho-mas proučevala vprašanie kako bi se dala ta neprijetna patina na srebru preprečiti. Napravila sta nad 70 000 preizkušenj s predmeti iz čistega srebra ali srebrnih zlitin. Izpostavila sta jih vplivu ozračja raznih prostorov za krajši ali daljši čas celo do enega leta. Prišla sta do spoznanja, da je najboljša zaščita proti rjavi patini na srebru, če previdno oksidiramo površino primešane splošne kovine, tako d3 pri tem obenem ne oksidira tudi srebro, ki je sicei proti kisiku dokaj odporno. Pri drugih poskusih je bila zopet določena metoda te delne oksi-dacije. Na izglaieno ploščo srebrne zlitine se učinkuje z vodno paro parcialnega pritiska 0.1 mm, ki oksidira samo primešano kovino, ne učinkuje pa na srebro. Ni se pa obnesel poskus oksidiranja površine srebrnih predmetov z vročim zrakom, kjer oksidira tako ne samo primešana kovina, temveč tudi srebro in zaščitni učinek oki-sa je preprečen. Deloma oks;dirani predmeti ohranijo dolgo blesk novega srebra. Zakaj je ptičja perje pisano Od pravih barv so na perju naših ptic samo različni odtenki žolte in rdeče, pri nekaterih tropičnih pticah pa tudi zelene. Solnčna svetloba te barve beli in uničuje, toda ptica jih s svojim krvnim barvilom neprestano obnavlja. Zato barve nagačenih ptic kmalu oblede. Barvilo nastaja najhitreje v suhem in toplem zraku. Zato je perje tropičnih ptic pisano in zato imajo ptice v mrzlih krajih belo perje. Modre barve ptičje perje ne pozna. Tisto, ki jo vidimo, nastane tako, da se svetlobni žarki odražajo v brezbarvnih celicah, napolnjenih z zrakom in ležečih na rdečih celicah. Enako je s kovinasto blestečo modrikasto, rdečkasto, vijoličasto ali zelenkasto barvo. Tudi te barve nastanejo samo tako, če se lomi svetloba v brezbarvni prevleki perja. Z barvo ptičjega perja je nekako tako kakor z barvo rož. Rože so prav za prav brezbarvne, vsebujejo pa različne snovi, ki odražajo samo to ali ono barvo, tako da se vidi, vse drugo pa absorbira. Končno so pa vsa barvila, tudi ona v ptičjem perju, samo take snovi in ves naš pestri svet je v resnici brez barve. Kaj je siriometer ? Zvezdoslovcem ne zadostujejo običajne mere. če hočejo izmeriti razdaljo v vesolj-stvu. Za sončni sistem iim zadostuje razdalja zemlje od sonca, ki znaša 149.500.000 km. Za medzvezdne razdalje si pomagajo s svetlobnim letom ali potjo svetlobnega žarka v enem letu. ki znaša 9 bilijonov 480.000 milijonov kilometrov. Pa tudi ta razdalja, ki si ie navaden človek sploh ne more misliti, je še premajhna za zvezd o-slovce. in zato si pomagajo še s parsekom. To ie razdalja, iz katere se vidi razdalja zemlje od sonca, pod kotom ene sekunde. Ta razdalja znaša 3 in en četrt svetlobnih let ali skorai 31 bilijonov km Zvezdoslovcu Charlieru pa celo ta razdalja ni zadostovala. Zato je predlagal kot enoto milijon polmerov zemeljske poti ali 149.5 bilijona km. Ta enota odgovarja približno razdalji siriia. zato ii pravijo zvez-došlovci siriometer. Zelo prikladna ie za obravnavanje nekaterih problemov pri dvojnih zvezdah, toda zvezdoslovci jo rabijo samo na zvezdami v Lundu. Sicer je oa že Seelieer uvedel enoto petih oarsek. katero ie nazval s;riometer. toda ta se zdai sploh ne rabi. V po m SI zemlji Eden najlepših kotičkov naše zemlje nas vabi na sonce in zrak drži pot skozi obširne smrekove in bukove gozdove k slapu Savinje. Pogled se vso ; pot upira na ogromne zgradbe mogočnih j skladov Ojstrice in Planjave, Brane in j Turške gore. ki objemajo sklep Logarske doline, nudeč gledalcu nepopisno mogočen vtis. Preko mogočnega sklada strme stene vali Savinja kmalu po svojem izviru svojo kristalno vodo, da se razprši v milijone najdrobnejših kapljic. Skozi temačen gozd dospemo na Okrešelj. Slikovito gorsko kotlino oklepajo s streh strani strmi gorski vršaci Mrzla gora. Rinke, Križ, Turška gora, Brana in Planjava. Okrešelj je glavna postaja ljubiteljev Savinjskih Alp. Ob jasi stoji Frišaufov dom, 1378 m nad morjem, ki ima 7 sob z 20 posteljami in skupno ležišče za 36 oseb. Ko stojimo na jasi, smo sredi visokogorske krajine, ki je popolna enota zase, slikovito označena s čvrstimi nasprotji barv in oblik. Okrešelj je struga nekdanjega ledenika, pokrita s preperelim ledeniškim gruščem, ki nudi rastlinstvu ugodno podlago. Ljubitelj planinske flore najde tod marsikatero znamenitost. Okrešelj je najznamenitejše izhodišče za vse ture v Savinjskih Alpah. Osrednja lega vabi, da se turist vedno in vedno vrača na to točko naših planin. Na Jermanova vrata se vzpneš v pičlih dveh urah, odtod obiščeš Luče Matkov kot itd. — omiljeno bivališče razvajenih letoviščarjev, pa vleče turista srce više med ruševje in gorske stene, kjer kraljuje mir in najnežnejša planinska lepota, ki človeka prerodi in sprosti vseh skrbi. Preko Klemenškovo planine se lahko odpraviš na škarje, od tod na vrh Ojstrice ali na Korošico. Grebenska pot drži preko Lučke Babe na vrh Planjave in preko Su-kalnika na Kamniško sedlo, imenovano tudi Jermanova vrata, kjer te gostoljubno sprejme Kamniška koča. Na Okrešlju Iz Logarske doline turist naičešče izbere pot na Okrešelj. Ob prodiščih Savinje Mimo češke koče na Jezersko Najidealnejšo lego v zahodnem predelu ima češka koča. ki je praznovala letos 40 letnico zgraditve. Položen, prijeten sestop od te postojanke nas privede na Jezersko, najstarejše letovišče v Savinjskih Alpah, številni hoteli in gostilne ter obsežni kmet-ski domovi radi sprejemajo tujce in leto-viščarje ter postrežejo poleg drugega tudi z domačo mineralno vodo. Planinci! Zdai je najlepši čas za bivanje v planinah. Odkčite se in obiščite katerikoli kotiček prc!?pih Savinjskih planin. Povsod boste našli 'enoto in užitek. Listi domače zgodovine j® It ti Takrat, ko so Francozi vladali ssa Kranjskem . Ko so prišli Francozi o binkoštih leta 1809 prvič v naše kraie in ostali pri nas štiri leta. so nastale, kakor se rado zao.li ob takih prilikah, velike homatiie. Na Kranjskem ie bilo takrat vse narobe ker naši ljudje niso ničesar hoteli slišati o Francozih in so imeli ti vse leto oolne roke opravka, preden so ukrotili nezadovoljni narod. To se iim ie posrečilo oo-zimi, proti koncu leta 1809. Seveda, če bi bili naši predniki količkaj mislili. bi bili takoi spoznali, da se dobro oborožen in in izvežbanih francoskih vojakov ne b"do mogli kar tako znebiti, sai jim ie oodle-rel celo cesar z vsemi svojimi armadam. Toda kdai ie množica ob takih razburka--iih časih kai trezno premislila? Med tem logodki ie bil seveda ustavljen vos pouk ■ podeželskih šolah; še najprej pa v Ljub-'ioni. ki ie bila središče vsega vojskova n-ia. Cim so bili upori na Kranjskem zadu- šen1' se je začel pouk na šo.an (jeseni "o09> po siarem avstrijskem učiem načrtu To st',nv se ie obdržalo do <■■ novembra 1310 Zanimiv j j Dregled o s.tamu ljudskih šol ljubljanskega o':rcžia. ki n si datum 10. aprila 1810 in ie tem boli zanimiv. ker ea ie sestavil in svoj ?rr'no napisa1 takratni ravnatelj gimnaz ie in normaVce. n?š Valentin Vodnik: -Stat drs ccoles element a'res o-lcmanies ef eamio-liennss en Carniole dans lo Cercle de Lai-bach« Podpis.il ps ffa ie kanmi'- Josip Wolland. nadzonvk Hndskih šel na Kranjskem (chnno ne el Surintendent d'ecoles olementoires). Lfudske šole f?red p^sfoadctr Francozov Ko so Francozi prišli v na?e kraie. i? imela naša bela metropola 6 šol: normil-ko. trivijalni (kmetiški) šoli pri Sv. Petru Tak ie bil sistem ljudskih šol liublian-skega okrožja do novembra leta 1810. čeprav ie ilirski guverner, grof Marmont. izdal že 4. iulija leta 1810 ukaz. kako se morajo preustrciiti po francosko. V avstrijskih časih so bile ljudske šole v oskrbi deželne vlade, zdai pa so jih morale prevzeti občine. Ker pa Francozi do takrat še niso fir.ansirali vzdrževanja šol. se ie vršila njih mreustroiitev zelo počasi. Tako se ie zgodilo, da se ie sešla »komisija za osnovo ljudskih šol liublian-skih« šele 8. novembra L 1810. Magistrat ie izmed mestnih očetov poslal na to do-svetovanje župana Jožefa Kokalia in svetovalca Jcs Alborghetija: izmed učitelj-stva ie bil navzočen Vodnik, takrat ravnatelj gimnazije in liudskih šol v Ljubljani. Seji je predsedoval abbe Zelli. vrhovni nadzornik javnega pouka vse Ilirije. Za ljubljansko ljudsko šolo ie zadostovalo po francoskem sistemu mani učiteljev kakor po avstrijskem. Ravnateli nove ljudske šole naj bi bil oo komisijskem nasvetu Vodnik. Polea "o snet na-".topili »suhi časi" za uči telSolsk1' pro-rnčrn moral ram^eč v Pariz. od tam pa ga ni bilo nazai 5« celo leto 1812. p^-ei r« co ni smel porabiti iz mestne blagajne niti krnicar Učitelji na so si pomagali s ?rin:no. ki ie vreli cd l. januarja d" 30. -Vtobra 1 l«1 ini fr 2« centinrrv Šolnino je spreiemal Vodnik in jo proti pobotnicam razdeljeval učiteliem. Vendar pa ni zadostovala potrebam. Zato se ie Vodnik o veliki noči L 1812 z vso odločnostjo potegnil za učitelje, naj jim izplačajo zaostanek. ki je znašal skupai 978 fr. 31 cen-timov. Ob tei priliki se je potegnil Vodnik tudi zase. Ravnateljski posel mu ie dajal mnogo truda in sitnosti, a za to ni dobil nič. Tržaški ravnateli je imel n. pr. 1000 fr. letne plače. Vodnik ie bil znatno skromnejši in ie zahteval samo 200 gld. Cez pol leta ie rešila francoska vlada njegovo prošnjo in mu določila 240 fr. Tem nedostatkom pa se mora v polni meri postaviti nasproti francoski princip, da je uspešen pouk edino mogoč, če .le za tuje jezike učni jezik domača govorica. Skromno je bilo takrat število učencev Število dijakov na francosko urejenih šolah ie bilo sledeče: II. tečaj šolskega leta 1811-12 v začetnici 61. v L razr. 55, v II. razr. 91, v III. razr. in risarski šoli 62 dijakov. V L tečaju 1812-13: v I. razr. 58. v n. razr. 55. v III. razr. 84. v IV. 49 in v risarski šoli 34 učencev. V II. tečaju: v I. razr. 69, v II. 67. v III. 104. v IV. razr. 66 in v risarski šoli 27 učencev. Skupaj 343 učencev, v prejšnjih dveh tečajih pa po vrsti: 269 in 280 učencev. Iz gornjih podatkov je razvidno, da Ljubljančani ni- Maršal Marmont so preveč zaupali francoskim šolam. Učiteljev je bilo, kakor že povedano, mani in niso prejemali pokojnine. Šolski predmeti so bili po francoskem sistemu: v začetnici poznavanje črk. zlogovanje, čitanie. poznavanje številk in njih vrednosti, pisanje abecede in osnovni pojmi verouka. Predmeti I. razreda: točno čitanie nemškega, francoskega in slovenskega jezika, verouk, znanje slovenske slovnice kot podlage za učenje drugih jezikov, lepopis z latinskim in nemškimi črkami, računanje na pamet. II. razred: francoska in nemška slovnica, pravopis in lepopis, verouk in aritmetika. V III. razredu in risarski šoli: francoski in nemški jezik, aritmetika, verouk, zemljepis. geometrija, pravopis in lepopis za spisje. Dne 28. septembra 1. 1813 se ie umaknila francoska armada iz Ljubljane in okolice. Pustila je samo par sto mož posadke na Gradu, ki se ie morala predati avstrijski sili 5. oktobra istega leta. Nekai dni pozneje je dosoel v Liut>liano Latterman in dal razglasiti 17. oktobra, da mora za zdaj ostati vse tako. kakor ie bilo pod Francozi. Ker pa ie trajala voina dosti delj. kakor se ie pričakovalo, so Avstrijci šli preko njegovega odloka in odpravili več francoskih naredb med njimi tudi francosko ljudsko šolo. še preden ie bil sklenjen mir. Kadar nevihta očisti ozračje, se zable-šče v daljavi sivi vrhovi Kamniških — Savinjskih planin, zgrajenih iz mogočnih skladov apnencev in dolomitov. Strme stene, zeleni gozdovi, mične doline vabijo v svoje okrilje, da pozabimo na surove sile brezobzirnega sveta. V planine! Tam bomo našli mir, odpočitek. če nas pa miče premagovanje naravnih ovir, ki jih išče in zmaguje alpinist, jih bomo našli v strmih previsnih stenah naših gora. co. Bele stene se čudovito odražajo od nižjih zelenih obronkov. Za človeka je to edinstven svet, poln lepote v svojem kontrastu med smaragdnim zelenjem gozdov in belino sten in vrhov, ki se ob sončnem zatonu preliva v žareče škrlatne barvne odtenke. SPD ima tu svojo postojanko Aleksan- , drov dom s 56 posteljami v 24 sobah za | Solčava in v Trnovem in tri dekliške šole: notranjo in zunan jo šolo v uršulinskem samostanu ter dekliško šolo pri Sv. Petru. V prvem razredu normalke so se učili otroci verouka, črkovanja, čitania in po malem tudi že pisanja. Predmeti drugega razreda so bili razen verouka nemški jezik in nemški pravopis; otroci so se učili brati pisano in tiskano, računati s številkami in so se vadili v nemškem in latinskem pisanju. V tretjem razredu so se razlagali sv. evangelij ter so se učila pravila nemškega jezika in pravopisja. V tem razredu so že zahtevali štiri osnovne vrste računanja, gladko čitati nemško in latinsko ter pisati, kar se je narekovalo iz teh dveh jezikov. Vadili so že po malem učence tudi v sestavljanju nainavadneiših iin najpotrebnejših pisem, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Četrti razred pa je bil odločen tistim ki se niso nameravali šolati naprej, temveč so konec leta izstopili. Ti so se navadno posvetili trgovini, obrti, umetnosti ali kakšni drugi taki stroki Ta razred je imel dva oddelka in ie trajal dve leti; v tem času so učenci izpopolnili svoje znanje v čitaniu. pisaniu in v sestavljanju za vsakdanje življenje najpotrebnejših pisem. Poleg tega so bili (seveda zraven verouka) predmeti tega razreda še stavbarstvo, osnovna geometrija. zemljepis, stereometriia. mehanika, naravoslovje in osnovni pojmi fizike. — Sentpetrska in trnovska šola, ki sta bili kmetiški (ecoles rurales). sta imeli po dva razreda, kjer se je učil verouk, čitanie. pisanje. računstvo in malo nemščine. Po malem so se vadili v sestavljanju najpotrebnejših pisem. V uršulinskem samostanu je poučevalo devet redovnic, šentpetrsko dekliško šolo pa je oskrbovala Urša Zupan, baje učiteljeva soproga. Učila je deklice v šivanju in vezenju. Kakor že povedano, so bile vse te šole v Ljubljani, poleg teh pa jih ie bilo še na vsem Gorenjskem 17. Po dve šoli, deško in dekliško, sta imela samo Kamnik in Skofia Loka. Plača učiteljev je bila različna. Najboljšo plačo so imeli ljubljanski učitelji, katerim je prednjačil ravnateli s 600 gld.; ostali pa so imeli po 500. 400. 250 in 120 gld. Najmanj je dobival trnovski učitelj (116 gld. na leto) in še to zelo neredno. Izven Ljubljane je imel najboljšo plačo radovljiški nadučiteli (300 gld.). ostali na so imeli manj. do najmanj 70 gld.. kolikor ie prejemal učitelj v Tržiču. Logarska dolina Francoski učni — in plačilni sistem Na Ol goste. Vodovod, električna razsvetljava, kopalni bazen, gozdni park nudijo vse ugodnosti za daljše bivanje. Turisti se ustavljajo največ v Piskernikovem zavetišču, ki ima tri spalnice s 15 posteljami in skupno ležišče. V dolini so tudi privatna gostišča, ki sprejemajo mnogoštevilne letoviščarje. Kakor je Logarska dolina s številnimi izprehajališči, — na primer na Klemenškovo planino, k slapu Savinje, v Brano ali Planjavo in jo mahneš dalje na Ojstrico. Sestop se ti nudi v Kamniško Bistrico ali čez Veliko planino v Kamnik. Skozi Turški žleb drži iz Okrešlja grebenska pot preko Križa, Rinke in Skute čez Dolgi hrbet in Mlinarsko sedlo na najvišji vrh Savinjskih Alp, Grintavec (2558 m), visoko, strmo in lepo piramido. Sestop je prikladen v Cojzovo kočo, odtod pa v Dom v Kamniški Bistrici. Po gornji Savinjski dolini Bistra Savinja je v teku stoletij izdolbla in izglodala korito, po katerem teče cesta, ki drži v osrčje Savinjsikh planin — v Logarsko dolino, skozi Sotesko, ki jo tvorijo nizki griči kot priče, do kod je segal nekdaj v ledeni dobi Savinjski ledenik. V mični kotlini leži letovišče Mozirje, ki je izhodna točka za prijetne izlete po zelenih gozdovih, predvsem pa na Golte, pod gostoljubno streho Mozirske koče. Postojanka je zelo pripravna za letovanje, leži v višini 1344 m in nudi priliko za kratke in daljše ture po zelenih gozdovih in obširnih pašnikih na okoliške vrhove, visoke blizu 1600 m, odkoder se odpira veličasten pogled. — Dolina se čedalje bolj oži in tok Savinje utesnjujejo griči z leve in desne. Ob vstopu v sotesko postaja dolina vse bolj romantična. Cesta se vije po obronkih gričev, spuščaj očih se strmo h koritu Savinje, ki brzi, peneč se preko ogromnih skal, ki zapirajo pot bistri, čisti vodi. Okrog Raduhe in Ojstrice Pod Raduho, ob izlivu Lučnice v Savinjo, nas sprejme slikovita gorska vas Luče ob Savinji, ki so važno izhodišče za številne ture poleti in pozimi. Najčešče se vzpenjajo turisti od tod na Korošico (5 do 6 ur) in od tam dalje na strme vrhove Savinjskih planin. Pot je razmeroma položna in drži skozi obširne gozdove čez planino Vodole in planoto Meže k edinstveni trati pod Ojstrico na planino Korošico. Ogromen lijak, ki ga je zasul grušč obrobnih vršacev, je postal pisan travnik. Močan vrelec, edina živa voda v obsežni gorski gmoti, daje posebno odliko Kocbekovemu domu na Korošici (1808 m). Kopel v malem bazenu kaj prijetno osveži. Dom ima 8 sob s 30 posteljami in skupno ležišče za 30 oseb. — Severno od Luč štrli samcato v nebo veličastna Raduha, na južni strani do vrha obrasla z ruševjem, na zahodnem pobočju strmo odsekana z navpičnimi stenami. Slovi po bogati planinski flori in obširnem razgledu po Savinjskih planinah. Karavankah in daleč v južne predele. Z Raduhe so ugodni sestopi na Ljubno, Luče. Solčavo ali v črno. Od Luč dalje postaja soteska Savinje vse ožja. Mimo Igle in presihajočega studenca ob njenem vznožju se pripeljemo do Rogovilca. Pogled proti jugozapadu nam za trenutek pokaže belo piramido Ojstrice skozi zeleni okvir gorskih pobočij. Od Rogovilca drži pot v sloviti Robanov kot, prečudno lepo dolino pod vzhodno steno Ojstrice. Visoke stene Strelovca, Grofičke, Velikega vrha, Poljskih devic in Ojstrice zapirajo dolino, bogato obdarjeno z veličastnimi gozdovi. Od nikoder Ojstrica ni tako lepa kot iz Robanovega kota. Od tod drži ena najlepših planinskih poti preko Moličke planine na Korošico ali na vrh Ojstrice. Od Solčave do Logarske doline Solčava je zadnja vas ob gornji Savinji. Dve poti držita od tod visko gori pod Ol-ševo k Sv. Duhu, k mični gorski cerkvici, mimo katere prideš v zanimivo Potočko zijalko, ki nam govori o življenju pračlo-veka. Od Solčave drži cesta skozi ozko skalovito sotesko ob razpenjenih valovih Savinje, dokler se svet naenkrat ne odpre ln razširi v Logarsko dolino, čaroben je tu pogled na gorske velikane, na široko Planjavo in na strmo piramidasto Ojstri- Pred 500 leti je knjiga prišla na svet žalostna usoda Gutenberga, k! je človeštvu odprl pot do spoznanja In kulture Pogled v tiskarno v Gutenbergovih dneh Kaj pomeni tisk za obči razvoj in napredek človeštva, si dandanes, ko so tiskane knjige že zdavnaj postale splošna kulturna last, ne moremo niti od daleč predstavljati. Kakor z mnogimi drugimi pridobitvami, ki so jih ustvarili genialni ljudje, se tudi s tem izumom okoriščamo kot z nečim, kar se samo po sebi razume. Kmalu bo poteklo pol tisočletja, odkar je Johan Gensfleisch-Gutenberg, oče tiska, v Main-zu v Nemčiji natisnil svojo prvo knjigo (1455) na načelih, na katerih v glavnem še dandanes sloni moderni tisk. Prva tiskana kjiga je bila sveto pismo in še dandanes služi kot nedosežen vzorec grafične umetnosti: tako je bil Gutenbergov izum dovršen že na svojem začetku. Tema pred s©9 leti Toda pionirsko delo, ki je izumitelja čakalo, je bilo kljub temu od sile težavno. Pred 500 leti so bile knjige in pisava iz-lijučno privilegij plemstva in malega števila učenih duhovnikov po samostanih. Zato se nam zdi tudi povsem razumljivo, da j a Viktor Hugo iznajdbo tiska imenoval n.ijvečjo revolucijo, kar jih pozna zgodovina člcveštva. — Iznajdba tiska je pomenila osvoboditev besede,' tega naj plemenitejšega sredstva za izražanje človeškega duha. ki pomeni znanje in prosveto. Gutenberg je človeškega duha otel iz tisočletnih okov teme in mu odprl pot iz mračnih samostanskih celic in fevdalnih gradov, da v neslutenem poletu objame najširše množice naroda. Znanje, ki je bilo poprej lastnina izbrancev, je postalo splošna posest. Gutenberg se je pojavil v dobi, v kateri so bile razmere kakor nalašč za tak podvig. Evropa je takrat menjavala svojo socialno strukturo in obraz. Po mestih je vznikal nov družabni sloj, razvijale so se obrti in tudi sam Gutenberg je bil, preden se je posvetil tiskarstvu, odličen zlatar. Po-vratek k starim klasikom, humanizem in renesansa, odkritje novih delov sveta, zmerom močnejše uveljavljanje meščanstva, njegovo rastoče gospodarstvo in s tem združena zmerom večja emancipacija od plemstva in cerkve — vse to je pospeševalo zmago velikega Gutenbergovega duha. Papež je vladal narodom s pomočjo križa, fevdalno plemstvo s pomočjo meča, meščan pa se je mogel osvoboditi in zavladati svetu samo z enim sredstvom — s silo duha. Zato mu je bilo treba tiska, knjig. Bo?ba za kruh in obstoj Gutenberg je bil potomec osiromašene plemiške družine Gensfleischev, mati pa mu je bila meščanka. O njegovi mladosti nam manjkajo zanesljivi podatki, a verjetne se je rodil leta 1394. v Mainzu. Leta 1420. je moral o priliki nekega udušenega upora proti patricijem z ostalimi uporniki bežati iz rojstnega mesta. Leta 1434. ga srečamo v Strassburgu kot zlatarja in izdelovalca ogledal. Poučeval je strassburške meščane, kako se brusijo dragoceni kamni in kako se izdelujejo ogledala, pozneje pa je odprl delavnico, v kateri pa se je poleg zlatarske obrti bavil tudi z nekim drugim delom, ki ga je pa držal v največji tajnosti. To so bili prvi poizkusi tiskanja knjig s pomočjo nalašč za to ulitih črk, ki se dajo pozneje spet razstaviti in vnovič uporabiti za nove stavke. Toda uspeha ni bilo. Gutenberg se je zapletel v neko pravdo, ki se je končala sicer v njegovo korist, vendar je moral zapustiti Strassburg. Leta 1448. se je vnovič pokazal v Mainzu. Gnan po neodoljivi želji, da realizira svoj davni sen, da ustvari prvo tiskano kjigo, je neprestano delal in delal. Njegovo življenje je teklo pač kakor življenja toliko drugih genialnih ljudi. Brez denarja, ves v dolgovih, brezvestno izkoriščan od materialistov in špekulantov, ki so polnili mošnjičke na račun njegove žrtve. Kakor vsi velikani duha, je tudi Gutenberg umrl kot beden člo- vek, popolnoma pozabljen od vseh. A umrl je samo telesne smrti. Njegovemu imenu je bil z iznajdbo tiska pri vseh kulturnih narodih postavljen večen spomenik. Uspeh in poraz V Mainzu je Gutenberg padel v roke bogatemu Johannu Fustu, ki mu je posodil 1600 goldinarjev, da ustanovi tiskarno. Dogovorila sta se tako, da postane Fust solastnik, a če mu Gutenberg v postavljenem roku ne vrne denarja, ostane vse njegovo. Dasi so bili pogoji zelo težki, jih je Gutenberg sprejel samo, da bi končno že videl uresničeno svoje življenjsko delo. Po petih letih silnih naporov je Gutenberg dal svetu prvo knjigo, a triumf, kakršnega svet še ni videl, je bil zanj obenem najhujši poraz. Fust je neusmiljeno terjal svoj dolg, tožil in pravdo dobil. Z mojstrovim učencem Petrom Schefferjem je odprl novo tiskarno, Gutenberg pa je brez vsega ostal na cesti. Na koncu je še oslepel in živel je od milosti mogunškega nadškofa, dokler se njegov duh ni leta 1465. razočaran in strt ločil od sveta, medtem ko so se drugi polastili njegove bogate dediščine. Najvažnejše v Gutenbergovem izumu je bilo to, da si je zamislil posamezne črke, ulite vsako posebej, in je tako omogočil njih najmnogovrstnejšo uporabo v tisku. Dotlej so bile knjige redka dragocenost, a nastajale so tako, da so jih menihi po samostanskih celicah prepisovali z roko. Kitajci so imeli sicer že 400 let pred njim svoj tisk, pri katerem so za ulivanje črk uporabljali porcelan, a Gutenberg si je_današnji način tiska zamislil povsem ločeno od njih. Izdelal je obliko poedine črke, tako da je napravil iz takozvane patrice najprej kovinsko matrico, po kateri je v svincu ulil končno črko. Njegov tisk dokazuje, da je imel v izdelavi črk izreden umetniški okus in smisel za obliko. Gutenberg je izumil tudi vse druge postopke, ki spremljajo tisk: sestavljanje črk, zmesi za tiskarsko barvo, papir in pergament, tako da so mnoge njegove metode kot nenadkri- ljive še do danes ostale v veljavi. Knjiga, posredovalka resnice in lepote Iz Mainza se je tiskarstvo razširilo v Italijo, Švico, Francijo, Nizozemsko, Belgijo, Češko in v druge evropske dežele, odtod pa po vsem kulturnem svetu. Človeški duh, vedno nemiren in znanja željan, je zahteval duševne hrane, ki so mu je mogle zdaj v izobilju nuditi knjige, te večne posredovalke resnice, dobrote in lepote. Johannu Gensfleischu-Gutenbergu, očetu tiska, bo človek vekomaj ostal dolžen hvaležnost in spoštovanje. Tiskarski stroj iz 16. stoletja Minuta pomenka življenje ln za vsak dan N. O. 1037 Pozen odgovor. Pisec karte je stvaren človek, treznih življenjskih računov. Praktičen človek na svojem mestu, vendar v nekaterih rečeh še precej neuravnovešen in nedograjen. Treba mu je mirne, ustaljene bodočnosti, izkustva pridejo sama. »SPES 7« Najbrž bo prvi vzrok v vašem zaprtem značaju. Po pisavah sodeč si ne nasprotujeta, niti si nista toliko slična, da bi to dovedlo do disharmonije. Potrpljenje imej-ta drug z drugim, če je vaš občutek takšen, potem bo stvar resna. Našla se bosta prej ali slej. Treba je zaupanja in iskrenosti — proti sebi in proti tovarišu! MARJANCA Ničesar določenega se ne da reči. Njegov karakter ni slab, samo malce šibek in hitro pade pod vpliv. Pustite stvarem svojo pot — čas je vaš rešitelj in zmagovalec. FEBRUAR 26 Nezaupljivi ste do ljudi in do življenja. Ne tako. Niso vsi ljudje slabi, samo približati se jim je treba s srcem, če sta nekoč zgrešili čakajte in verujte v svojo srečo! DOKTOR Rokopis kaže osamljenega, vendar ne zagrenjenega človeka. V živlieniu ste se morali marsičemu odreči, zelo ste postali premišljeni, boli stvarni in stoično mirni, čeprav vas zdai oa zdai vznemiriaio čustva in dogodki. GORENJKA Vaša bodočost bo potekala mirno — kolikor je seveda odvisna od vas — brez posebnih nesreč, to pa zaradi vaše previdnosti. Glede vašega fanta pa mi ie nemogoče vedeti, ali vam je zvest ali ne, to pa zaradi tega. ker nimam njegovesn rokopisa. Ce hočete vedeti, mi sa pošljite. »KARMEN 1934« Umirite se in dobro pretehtajte čuvstva. Dvojnega knjigovodstva ne boste mogli voditi. Ali tako, ali tako. Odločite se za tisto, kar vam srce narekuje. Ničesar še ni zamujenega. EVA Spričo vaše spremenljive narave in slabotne volje dvomim da bi mogli biti v katerem koli poklicu popolnoma zadovoljni. Predvsem oa je vašemu notranjemu nemiru krivo komplicirano in neurejeno erotično življenje. Skušaite urediti najprej to zadevo, ker potem vam bodo šle vse ostale zadeve lahko izpod rok. LEOPOLD S. Človek uglajenih manir. s smislom za estetiko in glasbo, precei družaben, toda nagnjen k neodkritosti. Poleg tega še mehkega srca in nekoliko preveč občutljiv. RADOVEDEN C. Preprost v mišljenju in dejanju, odkrit in pošten ter skromen v svojih zahtevah do življenja in do svojega bližnjega. V vas je ostalo še precei otroškega optimizma. NEGOTOVOST Skrbna, materinska narava. Na vsak način dobro dekle, ki mu lahko zaupate. Je sicer malce vihravo, pa ne v slabem pomenu besede. Uredita si čimprej življenje, pa bodo Izginile trenutne nevšečnosti. Mislim, da ni razloga, da ne bi spadala drug k drugemu. KOBARID P. Narava, ki ii solze niso tuje in ki se hitro vname, če zna človek udariti na pravo struno. Drugače skromna in delavna ter vdana v svojo usoda DUNAJ 1935 Brez potrebe mučite samo sebe in si povzročate bolečine, ki bi lahko izostaie. Vse preveč se grizete in v svoji zagre-nienosti zanemarjate prilike, ki bi vam utegnile izboljšati in olajšati vaše sedanie stanje. Ostanite v vsakem položaiu mirni in videli boste, da se vam bo vse obrnilo na boljše. Več poguma in vztrajnosti! AJIL Oseba, ki je polna elementarnih strasti, notranje še neurejena, in ki se še ne zaveda svojega cilja. Človek meniaioče se narave, zdaj mehak, zdai trd. zdai odkrit, zdaj zaprt. Manjka mu vedrine in življenjskega optimizma. DADO Ponosna, težko dostopna deklica, ki bodi včasih tudi svoja pota in ki zavrača vse. kar ne gre v njen sistem. Svoj no-t ran i i nemir in neurejenost skušate prikriti s hladnim občevanjem s svoio okolico. Kljub raznim težavam pa vendarle stremite no nečem lepšem kar nai bi vas očistilo in poplemenitilo. »MILKA 13« Spričo vaše preračunljive in previdne narave se vam ni treba bati v živlieniu presenečenj. Le ene napake se morate iz-nebiti: nikar ne postavljajte vrednosti sv