Ii^ttiM i Ob Tednu spomeniškega varstva Letx)s praznuje ves svet v dneh od 12. do 19. oktobra Teden spomeniškega varstva. Zakaj je OZN odnosno UNESCO dala odlično mesto tovrstni kulturni de- lavnosti, nam bo postalo jasno, če se nekoliko ozremo po zgodovini sE>omeni- ikega varstva. Konservatorstvo je prastaro in sega nazaj v ono dobo psihogeneze, ko se je človek prviič zavedel časa. Takrat sta se rodila pojma preteklosti in prihodnosti ter želja po ohranitvi vsega, kar je ve- liko in pomembno za naslednje gene- racije. Z naraščanjem kulture, ki je sklop vseh pozitivnih duhovnih in ma- terialnih pridobitev človeštva, se je ten- denca ,po ohranitvi dokumentacije nje- govega razvoja vedno močneje uveljav- ljala ter polagoma privzela tudi uprav- ne oblike. Zanimivo je opazovati, kako so naroda z višjo kulturo vedno streme- li, da ohranijo svoje kulturne spomeni- ke kot dokumente svoje duhovne moči in slave in kako so narodi z nižjo kul- turo ostajali do spomenikov brezbrižni ali jih celo uničevali ter s tem zatoriso- vali še one sledi svoje duhovne ustvar- jednosti, ki so jih premogli. Iz antike poznamo prve konservator- ske posege države in mecenov, da bi ohranili najpomembnejše umetnostne sipomenike (Rodos, Pergamon, Aleksan- drija itd.) potomcem. Srednji vek, doba »astajanja živečih evropskih narodov, ie bil kulturno premalo zrel, da bi se mogle pojaviti podobne tendence, pač- pa se je to izvršilo v času renesance, ko je Rim dobil svoj prvi konservator- ski urad (Michelangelova palača na Ka- pitolu) in v osebi slavnega Raffaela Santija svojega prvega konservatorja (1. 1515). V času Tridesetletne vojne je iedal švedski kralj Gustav Adolf 1. 1630 mano instrukcijo za popis in inventa- nizacijo vseh kulturnih spomenikov na Švedskem. Za časa francoske revolucije ie država prvič v zgodovini prevzela Eakonsko skrb za zaščito umetnin. Vzo- ru Francije so kmalu sledile ostale evropske države: Anglija, Belgija, Ho- landija, Švica, Nemčija, Italija itd. Vse naštete države so si vzorno uredile spo- meniško-varstveno službo, prednjači pa še vedno Francija, ki ima to službo naj- popolneje urejeno. Stara Avstrija je za splošnim razvo- jem nekoliko zaostajala, vendar je že leta 1749 in 1782 izdala edikta, ki sta postavljala arhivalije in novce pod državno zaščito. Leta 1812 je izšel de- kret, po katetrem so se morale vse ze- meljske najdbe oddati na Dunaju, leta 1827 pa je bil zabranjen izvoz umetnin brez dovoljenja oblasti. Leta 1850 od- nosno 1853 je bila na Dunaju formirana Centralna komisija za spomeniško var- stvo, s čemer se je dotedanje admini- strativno spomeniško varstvo spreme- nilo v strokovnega. Glavno delo Komi- sije so opravljali njeni zaupniki: častni konservatorja in koresix>ndenti. V to dobo pada prvo spomeniško-varstveno delo na Slovenskem: očiščenje domini- kanskega križnega hodnika v Ptuju. Leta 1873 je bila Centralna komisija strokovno reorganizirana ter je_ odslej obsegala 3 sekcije: ajrheološko, umetno- zgodovinsko in arhivsko. Rodoljube ix>- lihistorje so zamenjali strokovnjaki omenjenih treh sekcij, ki so delali pred- vsem na spomeniški inventarizaciji, V dobi pred I. svetovno vojno je spome- niškovarstveni interes naglo naraščal, izhajali so državni in deželni zakoni in odredbe, ki so ščitili spomenike, zmanj- ševali ali celo črtali davke njihovim lastnikorh in predvidevali stroge sank- cije za njih kršitve. V tej dobi pade prvi predlog za konservacijo 2ič (Josip Graus 1. 1872) in se izvršijo prvi -posku- si ohranitve celjskih grajskih razvalin (1884, 1885, 1886, 1890, 1906). Okoli leta 1900 se je začelo uveljavljati tudi na- čelo domačijskega varstva, ki je zahte- valo ureditev spomenikovega okolja. Zbudil se je iklic po varstvu prirode in negovanju pokrajine in krajev. Leta 1911 je bila Centralna komisija decen- tralizirana. Zamenjali so jo Spomeniški svet s Spomeniškim in Umetnostnozgo- dovinskim institutom ter deželni kon- servatorski uradi z umetnostnozgodo- vinskimi in tehničnimi konservatorji ter korespondenti. Stara Jugoslavija je pravno nadalje- vala statut Centralne komisije iz leta 1911, katerega sta izpopolnila Zakon o gozdovih iz leta 1929. in Gradbeni za- kon iz leta 1931. Obadva zakona sta ščitila predmete zgodovinske, umetnost- ne ali znanstvene vrednosti, prirodne lepote in redkosti ter umetnostnozgodo- vinsko pomembne stavbe in mesta. V tej dobi se je oibnovila vrsta naših umet- nostno ali klutumo pomembnih gradov in cerkva, 1. 1924 pa z odredbo zaščitila tudi Dolina 7 triglavskih jezer. V dobi okupacije je bilo imičenega mnogo kulturnozgodovinskega patrimo- nija. Zato je ljudska oblast že med voj- no mislila na njegovo zaščito in 27. januarja 1945 izdala odločbo o varstvu spomenikov ter imenovala komisijo za ugotovitev vojne škode na teh spome- nikih. 27. julija 194i je izšel zvezni za- kon o spomeniškem varstvu, 27. avgusta 1945 je bil osnovan republiški Zavod za spomeniško varstvo, 19. maja 1948 pa je izšel republiški zakon ©spomeniškem varstvu, ki je veljal do letos. Obseg spomenikov se je s temi zakoni razteg- nil iz umetnostnih na arheološke, zgo- dovinske, kidtumo-zgodovinske, entno- grafske, sociološke, tehnične, urbani- stične in zlasti NOB spomenike ter na naravne znamenitosti, redkosti in lepote. V letih po vojni je ibUo marsikaj stor- jenega za ohraniitev naših kulturnih spomenikov, vendarle odločno premalo z ozirom na izredne potrebe, katere je narekovala povojna doba. Spomeniško varstvo se je vedno odrivalo kot neak- tuelno in za splošni razvoj nevažno, na- gel V2;pan turizma v zadnjih nekaj letih pa je dokazal obratno. Naraščajoči ino- zemski turizem je prinesel nekoliko pozno spoznanje, saj so v dirugih tviri- stično naprednejših državah prišli že davno do tega, da so negovani kultur- ni spomeniki poleg naravnih lepot in solidnega gostinstva glavni temelji so- dobnega turizma. Zaradi teh spoznanj daje nova spomeniška zakonodaja, ki je začela veljati letos 17. julija, spomeni- škovarstveni službi velike kompetence in jo obenem ščiti z zelo strogimi ka- zenskimi določbami pred izigravanjem. Sledeč splošnim načelom upravne de- centralizacije sprejemajo okraji odnos- no skupine okrajev več ali manj samo- stojno spomeniškovarstveno službo ter s tem tudi skrb za ohranjevanje našega kulturnospomeniškega sklada. Ta sklad že igra in bo igral vedno važnejšo vlogo v naši kulturni politiki ter bo končno zavzel mesto, ki mu pripada v vsaki visoko kultivirani družbi. Kulturni spo- meniki so mogočni viri, ob katerih sto- jimo in poslušamo, kaj nam pripovedu- jejo naši dedi in pradedi ter strmimo v daljavo bodočih pokol jen j. Oni so priče naše preteklosti in garanti naše bodoč- nosti, zato jih moramo čuvati in ohra- njati. To je naloga naše sedanjosti! J. C. Envin Pohl, »TRENTA LIRE« Graz, Avstrija Foto-razstava v Celju v mali dvorani Uniona v Celju je bila minule dni 6.'razstava umetniške fotografije, ki jo je priredilo Društvo Ljudske tehnike v Tovaomi emajlirane posode, odnosno njen fotoklub »Emajl«. Novost letošnje razstave je nedvomno v tem, da so sodelovali številni avtorji iz države in inozemstva. Vsega je bUo na razstavi 200 fotografij v čmo-beli in color tehniki. Zastopano je bilo 112 avtorjev iz 39 foto-klubov. Od inozem- cev so bili zastopani klubi iz Avstrije, Nemčije, Francije, Italije, Luxemburga, Poljske in Portugalske. Tudi 6. razstava umetniške fotografi- je v Celju je prinesla nekaj novosti. Nekaj zanimivih in svežih motivov je bilo najti pri tujih avtorjih in tudi ne- katerih domačih. V splošnem je razsta- va, seveda v mejah danih možnosti, po- kazala gotov napredek. Vendar velja opozoriti, da bi organi- zatorji v bodoče posvetili tehnični izr vedbi razstave več pozornosti. Namreč, direktna dnevna svetloba skozi okna in fluorescenčnih svetilk povzroča odsev v steklu, s katerim so razstavljene foto- grafije p>okrite. Učinek razstavljenih del je bil s tem močno zmanjšan. Komorni večer umetniške besede y Slovenskem ljudskem gledališču v soboto, 11. t. m., bo na odru Slo- renskega ljudskega gledališča v Celju zanimiv in lep komorni večer umetniške besede: igralec Marijan Dolinar bo pri- povedoval sedem podob iz del Slavka Gruma — s skupnim naslovom Beli azil. Marijana Dolinarja naše občinstvo že pozna kot prizadevnega prijKJvedovalca ui recitatorja. Z dvema sporedoma iz del Ivana Cankarja (»Podobe iz sanj« in ftrtice o materi »Ob svetem grobu«) si je že lani in predlanskim pridobil lep •dmev v javnosti. Z novim sporedom — podobami Slavka Gruma — je že na- stopil v nekaterih manjših krajih, pred »edavnim pa je z lepim uspehom po- redal Grumove novele tudi izbranemu •bčinstvu ljubiteljev v prestolnici, ko ie govoril v eksperimentalnem gledali- •ču »Ljubljanskega festivala« {viteška dvorana Križank). Občinstvo in kritika •ta Dolinarjevo pripovedovanje povsod *>rejela s toplim priznanjem in odobra- yanjem. To je vsekakor razumljivo, saj »e Dolinar pri nas eden prav redkih, ki foje to svojstveno in žlahtno zvrst •rnetniškega delovanja: komorno pripo- redovanje literarnih besedil (tako ime- novani nastopi »umetniške besede«) je po svetu dokaj razširjena, pri nas pa še malo znana umetnost. Ljudje, ko poslu- lajo take večere, včasi z navdušenim presenečenjem spoštljivo ugotavljajo, ieš koliko se je ta ali oni pripovedova- lec znal naučiti na pamet in si kar ne morejo razložiti, kako si more človek •hraniti v spominu toliko nepretrgane- fa besedila in ga brez pomote sklenjeno govoriti, ne da bi se ozrl v knjigo: to je kajpa samo nevažna zunanjost. Smi- sel in vrednost takega pripovedovanja je v interpretaciji besedil: v tem, kako zna pripovedovalec oblikovati misli in čustva literarnega umetnika v živo go- vorjenih besedah in stavkih, kako se zna prilagoditi pisateljevemu značaju. Toliko bolj zanimivo bo to pri delih Slavka Gruma, ker tega pisatelja širša javnost komaj pozna — po krivici ga je pozabila — dasi je v resnici eden naj- večjih klasikov slovenske proze, v času od Cankarjeve smrti do literarnega na- stopa Prežihovega Voranca nedvomno sploh prvi, brez enakovrednega tekme- ca. Ta čisti in plemeniti umetnik ekspresionistične literarne smeri, izpo- vedovalec tihih bolečin in občutljivi opisovalec grozljivih, čeprav malih do- živetij — je segel že daleč preko svoje- ga časa in sloga in je postal pravi na- povedovalec kasnejših (t. j. današnjih) literarnih smeri. Saj beremo dandanes dela cele vrste sodobnih pisateljev ta- ko, ko da bi bili ti neposredni učenci in nadaljevalci Grumovega pisateljstva. 2e zgodaj — ko je bil Grum še živ — je javnost nanj pozabila. Spominjala se je kvečjemu njegovega največjega dela, drame Dogodek v mestu Gogi. Znova ga je opazila šele lani, ko je (pri založbi Obzorja) izšla knjiga njegovih zbranih del. In prav je zares, da tudi v živi be- sedi spoznamo prednika današnje mo- deme književnosti, izpovedovalca po- dobnih problemov, kakršni tarejo ljudi tudi v item našem času. Ob zaključku .Konjiškega tedna" Preteklo nedeljo so v Slov. Konjicah slovesno zaključili »Konjiški teden« in gospodarsko razstavo. Gospodarska razstava je bila tokrat v celoti nameščena v prostorih kultur- nega doma. Namen razstave je bil pred- vsem prikazati gospodarsko in drugo dejavnost v občini. 2e površen pregled razstavljenih predmetov je pokazal obi- skovalcu sliko, kaj izdelujejo podjetja v konjiški občini, katere stroke so naj- bolj razvite, kaj daje od sebe obrt in kaj pridelujejo v kmetijstvu. Največ razstavljenih izdelkov so imele večje tovarne, kot KONUS, TKO Zreče, dalje KOSTROJ, LIP, Tovarna orodja in li- varna iz Vitanja, Opekama iz Loč itd. Od manjših podjetij pa obe električni podjetji, dalje krojaštvo, obe trgovski podjetji, dočim je bilo pogrešati izdelke zasebnih obrtnikov. Precejšnji del razstavnih prostorov je zavzemalo kmetijstvo, ki je seveda v občini močno razširjeno. Na tej raz- stavi smo občudovali letošnje kmetij- ske pridelke, zlasti krompir iz okolice Vitanja, ki tehta preko 1 kilogram. Razstavljenega je bilo še precej sadja in grozdja, poslovna zveza pa je poka- zala tudi pridelovanje hmelja, ki so ga letos prvič pričeli saditi v teh krajih. Zadruge so poleg tega razstavile še ne- katere svoje stroje, z različnimi risbami in slikami pa so prikazane dobre in slabe stremi gojenja posameznih rastlin. Gozdarstvo je bilo sicer bolj malo zastopano, vendar pa so vzbujali zani- manje hlodi 33-metrske smreke, ki je stala še pred nedavnim na Pohorju. Ko so jo izmerili, so številke pokazale, da meri 7,70 m®, kar predstavlja vred- nost, kakih sto tisočakov... Ta smreka pa seveda ni edina in je takih, pa tudi debelejših na Pohorju še več. L. V. Lani 15 milijonov kino obiskovalcev v Celju je bil minulo sredo III. ple- niun predstavnikov slovenskih kinema- tografov, kjer so zelo nadrobno obrav- navali vsa tista nerešena vprašanja, ki najbolj tarejo slovensko reproduktivno kinematografijo. Predvsem je bUo go- vora o neenakem položaju kinemato- grafov, saj so le ti razdeljeni v tri ka- tegorije: kino-podjetja, kinematografi pri prosvetnih domovih in sindikatih ter kinematografi pri kmetijskih zadru- gah. Večina kinematografov ima preni- zek letni promet, da bi mogla obnav- ljati dvorane in tehnične naprave. Spričo tega smo za nekaj let v zaostan- ku za kinematografi v razvitejših de- želah. Razpravljali so tudi o uvozu na- domestnih delov, o nizkih cenah kino- vstopnjic, o plačevanju prispevka za napredek slovenske kinematografije ter še o drugih perečih vprašanjih. Vzlic težavam, je reproduktivna kine- matografija na Slovenskem v povojnih letih močno napredovala. Lani so v Sloveniji dali kinematografi več kot 60.000 filmskih predstav, katere je sku- paj videlo več kot 15 milijonov kino- obiskovalcev. Pred vojno — leta 1939 je bilo letno 22.000 predstav in 3 mili- jone obiskovalcev. Tedaj smo imeli v Sloveniji vsega 60 kinematografov z 19.500 sedeži, v tem ko jih je sedaj že 248 z več kot 71.000 sedeži. Samo javnih kinematografov imamo v Slove- niji 226. MLADINA SE ŽE PRIPRAVLJA ZA PROSLAVO 29. NOVEMBRA Mladinska organizacija pri »Mesnini« je precej delavna. Na rednih mesečnih sestankih se pogovarjajo o najrazlič- nejših problemih. Na zadnjem sestanku BO mladinci Mesnine že sestavili program za pro- slavo 29. novembra. Morda bo kdo re- kel, da smo zgodnji, toda Ce hočemo naštudirati nekaj dobrega, so potrebne vaje. G. I Ustanavljamo Okrajni učiteljski pevski zbor v Celju Drugi mladinski pevski festival v Ce- lju letos spomladi je svoj namen do- segel in presegel. Odjeknil je namreč širom Slovenije pa tja do kongresa glasbenih strokovnjakov Jugoslavije v Ohridu. V smislu ciljev festivala se je vršil ob koncu šolskih počitnic v Ve- lenju tečaj za zborovodje mladinskih zborov. Po sposobnosti predavateljskega kadra kot po discipliniranosti in znanja željnih tečajnikov ter navsezadnje tudi po tovariškem vzdušju je tečaj uspel. Glavni odbor Zveze Svobod v Ljubljani je z zadovoljstvom zabeležil uspeh celj- skega okraja ter snuje podoben tečaj za ljubljanski okraj. Lani zastavljeno delo za dviganje mladinskega petja je edinstveno, kar priča o dosledni, složni dejavnosti celjskih glasbenih pedago- gov. Ze ob zaključku festivala je bila iz- ražena želja, da bi ustanovili lastni uči- teljski zbor. Misel je dobila v Velenju konkretnejšo obliko: osnuje naj se uči- teljski pevski zbor celjskega okraja, ki naj bo najboljša praktična šola za mla- de zborovodje. Zbor pa naj bi bil spo- soben nastopati z izbranim umetniškim sporedom na področju celjskega okraja. Izvoljen je bil iniciativni odbor in umetniški svet: predsednik okrajnega Sveta Svobod Andrej Svetek, Jurij Vreže, Boris Ferlinc, Ruža Sinigoj, Mar- ta Kranj c in Egon Kunej. V teku enega meseca si je iniciativni odbor razdelil naloge ter izdelal načrte za zgčetek delovanja novega zbora. Prve vaje bodo 15. in 16. novembra v glasbeni šoli v Celju. Vaje bodo ločene po glasovnih skupinah in skupne: kore- petirali bodo tov. Ferlinc, Vreže in Ku- nej. Iniciativni odbor vabi v zbor pred- vsem učitelje iz vsega celjskega okraja, nadalje dobre pevce tenoriste in basiste iz neučiteljskih vrst, ki bi imeli veselje sodelovati v zboru. Prijave sprejema ravnateljstvo glas- bene šole v Celju. Predvidoma bo imel učiteljski pevski zbor v Celju vaje vsaka dva meseca po 2 dni, v zimskih in poletnih počitnicah pa več dni. Nadaljevanje pevovodskega tečaja bo konec januarja 1959 v Celju. PRED USTNANOVNIM OBČNIM ZBOROM ZDRUZENJA ABSOLVENTOV DELOVODSKIH IN MOJSTRSKIH SOL Okrajni pripravljalni odbor združenja ab»ol- rentoT delovodsklh in mojstrskih šol Tabi čimveč absolventov na ustanovni občni zbor, ki bo r nedeljo, 12. oktobra t sindikalni dvorani Cinkarne Celje, ob 9.30. Nova organizacija združenja absolventov tek šol bo predvsem skrbela za pravico absolven- tov, ker še niti samo mesto mojstrske šole ni točno določeno v današnjem šolskem sistema, niti • bodočem šolskem sistemu glede na re- formo šolstva. Zato se nekateri absolventi upra- vičeno pritožujejo, da ne uživajo niti tistik pravic, ki jih imajo pomočniki, ki niso absol- venti delovodskih šol. Na podlagi sklepa delovnega ko- lektiva in v skladu z zakonom o sredstvih gospodarskih organi- zacij, trgovsko podjetje »Avtomotor«, Celje proda naslednja osnovna sredstva: OSEBNI AVTO DKW, star BOJLER, 50-litrski