Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za */< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino zemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 64. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia vsak torek’6e' trtek in soboto Liubliana, sobota 6. junija 1936 Posaraeznl CA VCVlef 4tevilk, Din ff vv Jalova argumentacija Kako utemeljujejo voditelji nabav-Ijalnih zadrug svoje privilegije! Po kongresu uradniških nabav-ljalnih zadrug je izšla v listih neka notica, v kateri voditelji uradniških nabavljalnih zadrug utemeljujejo nujnost privilegiranega položaja za vse uradniške nabavljal-ne zadruge. Takole navajajo svoje razloge: Ker je država znižala uradnikom plače, je postal njih gmotni položaj silno slab in mnogi njih bi materialno čisto propadli, če se ne bi. mogli nasloniti na uradniške nabavljalne zadruge, kjer dobe vse njim potrebno blago po nižji ceni in tudi na kredit. Zato je samo pravilno, če država še poveča privilegije tem zadrugam, ker bodo mogle te v še večji meri pomagati svojim članom in omiliti težko stanje, v katero so zašli zaradi prenizkih plač! Mnenja smo, da še ni bila podana za uradništvo bolj nevarna argumentacija, kakor je ta. Kajti samo logično bi bilo, če bi država izpopolnila to argumentacijo s tem, da bi obenem s povišanjem privilegijev nabavljalnih zadrug tudi znižala uradniške plače, saj pravijo uradniki sami, da je v teh privilegijih ekvivalent, čeprav le skromen ekvivalent. Mislimo, da bi se velika večina uradništva za takšno prakso prav lepo zahvalila. Pa še drugo nevarnost krije za uradništvo argumentacija voditeljev uradniških nabavljalnih zadrug. Dosledno izvedena pomeni ta argumentacija, da se plačuje uradništvo vsaj deloma mesto v denarju v blagu. Mesto da bi uradnik dobil vso plačo v denarju, bi jo dobil v obliki moke, mesa, masti, obleke itd. Naj si noben uradnik ne želi, da bi prišlo do teh časov, pa čeprav bi se končna vsota prejemkov v denarju in blagu na papirju povečala. Kajti čisto nekaj drugega je, če si človek sam izbira blago in če si kupi kar si hoče, kakor pa, če mora vzeti to, kar se mu daje po nekem ključu. Ne glede na to pa tudi še vedno velja stara resnica, da človek nikdar ne kupi tako poceni in tako ugodno, kakor če kupuje za gotovino. Mislimo, da ni uradnika, ki bi si želel povratka naturalnega gospodarstva in da greši proti interesom uradniškega stanu vsak, kdor ne zahteva, da je uradnik plačan edino in samo v denarju. Vsak drug način plače pomeni zanj prikrajšanje, pa naj bi se mu ta izplačala tudi v obliki privilegijev za njegove zadružne prodajalne. Med zadružnimi privilegiji in uradniškimi plačami ne sme biti nobene zveze in mislimo, da mi, ki to zahtevamo, bolje branimo uradniške interese, ko pa tisti, ki zahtevajo nasprotno. Čeprav je število članov uradniških nabavljalnih zadrug močno naraslo, da znaša že mnogo nad 100.000, pa vendar ni še velik del uradništva organiziran v teh zadrugah. Ali naj bodo zaradi tega ti uradniki-nezadružniki prikrajšani v svojih prejemkih, ker niso deležni zadružnih privilegijev? Ali naj bodo ti privilegiji oni diktat, pod katerim mora vsak uradnik postati član zadruge? Ali se naj morda s tem diktatom ustvarja zadružna zavest? Argumentacija, ki jo navajajo zagovorniki zadružnih privilegijev, je torej nad vse nesrečna, vendar pa razumemo, če jo voditelji zadrug vseeno navajajo. Na eni stra- ni je pač privilegije težko zagovarjati, ker moderna doba noče za nobene privilegije nič slišati in je zato dober vsak izgovor, ki človeku sploh pade na glavo. Na drugi strani pa je za voditelje nabavljalnih zadrug praktično stvar čisto druga, ker oni ne dobe plačanih svojih dnevnic v blagu, temveč v denarju. Za nje pa je tudi važnost poslovnega uspeha zadrug čisto drugačna, ko pa za članstvo in zato je tudi razumljivo, če so v obrambi zadružnih privilegijev bolj goreči, kakor pa člani zadrug. Zato se niti ni čuditi, če utemeljujejo potrebo privilegijev celo z argumenti, ki jih mora zavedno uradništvo odločno odkloniti! Zboljšanja svojih plač uradništvo prav gotovo nikdar ne bo doseg lo, če se bo zadovoljevalo s tako nevarnimi dobrotami, kakor so privilegiji uradniških nabavljalnih zadrug. Nasprotno je dosegljivo zboljšanje uradniških plač samo z razlogi, ki jih navajajo gospodarski krogi, to je, da je dobro pla. rano uradništvo edino jamstvo za dobro poslovanje uprave in za onemogočenje vsake korupcije. Poleg tega pa se z dobrimi uradniškimi plačami poveča kupna moč prebivalstva in cirkulacija denarja, kar zopet koristi ne le vsemu gospodarstvu, temveč tudi državni blagajni. To je edina dobra pot, na kateri se pride do zboljšanja gmotnega položaja uradništva in na tej poli bo uradništvo tudi vodno doživelo vso podporo gospodarskih slojev. Ta pot vodi zato tudi do uspeha, dočim še nikdar ni trajala slava privilegijev dolgo. Napačno poročanje o Sloven Baika o bogati Sioveniii se neprestano nadaiiuie »Politika« z dne 24. maja jo objavila poročilo o otvoritvi avtomatične telefonske centrale na Bledu z naslednjim naslovom: »Slovenija, ki je prva v državi dobila asfultirane ceste, je dobila tudi (prva) avtomatično telefonsko centralo (za podeželje) na Bledu.« V podnaslovu pa pravi »Politika«: »Glede prometne tehnike je Bled izenačen z Ženevo in njeno okolico.« .Te sicer res, da so te neverjetno pretirane besede o napredku Slovenije •.»./,* u j.i \jt i' y,i |.y"’ Iv č Vr otvoritvi blejske telefonske centrale. Teda ves naslov in način objave v »Politiki« dokazuje, da se »Politika« s temi besedami docela strinja. Prav tako pa je tudi izven vsakega dvoma, da bo tudi povprečni bralec »Politike« vzel njeno poročilo kot neko zlato in kar z zavistjo gledal na Slovenijo, ki je dobila kot prva pokrajina v državi asfaltirane ceste in ki ima sedaj že na deželi avtomatične telefonske centrale. Škoda le, da ni dopisnik še omenil, da ima Slovenija . ,„* D * v v/i da bi bila velika naklonjenost do Slovenije prav do konca razvidna. Zalibog pa v Sloveniji o teli asfaltiranih cestah prav nič ne vemo. Kajti da bi mogel kdo resno zaradi tiste kratke asfaltirane ce,-ste, ki gre iz Lesc na Bled, ter asfaltiranih cest v Ljubljani, že govoriti o asfaltiranih cestah, je vendarle malo preveč, ne glede na to, da je morala svoje asfaltirane ceste Ljubljana plačati sama. Res je, da Slovenci že leta in leta prosimo in zahtevamo, da se zgradi asfaltirana cesta od avstrijske meje pa do morja, res je tudi, da je naša banovina že storila vse, kar je sploh v njeni moči, da dobimo vsaj cesto Ljubljana—-Sušak, še bolj pa je res, da so vse druge naše prošnje ostale neupoštevane. Sedaj pa pride vodilni jugoslovanski list in poroča o asfaltiranih cestah Slovenije. Ali se ne pravi to, direktno delati na to, da bo Slovenija še naprej brez asfaltiranih cest? Ce se piše v najbolj razširjenem listu, da je Slovenija kot prva pokrajina v državi dobila asfaltirane ceste, ali se ne pravi to ustvarjati vtis, kakor da je Slovenija že glede asfaltiranih cest saturirana? Ali bi bilo kaj čudnega, če bi v Beogradu na podlagi tega poročila »Politike« kar h priori zavrnili vsako zahtevo po zgraditvi asfaltirane avtomobil- ske ceste iz Avstrije v Slovenijo z utemeljitvijo, da vendar že imamo to cesto! Kadar je potreben razlog za neizpolnitev naših zahtev, je vedno vsak izgovor dovolj dober in to poročilo v »Politiki« je eden takšnih izgovorov, ki naj doseže, da se bodo asfaltirane ceste gradile povsod drugod prej ko v Sloveniji. To se tudi že dogaja in asfaltirana cesta iz Subotice v Beograd se že gradi! Zato moramo takšno poročanje »Politike« odkloniti z vso odločnostjo, ker ni nič drugega ko variacija znane teme o bogati Sloveniji, ki naj pri nas davčni vijak čim bolj privije, državne dotacije pa čim bolj zmanjša. Moramo odkrito izjaviti, da smo v Sloveniji vsi brez izjeme te bajke že več ko dovolj siti in ne samo njene glavne teme, temveč tudi vseh njenih variacij. Prav tako pa je treba tudi reducirati na pravilno stopnjo slavospeve o blejski telefonski centrali. Prvič moramo poudarili, da bi se morala ta centrala že davno ustanoviti in da bi se iz reparacij mogla že davno nabaviti brezplačno. Samo žalostno je, da je kraj, ki je letna rezidenca jugoslovanskega kralja, v katerem je toliko mednarodnih konferenc in sestankov, prišel do te centrale šele danes. A že Bled sam, kot turistični kraj bi zaslužil takšno centralo, zato so ti slavospevi precej pretirani! Zaradi te telefonske centrale pa vzporejati Bled v prometnem oziru takoj s švico, pa je pretiranost, ki se obsoja sama. Samo poglejte ceste okoli Bleda in vse druge prometne naprave, pa jih primerjajte z onimi v Švici, pa bo te primere hitro konec. Pa saj za to niti ne gre, če je Bled v prometnem pogledu res podoben Švici, temveč gre le za novo variacijo o bogati Sloveniji. Kakor v Švici žive ljudje v Sloveniji, kakor v Švici so bogati v Sloveniji, to je skrivni namen tega slavospeva! Toda ti ljudje, ki širijo to bajko, ne pomislijo, kako je ves Bled zadolžen, kako so prva posestva in prvi hoteli pod prisilno upravo in kako so ljudje zabili vse svoje premoženje, ko so v upanju na državno pomoč investirali svoj kapital v jugoslovansko rezidenco. Pa ker smo že pri blejski telefonski centrali, bi bilo dobro, da bi se poročevalec »Politike« obrnil tudi na ljubljansko telefonsko centralo in povprašal pri njej, koliko ljudi zaman čaka na to, da dobe telefonski aparat, ker je ljubljanska telefonska centrala premajhna. In vpraša naj, kako je v Ljubljani s telefoniranjem med 11. in 12. uro dopoldne ter med 5. in 7. uro popoldne, ko je konica telefonskih pogovorov že davno preobremenjena in ni mogoče dobiti borili 200.000 Din, da bi se tej mizeriji že napravilo konec. Tudi mi smo le ljudje in veseli smo, kadar slišimo kaj lepega o Sloveniji. Ne moremo pa biti zadovoljni s slavospevi, ki imajo samo en namen, da namreč Sloveniji škodujejo, da zavirajo njen gospodarski napredek. In poročila, kakor jih je objavila »Politika«, spadajo v to poglavje in zato jih odklanjamo z vso odločnostjo in tudi z vsem ogorčenjem. V Brežice na občni zbor Zveze trgovskih združeni! Le še teden dni nas loči do občnega zbora Zveze trgovskih združenj, naše osrednje organizacije slovenskega trgovstva. Kakor doslej vsako leto, tako mora biti tudi letos občni zbor Zveze močna in učinkovita manifestacija solidarnosti slovenskih trgovcev in prepričujoč dokaz njih stanovske zavednosti in neomajne zvestobe do svojih organizacij. Ta dokaz je tem bolj potreben v sedanjih časih, ko mora trgovstvo vedno znova konstati-rati, kako se interesi trgovstva, pa tudi vseh gospodarskih stanov dosledno omalovažujejo, da so ostale še vedno neizpolnjene vse glavne zahteve trgovstva, pa čeprav Je bila njih upravičenost ponovno že več ko dokazana. Beseda trgovstva se mora zato oglasiti močno, mora biti podprta z močno javno manifestacijo, ker bo potem imela tudi močnejši odmev v javnosti. Zato vsi v čim večjem številu dne 13. in 14. junija v Brežice na občni zbor naše Zveze! Vsa Slovenija mora videti, da je slovensko trgovstvo solidarno, kadar gre za interese trgovine in slovenskega gospodarstva! Program brežiške skupščine V soboto popoldne ob pol šestih, ne ob pol osmih, kakor Je bilo pomotoma objavljeno v prej- šnji številki, bo v dvorani Narodnega doma v Brežicah konferenca sadnih trgovcev. Dnevni red te konference je naslednji: 1. Poročilo o položaju sadne trgovine. 2. KonstituiranjeOsrednjegaodseka trgovcev s sadjem pri Zvezi trg. združenj (v smislu sklepov občnega zbora Društva sadnih izvoznikov in trgovcev v Mariboru ter pred-sedstvene seje Zveze). 3. Razprava o organizaciji odseka. 4. Zaključki. Združenje trgovcev za okraj Brežice pa priredi v soboto zvečer za vse udeležence občnega zbora Zveze prijateljski večer, katerega se bodo udeležila tudi vsa brežiška narodna društva. Prijateljski večer naj bo nadomestilo za predkonferenco, ki . letos odpade, ker so se že na vsedržavnem kongresu trgovstva v Beogradu razpravljala vsa glavna vprašanja, ki se tičejo trgovine in gospodarstva. Potrebno je, da je odziv trgovstva na prijazno povabilo združenja v Brežicah čim večji in zato naj delegati pridejo v Brežice že v soboto popoldne. Prijateljski večer bo v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah. V nedeljo, dne 14. junija ob 9. dopoldne pa bo v dvorani Narodnega doma v Brežicah XVI. redna letna skupščina Zveže trgovskih združenj z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za 1. 1935. 4. Proračun za leto 1936. 5. Predlogi in resolucije. V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri bo po čl. 10 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo sklepala veljavno neglede na število navzočnih delegatov. Vsak delegat se mora na skupščini izkazati s poverilnico, katero mu izda uprava združenja. Z veliko udeležbo na skupščini bomo najbolj učinkovito poudarili svoje zahteve. Cim mogočnejši bo zunanji potek skupščine, tem večji bo tudi njen uspeh, tem prej bo konec zapostavljanja gospodarskih vprašanj v našem javnem življenju! Zato trgovci v čim večjem številu prihodnji teden v Brežice, zato vsi na delo za uspeh občnega zbora naše osrednje organizacije, naše Zveze trgovskih združenj! Valutna negotovost v Franciji traja naprej Prihod socialistične vlade ia njene napovedane socialne reforme nikakor ne morejo pomiriti denarnega trga in tako traja odtok zlata še naprej in niti odprava proste trgovine z zlatom in devizami ni mogla popolnoma ustaviti tega odtoka. Kapitalisti Francije so prepričani, da se morejo izvesti od vlade napovedano povišanje delavskih mezd in obsežna javna dela le z devalvacijo franka. Zato raste v Parizu tečaj funta. Report za frank znaša za enomesečne terminske kupčije že 52 odst. letnih obresti, kar najbolj jasno kaže, kako vse računa z devalvacijo franka. Prazni zagovori Tudi za krošnjarje mora veljati in veiia zakon Svoje dni smo poročali o presenetljivem uspehu, ki ga je dosegla v Ljubljani v Kolodvorski ulici preiskava v lokalih krošnjarjev. Pri teh ubogih revežih, kakor piše neki ljubljanski list, so našli cele kupe bal blaga. Samo en krošnjar je imel 170 bal manufak-turnega blaga. Vsa ureditev lokala je nadalje jasno pričala, da to krošnjarstvo ni nič drugega ko čisto navadna trgovina in to je potrdil tudi lastnik lokala, v katerem se zbirajo ti »ubogi krošnjarji« po dobro opravljenem poslu. Dejal je, da znaša dnevni in-kaso teh »belokranjskih revežev« do 10.000 Din dnevno, kar pomeni najbolj nizko, naravnost pretirano nizko računano do 2500 Din dnevno čistega dobička. To je zaslužek, ki ga večji trgovec z ma-nufakturnim blagom doseže včasih komaj ves mesec. A kakšne davke plačuje trgovec in krošnjar! Že vsak srednji trgovec v Ljubljani je ocenjen z 30—40 tisoč Din čistega donosa, krošnjar pa plača 60 Din davka ali v najvišjem primeru z vsemi dokladami 200 Din. A med temi so krošnjarji, kakor nekateri iz imotskega sreza, ki ima za krošnjarstvo posebne privilegije, ki so pravi grosisti za druge krošnjarje in ki imajo vedno v zalogi blaga za do 100.000 dinarjev. Ti »reveži« se sami bahajo po gostilnah, da zaslužijo dnevno po 2 do 5 tisoč Din. V slovenskih listih pa se najdejo ljudje, ki sentimentalno zavijajo oči in jočejo, če se hoče, da tudi ti ljudje z mastnim zaslužkom plačujejo davek, ko vsak drug! Naj si zapomnijo vsi sentimentalni zagovorniki krošnjarjev, da ni trgovca, ki se pritožuje čez krošnjarsko nadlogo, ki bi pri tem mislil na one uboge Kočevarje in Ribničane, ki prodajajo blago, kakor jim je to po postavi dovoljeno. Zaradi teh krošnjarjev se prav noben trgovec ne razburja, temveč vedno gre le za one krošnjarje, ki vedoma gazijo postavo, ki opravljajo trgovske posle, a sc skrivajo pod imenom krošnjarjev, da se izmuznejo svoji davčni dolžnosti! Kaj bi pa bilo z državno blagajno, če bi vsi davkoplačevalci tako delali! Zato je tudi nerazumljivo, da je še toliko oblasti, ki mislijo, da morajo krošnjarjem njih prestopke vedno spregledati, pa čeprav vedo, da s teni uničujejo legalno trgovstvo, ki je najboljši davčni vir države! Tudi na krošnjarsko vprašanje je treba pogledati objektivno in to zlasti priporočamo onemu nežna neniu avtorju, ki se je spozabil, da je v »Slovencu« objavil članek »Krošnjarji se ne dajo ugnati!« Pravimo, da se je ta cenjeni gospod pisec spozabil, ko je napisal ta svoj članek »v obrambo belokranjskih krošnjarjev«, kakor pravi, ker njegov članek kar mrgoli netočnosti in odkritih neresuic! Tako si upa trditi, da imajo krošnjarji že leta in leta oblastvena dovoljenja za krošnjarjenje z blagom. Resnica pa je ta, da je krošnjarjenje z nianufakturnim blagom izrečno prepovedano in da je torej uradnik, ki bi izdal takšno dovoljenje, očitno kršil zakon. Takšno oblastveno dovoljenje je zato nemogoče, v nobenem primeru pa ni veljavno! Poleg tega je prepovedano krošnjarjenje v obmejnih okrajih in v glavnih mestih, na kar je banska uprava že ponovno opozorila vsa sreska načelstva! Prav tako se je cenjeni gospml avtor docela skregal z resnico, ko je zapisal, da še »nobenemu belokranjskemu krošnjarju ni bila dokazana kaka pregreha, niti ni bila proti komurkoli iz metliškega ali črnomaljskega okraja uvedena preiskava«. Mi smo objavili že par razsodb, ko so bili obsojeni baš krošnjarji iz metliškega sreza in objavili smo tudi primer, ko se je izkazalo, da so imeli ti krošnjarji falzificirane krošnjarsko knjižice. Da pa ustrežemo cenjeuemu zagovorniku krošnjarjev v »Slovencu«, mu citiramo še razsodbo banske uprave iz najnovejšega ča-časa, ki jasno postavlja ves njegov zagovor na laž. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je izdala pod št. VIII., No. 2953/1 z dne 6. maja 1936 to kazensko razsodbo: »S kazensko razsodbo z dne 20. januarja 1936 je sreski načelnik v Celju obsodil Selakoviča Daka iz Drage po § 398/1 obrtnega zakona na globo Din 1.000-— oziroma na 20 dni zapora radi prekrška § 4 in 176 obrtnega zakona storjenega s tem, da je avgusta 1935 vozil v avtomobilu konjske odeje in jih na drobno prodajal po kmetih. Zoper to razsodbo pravočasno vloženi pritožbi imenovanega se ne ugodi, napadena razsodba pa na podstavi §§ 411 in 418 obrtnega zakona spremeni toliko, da se obsodi na isto globo radi prekrška § 176 obrtnega zakona po § 397 obrtnega zakona. Taksa za razsodbo Din 25'—. Nadaljna. pritožba ni dopustna. Taksa po tarifni postavki 83 zakona o taksah je na pritožbi razveljavljena. Torej v avtomobilu je ta »ubogi krošnjar« razvažal in prodajal konjske odeje po deželi! V resnici velikopoteznost, ki si jo ubogi podeželski trgovec nikdar ne more dovoliti! A podeželski trgovec naj plačuje vse davke, »krošnjar«, ki razvaža blago v avtomobilu — čudne pojme imajo nekateri o krošnjarjih — pa nobenih! Divi-mo se ljudem, ki imajo takšen pravni čut in takšen smisel za pravičnost! Zato pa tudi rečemo: Te krošnjarje bomo ugnali, pa naj bodo iz tega ali onega kraja in naj jih žago. arja ta ali drug list. Praviea bo vendarle zmagala! Še drug V Beogradu so imela vsa trgovska udruženja Jugoslavije zborovanje, kjer so med raznimi resolucijami zahtevala tudi odpravo nelegalnega in z raznimi odloki že itak prepovedanega krošnjarjenja z manufakturnim blagom v določenih obmejnih krajih. V odgovor na to je »Slovenec« priobčil članek »Pa se ne damo!«, kjer je opisano, da je Trgovsko združenje v Ljubljani oblastem prijavilo, da imajo krošnjarji v Ljubljani velike zaloge mauufak-turnega blaga, ki ga nemoteno razpečavajo po Ljubljani in okolici. Po tej prijavi je napravila ljubljanska oblast po zakonu predpisano preiskavo in zaplenila celo zalogo. A krošnjarji so se pritožili in pokazali svoje krošnjarske knjižice, nakar da so bili brez vsake kazni oproščeni. Dasiravno je izdajanje krošnjarskih knjižic za leto 1936. prepovedano, izdaja kljub prepovedi še nadalje mežiško sresko načelstvo te knjižice zlasti za kraje, kjer je prepovedano krošnjarjenje z manufakturo. Ali obstoja za krošnjarje iz mežiškega sreza morda kakšna izjema? Ali ne veljajo po vsej Dravski banovini iste odredbe? Zadeva v Ljubljani in isti primer v Mariboru bi naj bila odgovor in sad izdatkov, ki smo jih trgovci imeli pri udeležbi trgovskega kongresa v Beogradu, kjer smo predočili obupno stanje potapljajoče se trgovine? Ne morem razumeti, da oblasti dopuščajo takšno nespoštovanje izdanih odredb! Da se oblastni organi teh odredb ne držijo, je dokazov toliko, da bi bil »Trgovski list« poln celo leto člankov, posvečenih opisom, kako se podpira nelegalna trgovina. Ali se pa oblast ne zaveda, da nelegalna trgovina uničuje trgovca kot največjega davkoplačevalca in škoduje s tem v največji meri državnemu fiskusu? Ali pa pozablja, da je bil trgovski stan vedno osnova in steber malih narodov, ki so se le potom trgovcev povzpeli na višine, ki jih zavzemajo danes? Pri nas pa se tepta legalna trgovina po onih, ki bi jo morali ščititi s tem, da se izdani zakoni povsod in vselej striktno izvajajo. Ali se pa mogoče misli, da smo trgovci samo za točno plačevanje visokih davkov, da se_moramo točno ravnati po raznih predpisih? Potemtakem imamo samo dolžnosti, pravice in zaščite pa nobene! jati, saj je padla kupna moč prebivalstva v tej meri, da niti pri najnižjih cenah ne more gostilničar vzdrževati svojega nekdanjega prometa. To dokazuje tudi statistika o prijavah in odjavah gostinskih obratov, ko se odjave vedno bolj muože, dočim se na novo prijavljajo redoma le najmanjša podjetja, ki se komaj vzdržujejo nad vodo. Nujno je zato, da se davčno breme gostilničarjem zniža, ker pod sedanjim bremenom mora omagati ves gostilničarski stan! Preobdaienost gostilničarjev UL vsedržavni gostinski kongres v Liubiiani V Ljubljani se je začel v sredo III. vsedržavni kongres gostilničarjev. V četrtek dopoldne je bil glavni kongresni dan, ki se je začel z manifestacijskim zborovanjem v veliki dvorani »Uniona«. Kongres je otvoril kot domačin predsednik Zveze gostilničarskih združenj za Dravsko banovino g. Ciril Majcen, ki je toplo pozdravil vse številne zastopnike oblasti in organizacij, zlasti pa: zastopnika trgovinskega ministra inšpektorja dr. Josipa Brusiča, zastopnika finančnega ministra direktorja Sedlarja, zastopnika bana banskega svetnika Borštnika, zastopnika ljubljanskega župana obč. svetnika Zupana, zastopnika Zbornice za TOI, predsednika Zveze trg. združenj Kavčiča, zastopnike raznih drugih zbornic in korporacij ter vse druge zborovalce. Nato je bil kongres na kratko prekinjen ter so bili pokazani udele/.encem kongresa odlomki iz filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Ko je bil kongres zopet otvor-jen, je povzel besedo predsednik gostilničarskega Saveza Nikolič, ki je še enkrat pozdravil vse na-vzočne tudi v imenu Saveza ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji kongresa in lepo u.spele gostinske razstave. Z navdušenjem je bil nato sprejet njegov predlog, da se odpošlje udanostna brzojavka kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa predsedniku vlade, notranjemu, finančnemu in trgovinskemu ministru ter banu Dravske banovine. Sledilo je nato poročilo gen. tajnika Saveza g. Veselina Sekulo-viča, ki je podal obširno poročilo o delu Saveza. Glavna nadloga, ki tlači vse gostilničarje, je njih preobdaženje, kakor se je to videlo iz vseh referatov in zlasti iz referata predsednika Cirila Majcna, ki je v svojem s pozornostjo poslušanem in z odobravanjem sprejetem referatu med drugim dejal: »... V letu 1934. so imeli naši gostinski podjetniki v Dravski banovini, katerih je okoli 5.300, pri ocenjenem prometu 195,285.000 dinarjev 28,850.000 Din davčne osnove ali z drugimi besedami rečeno, oni so bili obdačeui s 15 odstotki svojega prometa. Kdor ima nekoliko vpogleda v davčno prakso, temu je takoj na podlagi navedenega odstotka dovolj jasno, da je obdaritev 4krat ali celo lOkrat večja, kakor pa pri ostalih davkoplačevalcih. Znani so celo primeri, da so bili navadni podeželski gostilničarji v letu 1934. obdačeni s 24 odstotki svojega prometa. Še bolj jasna postane preobremenitev, če omenim, da je promet radi rigorozne kontrole natančno ugotovljen in da je zato 15 odstotna obremenitev vzeta mnogo prenizko in se mnogo ne motim, če trdim, da je 'A celotnega prometa gostilni-, čarskega obrta žrtvovana pridob-nini. Seveda je bila obremenitev s tem davkom v letu 1934. se neprimerno večja, ko je nesrečni in zloglasni § 7. z vso krutostjo udaril po že itak izmozganem gostilničarskem stanu. V tem letu je znašala obremenitev s pridobnino celo 'U prometa. Vprašali se boste, kaj je vzrok, da je gostilničar tako visoko obremenjen z davščinami in raznimi taksami? Glavni vzrok je pan ta, da poslujemo s predmeti, ki so iz raznih vzrokov P°d stalno državno ali samoupravlJ® kontrolo in ker se pri gostilničarju dav-ščine najlaže in najhitreje izterjajo. Zato je kaj lahko pri gostil-ničarstvu ocenjevati pridobnino po ključu, ki je nepravičen, ker igra liter iztočenih pijač glavno vlogo. Zato odklanjamo tu ključ in vztrajamo na tem, da se obdačujemo po istem sistemu, kakor drugi davkoplačevalci, ki so podvrženi pri dobnini. Isti primer imamo z davkom na poslovni promet. Ta davek je marsičem še hujši, kakor pridob- nina, ker se nekako po mili volji določa. Dovolite mi, da tudi tozadevno omenim nekaj podatkov. V letu 1933. 6mo potočili 235.000 hi in plačali 3,405.196 Din davka na poslovni promet. Leta 1934. je promet padel na 220.000 hi alkoholnih pijač, pa smo kljub temu vsled famoznega § 7. plačali 3 milijone 913.217 Din davka na poslovni promet, to se pravi za več kot pol milijona Din več. V letu 1935. je promet zdrknil na 215.000 hi alkoholnih pijač, za kar smo plačali 3,526.066 Din poslovnega davka, tako da smo izdali za 126.000 dinarjev več na tem davku, čeprav smo na prometu z alkoholnimi pijačami izgubili 20.000 hi. Iz tega izhaja menda dovolj jasno, da se davek na poslovni promet poljubno ocenjuje in da ni občnega kriterija za odmerjanje tega davka. Pri nadaljnjem razmotrivanju ne smemo prezreti važnosti zgra-darine. Kljub stalnemu zmanjševanju prometne vrednosti naših zgradb in vedno nižji oddajni ceni tujskih sob, se je zgradarina v letu 1935. zvišala napram letu 1934. pri gostinskih lokalih za okroglih 100.000 Din. Na litru vina leži skoro 50 raznovrstnih davščin. Ozrimo se še na vlogo našega stanu, ki jo igra vobče v narodnem gospodarstvu. Gostilničarstvo Dravske banovine plača na neposrednih davkih in dokladah ca. 19.000.000 Din. Na banovinskih ter občinskih trošarinah na alkoholne pijače, mineralne vode ter na ostale predmete, kakor riž, kavo itd. ca. 53 milijonov Din, na različnih taksah, koncertnih, veseličnih, točilnih, od igralnih kart, od biljardov, avtomobilov, koles itd. okrog 6 milijonov Din, kar znaša skupaj približno 80 milijonov Din. To so dajatve gostilničarstva državi, banovini in občini...« 80 milijonov Din davščin plačajo torej samo gostilničarji v Sto veniji. Da je to mnogo previsoka vsota, ni treba še posebej poudar- Uporaba odmere dopolnilne prenosne takse Dostikrat se dogaja, da so denarni zavodi prisiljeni zaradi zavarovanja terjatev, da kupujejo nepremičnine svojih dolžnikov. Denarni zavodi prihajajo v posest tako kupljenih nepremičnin šele po pravoveljavnosti dražb. Zelo pogosti so primeri, ko se dražba razveljavi, da torej pravi kupec sploh ne postane lastnik na dražbi prodanih nepremičnin. Nastane zato vprašanje, če so taksni zavezanci dopolnilne prenosne takse zavezani vložiti prijavo za odmero dopolnilne prenosne takse od kupljenih nepremičnin v roku 30 dni, čeprav dražba še ni postala izvršna, ali pa šele po 30 dneh, ko je postala dražba izvršna? Na to vprašanje je dal davčni oddelek finančnega ministrstva na pocHagi § 43 zakona o taksah naslednje pojasnilo: »V smislu predpisa toč. 7, poglavja I. in drugega dela toč. I. poglavja V. opombe tar. post. 12 taksnega zakona se morajo izpremembe in novi predmeti prijaviti v svrlio odmere dopolnilne prenosne takse v roku 30 dni, ko se je ta izprememba izvršila. Ta predpis velja za vse primere pridobitve premoženja, ki podleže dopolnilni prenosni taksi potom dražb, samo da se v tem primeru ne more smatrati kot dan nastale izpremembe dan, ko je bilo premoženje kupljeno na dražbi, tem. več dan. ko jo postala dražba izvršna. Zaradi tega se mora vložiti v teh primerih prijava za odmero dopolnilne prenosne takse v roku 30 dni, ko je postala dražba izvršna. Prav tako se mora vložiti prijava v primerih, ko je pridobitev nepremičnine odvisna od odobritve oblasti, v roku 30 dni po vročitvi odobritve oblasti. Ta prijava pa se mora vložiti tudi že pred tem časom vselej, kadar je postal zavezanec lastnik premoženja že pred odobritvijo oblasti, ker se mora smatrati, da se je to izvršilo po volji pogodbenih strank, kar je po svojih posledicah enako odobritvi oblasti. Ravno tako je treba poudariti, da predpisi drugega dela toč. d) čl. ?0 zakona o taksah, kjer je rečeno, da veljajo predpisi 7 opombe iz tar. post. 12 za vse pogodbe in potrdila ne glede na realizacijo posla, v tem primeru ne veljajo, ker se dopolnilna prenosna taksa ne more smatrati ne kot pogodba in ne kot potrdilo. Za Z6jO v poletni vročini, pri in po kosilu za zboljšanje prebave, za mešanje z vinom in sadnimi šoki, vedno ie Rogaška slatina idealna, ker zraven prijetnega okusa krepi tudi prebavne organe! Vašim odjemalcem boste najbolj koristili, ako jim nudite vedno v prvi vrsti Rogaško slatino! Borzno razsodišče v Ljubljani Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času :>d 1. julija do 15. avguste t. 1. ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. Zadnja pot Josipa Kunstla V nedeljo je spremila Vrhnika Josipa Kunstla na njegovi zadnji poti. Dala mu je spremstvo, ki je zgovorno pričalo o velikem spoštovanju, ki ga je užival pokojni Josip Kunstel v vseh krogih prebivalstva. Na Novi cesti so se začeli zbirati okoli tretje ure zastopniki društev in korporacij, da zadnjič Naša trgovinska s Španiio Ali io bomo sploh mogli izkoristiti? počaste moža, ki je tolikokrat z dejanjem dokazal svoje dobro srce. Cerkvene molitve je opravil vrhniški dekan Kette, v imenu nameščencev tvrdke pa se je poslovil od prerano umrlega in nameščencem vedno naklonjenega šefa g. Škvarč. V lepem govoru je opisal pokojnikovo življenje, ko se je od preprostega kmečkega človeka povzpel do enega naših največjih lesnih trgovcev, ki je bil daleč znan tudi izven Slovenije. Ko je še sokolsko društvo odpelo žalo-1 stinko, se je razvrstil sprevod, na I čelu godba in Sokoli, nato pa raz-1 na gasilna društva, katerim je bil j pokojnik vedno zvest podpornik. Za krsto je stopala pokojnikova rodbina, za njo pa dolga vrsta pogrebcev, med njimi sreski načelnik Bavdek, odposlanec stiškega samostana, katerega zvest podpornik je bil pokojnik, ter veliko število lesnih trgovcev in industrialcev. Po cerkvenih obredih se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika narodni poslanec Hočevar, ki je poudaril velike zasluge pokojnika za narodna in dobrodelna društva. V zadnje slovo so zapeli Sokoli pokojniku še pesem »Bla-gor mu!« V častnem spominu bo ohranila slovenska lesna trgovina pokojnega Josipa Kunstla! 50 milijonov za vodovode, Slovenija dobi 2,6 milijona Kakor znano, je dovolil ministrski svet kredit v višini 50 milijonov Din za gradbo vodnjakov in kapnic. Sedaj je bilo objavljeno, kako se bo ta vsota uporabila v posameznih banovinah. Skupno se bo zgradilo v 347 občinah 225 vodnjakov in 360 kapnic. Posamezne banovine bodo prejele (v milijonih Din): dravska 2-66, savska 5-9, vrbaska 2-61, primorska 6-72, drinska 2-04, zetska 6-0, donavska 0-7, moravska 3-15 in var-darska 4-18 milijona Din. Poleg tega se bo uporabilo še za vodovod v Cetinju 8 milijonov Din in ravno toliko za skupni vodovod v dalmatinskem Primorju. Po številu prebivalstva bi morala dobiti Slovenija okoli 6 milijonov, po svoji davčni moči pa še neprimerno več. Res je sicer, da nekateri kraji v naši državi posebno trpe zaradi pomanjkanja vodovodov, a tudi v Sloveniji je takih mnogo in imamo celo mesta, ki so brez vodovodov. Zato tudi nad to razdelitvijo ne moremo biti navdušeni. v barva, pleslra in M 9JI GSOb kemično snažl Lit " £.% dkhit 1 ob|eke, klobuke itd. Skrobi in svethdika srajce, ovratnike in manšeto. Pore. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-fl. Selenburgova ul. 8. Telefon št. 22 72. Osrednje glasilo jugoslovanske lesne industrije in trgovine »Drvotržac« je objavil zanimiv članek o naši novi trgovinski pogodbi s Španijo, v katerem razvija zelo pesimistično mnenje o novi pogodbi. V glavnem izvaja naslednje: Po izvajanju sankcij proti Italiji so naši gospodarski krogi posvetili posebno pozornost španskemu trgu. Govorilo se je, da Je Španija prav tako uvoznica lesa ko Italija in da moremo iz Španije uvažati isto blago ko iz Italije. Toda praksa pravi drugače. Tako dokazuje naša statistika, da smo po sankcijah uvažali bombažno predivo predvsem iz Češkoslovaške, ne pa iz Španije. Poleg tega je treba upoštevati, da ni bilo mogoče štiri mesece zaradi neurejenih razmer v Španiji skleniti z njo trgovinske pogodbe. S to nam je sicer sedaj v resnici dana teoretična možnost, da za sto odstotkov povečamo svoj izvoz v Španijo. Ali pa bomo mogli to možnost tudi uresničiti? Po sklenitvi trgovinske pogodbe s Španijo v 1. 1930. je naš izvoz v Španijo narastel od 6 na več ko 70 milijonov Din, padel nato na 37, se dvignil 1. 1933. znova na 42, dosegel v 1. 1934. 60 in padel v 1. 1935. na 51 milijonov Din. Naš uvoz iz Španije pa ni niti eno leto dosegel več ko 20 milijonov Din, in še to šele v letu 1935. Po novi trgovinski pogodbi pa dobe naši izvozniki za svoje blago le 20 odstotkov v devizah, za ostanek 80% pa moramo uvoziti blaga iz Španije. Ali pa bomo tudi mogli doseči tako visok uvoz? Organizacija plasiranja španskih proizvodov v Jugoslavijo je zelo težavna, ker pač nimamo pravih zvez s Španijo in ker je ta od nas zelo oddaljena. Po novi trgovinski pogodbi bomo mogli izvoziti v Španijo leta 1936. 62.000 kubičnih metrov lesa, v 1. 1937. pa 70.000 kubičnih metrov. Poleg tega pa nam je dovoljen izvoz 30.000 kub. metrov nekontingentiranega mehkega lesa, ki ga pa bodo večinoma dobavila državna podjetja v Bosni, da Slovenija in Gorski Kotar od tega kontingenta ne bosta imela nič. Poleg tega smo dobili kontingent 200 vagonov jajc za letos in 250 vagonov za prihodnje leto. Kaj pa določa trgovinska pogodba glede izvoza cementa, umetnih gnojil, konoplje in živine, ne vemo še nič. Med tem je bilo objavljeno besedilo pogodbe, iz katerega sledi, da nam je priznan za 1. 1937. še kontingent 15.000 kvintalov celuloze. Kar se tiče našega uvoza iz Španije, bi se moral ta potrojiti, da bi dosegli ugodne pogoje za naš izvoz. V novi pogodbi smo zajamčili Španiji določene uvozne količine riža, bombažnega prediva, pomaranč in limon ter nekaterih drugih proizvodov. Vsega skupaj pa smo uvozili lani riža 1997 vagonov v skupni vrednosti 48 milijonov Din. Od te količine smo uvozili iz Španije samo 161 vagonov. Bombažnega prediva smo lani uvozili za 364 milijonov Din, in to večinoma iz Italije. Pomaranč in limon smo uvozili skupno,za 31 milijonov Din, od katere vsote iz Italije za 15-2 milijona Din. Od drugih proizvodov smo v večji meri uvo zili iz Španije še kolofoni j e za 2-3 milijona in plutovine za 0-8 milijona Din. Ali bo mogoče za vse te kontingente najti v Jugoslaviji od jema? Na to vprašanje je težko popolnoma zadovoljivo odgovo- riti, vendar pa je jasno, da to brez izdatne pomoči Narodne banke ne bo mogoče. Narodna banka mora omogočiti čim lažjo nabavo pezet, ker itak ni Španija za nas niti zaradi sedanjih prometnih zvez, ne zaradi svoje oddaljenosti idealno tržišče za naše proizvode. Končno pa nastaja še to vprašanje, kaj bo potem, ko prenehajo sankcije in ko se bodo naši izvozniki in uvozniki vrnili na svoje stare trge? Ali bo tudi v tem primeru mogoče kompenzirati 80% našega izvoza v Španijo z uvozom iz Španije? Svoj članek zaključuje »Drvotržac« z besedami: Po informacijah iz zagrebških gospodarskih krogov ne more sedanja pogodba, ki je teoretično sicer boljša od prejšnje, popolnoma zadovoljiti lesnih krogov, ker ne nudi dovolj jamstva, da bodo naši izvozniki prejeli za izvoženo blago v dogovorjenem roku denar. Naše lesno gospodarstvo pa je že dovolj krediti- ralo tujini, da so danes zanj več vredne zaloge v skladiščih ko pa terjatve v tujini, s katerimi ne more razpolagati in za katere ne ve, kdaj da jih bo prejelo. Skratka: Zagrebški krogi niso zadovoljni z dogovorjenim plačilnim prometom s Španijo. Drugi in-teresirani gospodarski krogi sicer priznavajo, da je nova trgovinska pogodba s Španijo sicer teoretično boljša od prejšnje, vendar pa morajo konstatirati, da je ostalo popolnoma odprto vprašanje, ali bo mogoče obveznosti iz te pogodbe tudi izpolniti. To vprašanje pa je na vse zadnje vendarle najvažnejše. Da se tudi mnenje slovenskih gospodarskih krogov v glavnem s tem mnenjem ujema, je danes tudi zadostno znano. Te dni pa so razpravljali tudi bosanski lesni industrialci in trgovci o novi trgovinski pogodbi s Španijo ter izjavili, da jih ta pogodba ne more zadovoljiti. kakovost odločuje/ Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra Knei sladim H Protokol o plačilnem sporazumu Da se olajša ureditev trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Španijo, sta vladi obeh držav sklenili naslednji sporazum: Cl. 1. — Izplačila terjatev, nastalih iz jugoslovanskega uvoza v Španijo se bodo izvrševala z vplačevanjem dotičnih zneskov v peze-tah v korist brezobrestnega računa, ki ga bo otvoril Centro Oficial de Contracion de Moneda (v bodoče na kratko nazvan Centro) na ime Narodne banke kralj. Jugoslavije. Vplačilo španskega uvoznika ima zanj učinek oprostitve od obveznosti. Samo po sebi se razume, da svoboda zasebnih pogodb, v kolikor niso nasprotne določilom tega protokola, s tem ni dotaknje-na. Ta določila se morejo uporabiti, če bi se pokazala potreba tudi na jugoslovanske dolžnike. Cl. 2. — Do 1. junija 1937 bo Centro potrjeval jugoslovanski Narodni banki vplačila v korist jugoslovanskih upnikov na naslednji način: 80 odstotkov zneska vsakega vplačila bo vnesel v pezetah na klirinški račun, katerih uporaba je predvidena v naslednjem členu. 20 odstotkov ostanka vsakega vplačila pa se vnese v švicarskih frankih na račun prostih deviz. Znesek tega računa bo popolnoma na razpolago jugoslovanski Narodni banki in bo prenosljiv vsak hip v švicarskih frankih. Če ti navedeni klirinški odstotki ne bi zadostovali za kritje plačila španskega uvoza v Jugoslavijo, se ta dvigne na 100%. V vsakem primeru se začenši s 1. junijem 1937 vnese celoten znesek vsakega vplačila v pezetah v klirinški račun. Cl. 3. — Centro bo brez odlašanja obvestil jugoslovansko Narodno banko o vsakem vplačilu v korist računov, navedenih v prejšnjem členu. Jugoslovanska Narodna banka bo mogla razpolagati z zneski v pezetah s plačilnimi nalogi ali z drugimi sredstvi, ki pa se ne morejo prenesti v tretje države, za naslednje namene: a) za izplačilo španskega blaga uvoženega v Jugoslavijo, b) za izplačilo stroškov jugoslovanskih turistov in potnikov v Španiji, c) ža izplačila za vzdrževanje jugoslovanskih ladij v španskih pristaniščih. Plačilni nalogi jugoslovanske Narodne banke Centru, v kolikor se nanašajo na izplačilo uvoženega blaga, morajo vsebovati poleg drugih podatkov tudi številko jugoslovanske carinske deklaracije. Cl. 4. — Zahteve za izplačilo terjatev, ki izvirajo iz uvoza iz Jugoslavije v Španijo in ki so bile predložene Centru pred uveljavljenjem tega protokola, se bodo uredile takoj z vplačilom 50 odstotkov dotičnega zneska na klirinški račun, ostanek 50 odstotkov pa v devizah, katerih svobodni transfer bo dovoljen v čim najbolj kratkem mogočem roku. Cl. 5. — V primeru izpremem-be v kakšno drugo valuto, razen v pezete, se bo izvršila ta izpre-memba v Španiji po uradnem tečaju Centra, v Jugoslaviji pa po uradnem tečaju beograjske borze na dan pred izplačilom. CL 6. — Naravni in tvorniški proizvodi, ki izvirajo iz španske republike (ozemlja polotoka, Balearskih in Kanarskih otokov, španske posesti in cone španskega protektorata v Maroku), se smatrajo glede plačila kot špansko blago. Prav tako tudi naravni in tvorniški proizvodi iz kraljevine Jugoslavije kot jugoslovansko blago. Cl. 7. — Če pri poteku tega dogovora ostane neki Saldo v klirinškem računu v korist Jugoslavije, se bo uporabil do svojega popolnega izčrpanja v svrhe, določene v čl. 3. Čl. 8. — Določila tega protokola se ne nanašajo na terjatve, ki izvirajo iz transportnih stroškov. Te terjatve se bodo urejevale v svobodnih devizah v breme vsake dr-žave-uvoznice. Čl. 9. — Podrobnejša določila se bodo sporazumno dogovorila med jugoslovansko Narodno banko in Centrom. Ta protokol je sestavni del trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in špansko republiko in stopi v veljavo istočasno ko pogodba ter preneha veljati obenem s trgovinsko pogodbo. Italiianski ž in Etiop Pod tem naslovom je objavil zagrebški »Morgenblatt« članek, ki bo gotovo zanimal tudi naše bralce. Zato ga objavljamo v kratkem izvlečku. Nad vse ugodno stanje krmilnih rastlin je dvignilo v Italiji cene živine, ker ne prodajajo živinorejci živine. Vendar pa se opažajo tudi tendence za znižanje cen, in to predvsem zaradi zasedbe Etiopije. Bogastvo živine je v nekaterih pokrajinah Etiopije velikansko, poleg tega pa so tudi možnosti za gojitev evropske goveje živine v Etiopiji zelo velike. Tako bi mogla dobiti Italija v Etiopiji naravnost neizčrpljiv rezervoar za svoj mesni trg. že sedaj nameravajo Italijani zgraditi velike klavnice živine v Adis Abebi, Hararju, Desiu in drugih meštih. Tu bi se pripravilo meso na evropski način ter v posebnih hladilnikih pošiljalo v Evropo. Tudi pridobivanje .kože nameravajo Italijani ha novo organizirati. Italija bi se mogla z etiopsko živino popolnoma oprostiti dovoza zmrznjenega mesa iz Argentine. Seveda pa je vse to zaenkrat le še muzika bodočnosti. Toda toliko so že dosegli Italijani, da se italijanske čete v Etiopiji prehranjujejo samo z etiopsko živino. V Italiji pa se še vedno opaža pomanjkanje mesa, zbog česar so se tudi cene dvignile. Tako so narasle cene za prima vole od 290 na 390 lir, za vole II. vrste celo od 250 na 360 lir. še v večji meri so narasle cene za prešiče, ki veljajo sedaj mesto prejšnjih 350 že 525 lir za 100 kil. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da so po izbruhu etiopske vojne sploh narasle vse cene v Italiji za 30 do 50%. Pri goveji živini so se najbolj podražila teleta, ker pač živinorejci zaradi zadostnih krmil ne prodajajo telet. Silno pa so se podražili preši-či-špeharji. Zaradi močne podražitve koruze svinjerejel sploh niso več gojili Špeharjev, kar je imelo za posledico, da naenkrat ni bilo več na trgu Špeharjev. Cene so zato šle sunkoma kvišku. Zaradi tega je zopet svinjska mast zelo draga in ker je cena koruze uradno določena na 80 do 83 lir, se reja Špeharjev zopet visoko izplača. Ni pa sedaj koruze mnogo in zato se tudi reja Špeharjev ne bo mogla razviti čez mero. Seveda pa se je podražila tudi slanina ter je samo v zadnjih štirih tednih narasla cena od 470—540 na 560—630 lir. Pocenila pa se je perutnina, kar pa je sezonski pojav. Plima piščanci so se v milanski veletrgovini pocenili od 12-75—13 na 10 20—10-30. Podobno so padle cene tudi za vso drugo perutnino. Odjem na trgu je sicer zelo dober, vendar pa ne more ustaliti cen ali jih celo zboljšati. Širite »Trgovski list«! Politične vesti V kratkem se pričakuje rekonstrukcija bolgarske vlade, ki naj pripravi obnovo ustavnega življenja. Ta rekonstrukcija bi se morala že izvršiti, bila pa je odložena, ker bi se izvedla še pod vtisom spomenice, ki so jo poslale bivše bolgarske politične stranke kralju Borisu in bi zato mogla dobiti javnost vtis, da se je izvedla rekonstrukcija le na pritisk bivših političnih strank. Ras Vojo jc po poročilih iz Dži-butija dne 24. maja nenadoma napadel Desie in uničil tri italijanska letala ter zaplenil več vojnega materiala. Adis Abebo utrjujejo Italijani na več mestih. V Rimu se že z veliko naglico pripravljajo na kronanje italijanskega kralja za etiopskega cesarja. S kronanjem hočejo Italijani napraviti konec vsem debatam o bodoči usodi Etiopije, ki ni po njih mnenju nič drugega ko navadna italijanska kolonija. V tem smislu je tudi že izšel dekret vlade, s katerim se iz Etiopije in italijanske Eritreje ter Somalije ustanavlja nova kolonija Vzhodna Afrika, ki se upravno deli na pet pokrajin, dočim tvori prestolnica posebno enoto, pod upravo civilnega guvernerja. Samostojna pokrajina je tudi Harar, v kateri so dobili muslimani vse pravice večinskega naroda. Mussolini hoče proglasiti splošno mobilizacijo v Italiji dne 15. junija in s tem izsiliti ukinitev sankcij. ki jih Italija vedno bolj občuti. Italija ima sedaj skupno z vojsko v Afriki in s črnimi kolonialnimi četami pod orožjem 48 divizij, dočim jih je imela v svetovni vojni skupno 52. Vse te svoje divizije bo razporedila ob francoski, avstrijski in jugoslovanski meji ter na ta način demonstrirala, da je pripravljena tudi z orožjem razčistiti položaj v svojem smislu. Med Nemčijo in Malijo je baje ie dosežen sporazum, da prepušča Italija Nemčiji proste roke glede češkoslovaške, Nemčija pa pristane na obnovo habsburške monarhije v Avstriji ter na avstrijsko neodvisnost. Seveda pa je treba to vest sprejeti z veliko rezervo. Stavke ▼ Franciji se vedno bolj Urijo in stavka sedaj že nad pol piilijona delavcev. Vsa prizadevanja. za mirno likvidacijo stavk so ostala brezuspešna. Vedno bolj se kMe, da imajo stavke čisto politično ozadje in da hočejo ekstremni elementi doseči v Franciji to, kar so že dosegli v Španiji. V večjih mestih se posledice stavk že močno čutijo. Stavkovno gibanje se je začelo širiti tudi že v Belgiji. Francoski parlament se jc sestal v četrtek k svoji prvi seji in izvolil s 377 glasovi Herriota za predsednika parlamenta. Kandidat desnice je dobil le 150 glasov. Takoj po seji parlamenta je vlada Sarrauta demisionirala, nakar je poveril predsednik republike mandat za sestavo nove vlade Leonu Blumu, ki je tudi že predložil predsedniku Lebrunu listo svoje vlade. V njegovi vladi so zastopani radikali, socialisti in soc. unija. Zunanje ministrstvo je prevzel rad. Yvon Delbos, notranje soc. Salengro, podpredsedništvo vlade in vojno ministrstvo Dala-dier, kot ministri brez listnice pa so zastopniki vseh treh koaliranih strank. Nova vlada Je zaradi stavk v velikih težavah, poleg tega pa jo spravlja v veliko stisko vedno bolj kolebajoči frank. Izredna skupščina Zveze narodov se bo sestala koncem junija. Glede sankcij proti Italiji bo na zasedanju skupščine prišlo najbrze do bojnega glasovanja, ker so stranke v tem vprašanju razdeljene na dva tabora. Neguš je izjavil v razgovoru z dopisnikom »News Chroniclea«, da bo vsemu svetu javil, kaj se je godilo v Etiopiji. Ali je mar pravično, če se v 25 tednih uniči etiopska civilizacija, ki je stara 25 stoletij, in to na tako barbarski način, ki bi bil edino primeren za predkrščansko dobo. Zaupa Angliji in vsem 52 državam, ki so obsodile Italijo kot napadalko. V ženevsko institucijo pa zaupa tudi zato ker je mnogo malih držav prav’ tako zainteresiranih kakor Etiopija. Sušnik je odpotoval v Italijo iz strahu, da bi moglo priti do sporazuma med Nemčijo in Italijo ter je zato nameraval predlaeati Mussoliniju obnovo habsburške mon- ( arhije, ki bi še edino mogla ohraniti sedanje stanje v Avstriji. Vse pa kaže, da v Italiji niso posebno veseli prihoda Sušnika in tako je moral Sušnik nrccej dolgo čakati, dokler mu je bil obljubljen sestanek z Mussolinijem. Kantnnska vlada ie pozvala nan-kitiško vlado, da takoj napove za- , radi zasedbe Pekinga Japonski vojno. Dober obitk - dobre kuoiiie na liublianskem veleseimu Čeprav vreme silno nagaja, je vendar obisk na velesejmu prav zadovoljiv. Kakor liilro pa le za kratek čas posije sonce, kar trumoma hodijo množice na velesejem iu vsi so dobre volje in zadovoljni, samo da ni lega silnega dežja. Te dni je obiskalo velesejem posebno mnogo šol, in ne samo iz Slovenije, temveč iz vseh krajev naše države. Tako so bili na velesejmu učenci in gojenci šol iz Bje-lovara, Sušaka, Zagreba, Beograda itd. Posebno številen je obisk obrtno-narialjcvulnili šol, ki tudi v resnici vidijo na velesejmu vse polno stvari, ki jim bodo v korist v poznejšem življenju. Samo ljudskih šol iz Slovenije je bilo na velesejmu že okoli 70. Nobeno čudo pa ni, da je obisk na velesejmu tako vseskozi dober. Saj vidi človek na velesejmu vse, poučno, zanimivo, kakor tudi zabavno. Takoj na desni vabi gostinska razstava, ki smo o njej že poročali, slede paviljoni, kjer razstavljajo naše industrije ter kažejo obiskovalcem, kako nastajajo iz surovin dokončni izdelki. Pohištvena razstava, razstava avtomobilov, gospodinjska razstava, monopolska razstava, grška razstava, razstava malih živali, cele serije raznih razstav obrtniških izdelkov, saj človek komaj sešteje vse te razstave. In če si kdo vse to ogleda, le da si v enem popoldnevu skoraj ni mogoče vse podrobneje ogledati, pa mu nudi še celo vrsto drugih znamenitosti veselični prostor. , Tu omenjamo predvsem variete, ki zbere k vsaki predstavi ogromno publiko, ki se odlično zabava. Zlasti vse podeželske obiskovalce opozarjamo, da bosta v nedeljo in v ponedeljek dve varietetni predstavi obe brezplačni, in sicer oh pol treh in ob osmih zvečer, nakar sledi modna revija v paviljonu j K«. Tako smo zopet pri novi znamenitosti velesejma, pri modni reviji, ki sta jo mojstra prof. šest in konferansje Danes dvignila na- umetniški nivo in pri kateri so naši ljubljanski modni ateljeji Danica, Molan, Renčelj, Ravnihar, Seljak in Vogue zopet dokazali, da so njih izdelki prvovrstni |K> kvaliteti in za vse nabavni poceni. A tudi kupčija na velesejmu je dobra, boljša, kakor bi pričakoval človek v teh časih krize. Omenili smo že kupčije, ki jih je dosegla pohištvena stroka in veliko zadovoljnost avtomobilskih raz-stavljalcev. A tudi vse druge panoge zaznamujejo lepe kupčijske uspehe, tako zlasti košarstvo, ple- tilstvo, razsfavljalei strojev, raznih izuirtov in domačih potrebščin. Dober obisk — dobra kupčija — vedno dobro razpoloženje, ker vedno dobra, zabava, to jc karakteristika letošnjega spomladanskega velesejma! Zalo pa na velesejem, dokler ne bo prepozno, ker v ponedeljek je zadnji dan, kakor so nam ponovno zatrdili. Grška razstava V paviljonu Zbornice za '101 razstavlja Grčija svoje kvalitetne izdelke in pridelke. Razstava je nad vse okusno aranžirana, vse blago že na prvi pogled kaže, da more z uspehom konkurirati na vseh mednarodnih trgih. Ce pa človek povprašuje po ceni, potem vidi, da tudi s ceno kljub visoki kvalitetni vrednosti. Predvsem je razstavljena grška keramika, vino, tobak, posušeno grozdje, svila in preproge ter slike prelepili grških kopališč in zgodovinskih krajev s svojimi nepozabnimi spomeniki. Tako je vsa razstava močna in efektna propaganda za Grčijo, kar je končno tudi njen namen. V sredo opoldne je priredi) bivši minister in dolgoletni guverner grške Macedonije g. Ca-levras intimno recepcijo v grškem paviljonu. Recepcije so se udeležili prvi zastopniki naših oblasti in gospodarskih korporacij, tako pomočnik bana dr. Majcen, predsednik Zbornice Ivan Jelačin, predsednik borze dr. Slokar, univ. prof. dr. Slavič, upravnik carinarnice Pirc, predsednik velesejma Bonač in drugi. G. minister je pozdravil goste, nakar se mu je v francoščini zahvalil predsednik Jelačin, ki je izrazil svoje veselje, da je prijateljstvo med grškim in jugoslovanskim narodom vedno bolj čvrsto. Nato je povabil minister Cale-vras goste na prigrizek, kateremu so dala neverjetno dobra grška vina poseben aroma. SLO VENI A - TRANS PORI Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 87-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah'. Strojni transporti Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarno — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz 6trojcv vsake vrsto — Vsa pojasnila brezplačno! Deiarstvo Tezavracija denarja v hiše Zadnje zamenjavanje starih bankovcev je dokazalo, da je bito v Sloveniji relativno le malo denarja tezavriranega ;v nogavicah«. Mnogo več starih bankovcev je bilo zamenjano v Savski banovini in v Srbiji. V večji nieri pa je' povzročila tezavracija denarja oživljanje gradbene delavnosti, zlasti v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Novem Sadu, kjer je bilo zgrajenih 9 desetin vseh novih stavb v državi. Po zanesljivih informacijah sta bili v zadnjih 10 mesecih za zgraditev novih stavb in nakup nepremičnin investirani dve milijardi dinarjev. V Beogradu in Zagrebu kupujejo hiše in ,stavbišča zlasti ljudje z dežele. Od 35 do 40% vsega v hiše investiranega kapitala izvira s podeželja. Rentabilnost v hiše vloženega denarja pa je primeroma zelo nizka. »Ju goslovenski L1oyd« računa, da znaša la v Ljubljani 2-8% pri večjih, pri manjših pa 3*2%. V Za grehu nesejo nove hiše od 4 do 4-20%, v Beogradu pa 3-50 do 4-20%. Ce grade lastniki novih hiš v Beogradu hiše s hipotekarnim kreditom, potem ne dobivajo nobene rente. To nizko obrestovanje v hiše vloženega kapitala jasno dokazuje, da gre tu za izrazit beg kapitala v nepremičnino in da traja kriza zaupanja še nadalje v nezmanjšani meri. Jugoslavenska banka v Zagrebu strojev je mogla izplačati 4% dividendo! Titan, kranjska tvornica železa in livarna v Kamniku je mogla izplačati 5odstotno dividendo. Stanje Tekste, «1. d. v Mariboru se je zboljšalo, prav tako lanene industrije v Osijeku. >Zeleni vire, d. d. za izkoriščanje vodnih sil Gorskega Kotarja polagoma razširja svoje področje, dočim Unio, parni mlin v Osijeku, nadaljuje S svojo likvidacijo. Stanje Narodne banke Izkaz z dne 31. maja navaja te izpremembe (vse v milijonih Din): Skupna zlata in devima podloga se je povečala za 5,8 na 1.538.6, in sicer zlato v blagajnah za 5,4 na 1.465,1, zlato v tujini za 7,7 na 57,1, dočim so padle devize za 7,1 na 16,1. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 28,8 na 324,7. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 27,3 na 410,3. Vsota posojil se je povečala za 14,9 na 1.623,4, in sicer so narasla menična posojila za 15,Ona 1.372,7, dočim so lombardna padla za 0,1 na 250,6. Obtok bankovcev se je povečal za 150,9 na 4.843,5, vsota obvez na pokaz pa je padla za 142,6 na 1.625,2. Razna pasiva so se povečala za 33,3 na 270,9. Skupno zlato in devizno kritje znaša 30-56 %, samo zlato pa 29-10%. Ante Grom 80-letnik V krogu svoje rodbine je praznoval dne 4. junija svojo osemdesetletnico Ante Grom, carinski posrednik. Rojen je bil v Ljubljani kot sin gostilničarja »Pri še-stici«. Po dovršeni šoli se je posvetil carinski stroki ter služboval na Primorskem, v zadnjih letih pa v Trstu, kjer se je zvesto udeleževal narodnega dela ter je bila njegova rodbina ena najbolj znanih tržaških narodnih rodbin. Zlasti njegova soproga Maša je bila znana po vsej Sloveniji po svoji nikdar omahljivi narodni zavednosti. L. 1915. se je preselil v Ljubljano, stopil v zasluženi pokoj, nato pa odprl svojo renorni-rano carinsko posredniško pisarno. Vedno zvest svojemu narodu, vedno delaven in požrtvovalen za njegov napredek je bil jubilant, zato mu tudi kliče vsa slovenska javnost ob njegovem lepem jubileju: Na mnoga leta! Pravo socialno delo Industrialec Hutter, ki je znan po svojem vzglednem socialnem mišljenju, je ustanovil »Društvo za starostno preskrbo delavcev' tvrdke J. Hutter , in drug v Mariboru«. Namen društva je zbrali fond, iz katerega se bodo izplačevale, od starosti onemoglim delavcem preživnine in se podpirali onemogli delavci. V fond plača vsak delavec 5% svojega kosmatega zaslužka, tvrdka Hutter pa isti znesek, kolikor so vplačali vsi člani v enem letu v fond, vendar pa ne več ko 20% svojega čistega dobička. — Preživnina se izplačuje delavcem, ko dosežejo 60. leto. Klobuk dol pred tem socialnim dejanjem našega domačega industrialca! VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe S3 ► V Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna ir solidna postrežba 1 Zahtevalte ceniki je imela te dni svoj občni letni zbor, na katerem Je bil podan pregled njenega delovanja. Poročilo dokazuje zelo lep napredek zavoda. Gotovina se je dvignila od 27-2 na 46-2 milijona Din. Banka je izplačevala že vse vloge do 5000 Din, lastniki trgovskih pro metnih tekočih računov pa so mogli prosto razpolagati z vsemi svojimi vlogami. Leta 1931. so znašale vloge pri banki še 477 milijonov Din, lani l,a z-našale njene vezane vloge le se 99 nui-jonov Din, da je banka izplačala 77% vseli svojih vlog. Poleg tega pa je banka tudi znižala svoj račun pri Narodni banki za 26 milijonov Din. Nove vloge so naraste za 23 na 161 milijonov Din. V vsem prometu banke se opaža oživljenje, da je upravičen up. da bo banka v kratkem normalno poslovala. | Od podjetij, ki so pod vplivom ’ banke, kaže I. hrv. slav. d. d. za i industrijo sladkorja v Osijeku ugoden razvoj. Bosanska industrija 'sladkorja v Usori bo likvidirana. I Os ječ k a livarna železa in tvornica Fo podatkih, ki jih je navel na kongresu samoupravnih hranilnic v Ljubljani, tajnik -zveze dr. Račič, so znašale vse hranilne vloge pri jugoslovanskih hranilnicah koncem 1. 1935 1950 milijonov Din, jconcem 1. 1934 pa 1968 milijonov Din, dočim so znašale 1. 1931 še 2212 milijonov Din. Lani so nazadovale hranilne vloge samo še v regulativnih hranilnicah, to jc v Sloveniji in Dalmaciji, dočim se vloge v hranilnicah v drugih banovinah že stalno dvigajo. L. 1931 so znašale te vloge (izven Slovenije in Dalmacije) 879 milijonov, so padle nato 1. 1933 na 777 milijonov, a se dvignile 1. 1934 na 809, lani pa že na 920 milijonov Din, da so za 5% večje ko I. 1931. Zopet nov dokaz, kako je od splošne krize Slovenija najbolj prizadeta. A kljub temu se ravno za Slovenijo najmanj stori. V angleških gospodarskih listih se trdi. da je devalvacija francoskega franka in holandskega goldinarja neizogibna. Frank da bo devalviran za približno 24 odstotkov. Ce tega ne bi hotela nova vlada Bluma v kratkem izvesti, bi odlašanje tega vprašanja napravilo še večje težave. .. Nizozemska banka je zvišala obrestno mero od 2 in pol na 3 in in pol odstotka, ker se še vedno m popolnoma ustavil odtok zlata :z banke. Tako se ie v dobi od 18. do 25. maja zmanjšal zlati zaklan Nizozemske banke za 14,2 na 683,8 milijona goldinarjev. Obrtniška in trgovinska podjetja, ki delajo^ stroji Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal vsem davčnim upravam pojasnilo, kdaj in v katerih primerih morajo trgovinski in obrtniški obrati, ki delajo s stroji, voditi knjige o skupnem davku na poslovni promet. Po tem pojasnilu morajo ona trgovinska in obrtniška podjetja, ki delajo s stroji ali z več ko 20 nameščenci voditi knjige, in to brez ozira na višino njih prometa. To tolmačenje pa je tretja tako razumeti, da velja ta dolžnost samo /.a podjetja, ki uporabljajo motorno silo jakosti nad 15 kilovatov ali nad 20 konjskih sil, dočim so druga podjetja le dolžnosti oproščena. Pod 20 nameščenci je treba razumeti, da so vsi ti nameščenci zaposleni v enem podjetju naenkrat bodisi za posredno ali neposredno predelavo blaga trgovinskih ali obrtniških obratov. Malinovec sadne soke in marmelade proizvaja v najboljši kakovosti ln dobavlja po ugodnih cenah tvrdka ..Vitamin družba z o. z. Ljubljana, Masarykova cesta št. 46. Zahtevajte cenik. — Telefon 32-93. Doma in po svetu Ignacy Moščicki, predsednik Poljske, je praznoval dne 4. junija desetletnico, odkar je predsednik poljske republike. S svojim samo koristim domovine posvečenim delom je bistveno pripomogel k velikemu napredku, ki ga je dosegla Poljska pod njegovim predsedni-štvom. Vsa Poljska je zato proslavila udano njegov jubilej, prav tako pa se spominjajo njegovega jubileja s priznanjem vsi prijatelji poljskega naroda. Knez-namestnik Pavle je prevzel pokroviteljstvo nad zletom sokolske župe Sibenik-Zader. Po razsodbi plenuma državnega sveta so v Jugoslaviji dovoljene konfinacije le na podlagi razsodb rednih sodišč. Na otok Lastovo je prišla nova skupina italijanskih ribiških rodbin ter je bilo dosedaj naseljenih na tem otoku 150 italijanskih ribiških rodbin. i. »junk k af k'A obišče v juliju Bolgarsko. Bat'a v Borovem se stalno širi. Sedaj pripravlja »Bata« ustanovitev lastne velike tiskarne ter cin-kografije. Trboveljska premogokopna družba je darovala 600.000 Din za nakup živil za rudarje. Po ZOdnevnem trajanju se je Stavka v Trepči nehala. Podjetje je večinoma ustreglo zahtevam rudarjev. Stavka soboslikarskih pomočnikov v Zagrebu se je nehala, ker je bil sklenjen med njimi in podjetniki kolektivni sporazum. Na binkoštno soboto je bila Sevnica priključena na omrežje Kranjskih deželnih elektraren. V kratkem bo priključeno na to omrežje tudi Krško. Kmetje v bližini Zagreba love v Savi premog, ki ga prinaša Sava iz Trbovelj. Premogovni prah prodajajo tvornieam po . 15- Din za 100 kil, kosovec pa po 20 Din. Družba »Drava« d. ■ d. za proizvodnjo vžigalic je. imela lani po posebni dotaciji rezervnemu fondu v višini 600,000 Din 2,94 milijona Din čistega dobička. Družba bo izplačala 26% dividendo, 13 Din od vsake delnice, ki se glasi na 50 Din. Večina delnic družbe je v švedskih rokah. Družba je lani zelp mnogo investirala v svoje tvorniče, da je sedaj ttjih obratovanje še' bolj racionalizirano, Ker je napadel nemško narodno-socialistično propagando med Nemci izven Nemčije, je bil zaplenjen rimski list »Gazetta del Popolo«. Svetovno gledališko razstavo nameravajo prirediti v 1.1938 v Pragi. Italijanski delegati so nenadoma zapustili mednarodno konferenco za delo v Ženevi. Italijanski listi skušajo ta odhod omiliti* in pravijo, da je samo logična posledica Mussolinijeve napovedi, da Italija tako dolgo ne bo sodelovala pri nobeni mednarodni akciji, dokler ne bodo ukinjene sankcije. Maršal Badoglio se je vrnil v Italijo ter so mu priredili tako v Napolju ko v Rimu triumfalen sprejem. Skoraj istočasno je prišel v London neguš. ki sO ga Londončani tudi sprejeli z velikimi ovacijami. Ni pa bilo nobenega uradnega sprejema, temveč je pozdravil ne-guša le odposlanec ministra Edena. Posebno toplo je pozdravila neguša velika angleška unija za Zvezo narodov, ki šteje nad 3 milijone članov. Egiptska vlada je začela via facti razveljavljati sankcije proti Italiji ter je dala dovoljenje za uvoz mnogih predmetov iz Italije, katerih uvoz je bil dosedaj zaradi sankcij prepovedan. Italija pošilja še nadalje nove čete v Afriko. Tako je te dni odplula iz Napolja ladja s 60 oficirji in 1000 možmi v Etiopijo. Italijanske okupacijske oblasti so prepovedale vsak izvoz srebrnih tolarjev ter plemenitih kovin iz Etiopije. Madjarska vlada je razpustila vse organizacije madjarske narod-no-socialistične stranke. Avstrijska vlada je prepovedala vse shode v času od 20. junija do 30. septembra, ker da bi mogli škodovati tujskemu prometu. Posebna angleška vojna misija bo izvedla popolno reorganizacijo grškega letalstva. Sedem največjih angleških avtomobilskih tvornic je sklenilo, da zgrade skupno novo tvornico aero-planov in letalskih motorjev. Madjarska je sklenila, da bo v bodoče svojo živino, ki je namenjena za sredozemske države, izvažala skozi Reko in ne več po Donavi skozi črno morje. Ribbentrop je odpotoval v London, kjer bo skušal doseči sklenitev letalskega pakta med Anglijo in Nemčijo ter — po vesteh francoskih listov — izolacijo Francije. Japonska vlada je sklenila, da zgradi v Mandžuriji še 8000 km novih železnic. Angleški minister za vojno mornarico lord Monsell je odstopil. Pričakujejo, da pride sedaj do rekonstrukcije Baldvvinove vlade, ki se že tako dolgo napoveduje. V Nikaragui je izbruhnila revolucija in so revolucionarji pod vodstvom generala Somosa že sestavili novo vlado. Največja ladja sveta »Queen Mary« ni na svoji prvi poti v Ameriko mogla potolči hitrostnega rekorda francoske ladje »Norman- die« in je zato tej ladji ostal modri trak. Poveljnik »Normandieje« izjavlja, da bo njegova ladja na prihodnjem potovanju potolkla svoj lastni rekord. Anita Thyssen, edinka nemškega veleindustrialca Friedricha Thys-sena, se je zaročila z grofom Gabrielom Zichyjem, ki je bančni uradnik v Budapešti. Anita Thys-sen bo imela 200 milijonov mark (skoraj 3 milijarde Din) dote. Znana letalka Mollison je izjavila, da so ženske za letalke nesposobne in da se ne bi nikdar vozila z letalom, ki bi ga vodila žen- ska. Isto je dejal pred desetimi leti Lindbergh. Takrat je bila burja zaradi njegove izjave v ženskem svetu. Kaj pa bodo rekle žene sedaj? Smrtno se je ponesrečil v Kamniških planinah akademik Bojan Lovše, ki je hotel v družbi svojega tovariša Miroslava Pleterskega preplezati steno na Kalško goro, čeprav jima je oskrbnik Cojzove koče prav resno odsvetoval to turo. Vsa njegova opozorila pa so bila zaman in tako je padla v planinah nova žrtev. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca stalna; promet Din 4,242.859*17. V primeri z minulim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 2*89 milijona dinarjev, znaša porast deviznega prometa ta teden nad 1*35 rnilij. dinarjev in sicer predvsem zbog znatno večjih zaključkov v devizi London, katere je bilo v tem tednu nabavljeno potom privatnega kli-ringa za 1*4 milij. dinarjev več nego v prejšnjem tednu. Skupni' tedenski devizni promet (vse v tisočih dinarjev): Pred- Devize zad. Min. ted. ted. Amsterdam 63 • 102 Berlin 239 541 priv- kliring Curih , 127 . 37 Din. deviza 302 * 111 avstr. priv. ki. Dunaj 688 694 avstr. priv. ki. London 765 2165 priv. kliring Madrid 36 ‘27 priv. kliring New York 187 287 Praga ' 7 — Pariz 398 109 Montreal 1 — Stockholm ‘74 44 Trst — 81 Poleg Londona pokazuje dvig prometa tudi deviza Berlin in Ne\v York, medtem ko so nazadovali zaključki v dinarski devizi •ter Parizu; • s • •*••• ••• -'»V • >; ] Največji dnevni devizni 'promet — skoro 2*5 milijona dinarjev — je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku, kot je razvidno iz spodnjih prometnih podatkov, najmanjši pa včeraj. Devizni promet: Din 2. VT. 2,431.761*36 Lonrlon-London 3. VI. 787.179*36 Berlin-Dunaj 4. VI. 632.154*92 Berlin-Dunaj 5. VI. 391.763'53 Berlin-Dunaj Narodna banka je kot običajno posredovala v Amsterdamu, Curi-hu in Parizu ter intervenirala poleg tega tudi v angleških funtih v skupnem iznosu Din 200.000-—, kar pa je v očigled zaključkom v privatnem blagu (1956 tisoč Din) le neznaten del prometa v tej devizi. V tekočem borznem tednu je notiral v privatnem kliringu: avstrijski šiling 2. junija 1936 Din 9*05—9-15 3. junija 1936 Din 9*00 9*10 4. junija 1936 Din 8*97—9*07 5. junija 1936 Din 8*95—9*05 nemška marka: 2. junija 1936 Din 13*42—13*62 3. junija 1936 Din 13-60—13-80 4. junija 1936 Din 13*90—14*10 ' 5.' junija 1936 Din 13*87—14*07 Nasprotno pa je bil angleški funt tudi tokrat trgovali v privatnem kliringu na dosedanji neiz-premerijefii bazi Din 249*20 v povpraševanju, Din 250*80 v ponudbi* oziroma na bazi srednjega tečaja Din 250 —. — Notic ostalih privatnih kliringov ni bilo. . S primo Narodne banke Devize p0V|,r Po|1 a . ' i n Din Din Amsterdam 2. VI. 2978*15 2992*75 5. VI, 2978*15 2092*75 Berlin 2. VI 175608 1769-95 5. VI. 1756-08 1769*95 Bruselj 2. VI. 745*24 750*31 5. VI. 744*54 749*60 Curih 2. VI. 1424*22 1431*29 5. VI. 1424*22 1431-29 London 2. VI. 219*91 221*97 • 5. VI. 220-69 222*75 New York 2. VI. 4374*28 4410*59 5. VI. 4374*28 4410*59 Pariz 2. VI 290*25 291*69 5. VI. 290*25 291-69 Piaga 2. VI. 182-04 183*15 5. VI. 182*12 183*22 Od vseh deviz, ki beležijo na tukajšnji borzi je nekoliko oslabel tečaj Bruslja (— 0*70 poena), ki je včeraj beležil na bazi od 2. t. ni., tečaj Amsterdama, Berlina, New Yorka ter Pariza, dočim znaša tečajni porast Londona -J- 0*78 poena in Prage -j- 0*08 poena. Curih je beležil dosledno brez iz-prememb. Efektno tržišče fc . »a d Tendenc« za državne papirje neizpremeiijeno Čvrsta. y • * ,, .*■ .. .‘ij t4». s* . V tem tednu* ni bilo na tukajšnji efektni borzi perfektuirano nobenih zaključkov. Prav tako so izostale notice privatnih vrednostnih papirjev, dočim so tečaji drž. efektov pokazali ponovno okrepitev. Razlika, oziroma-porast omenjenih efektnih tečajev je razviden ,iz primerjave tečajev državnih vrednostnih papirjev kakor so beležili na torkovem in petkovem borznem sestanku- tekočega tedna. - • . Din 7% inv. pos. 2. VI. 81*— 83*— 5. VI. 82*50 84/— 8% Blair 2. VI. 83*— 85*— 5. VI. 83‘- 84'-7% Blair 2: VI. 73*— 75-— ■ > 5. VI 73*— 75*— 7% Seligm. .2.. VI. 83*50 85*50 • „ , 5, VI. 84*50 85*50 4%' agr. obv., 2. VI, 48*— 5Q- ' ’ 5. VI. 47 — 49- 6% begi. obv. 2. VI. 64*50 06*— 5. VI. . 67 — 69*— VA% voj. škoda 2- VI. 359*.— 361*— 5. VI. 358*— 360-— 7% slabil, pos. 2. VI. —•— —*— 5. VI. —*— —*— Ostali drž. efekti nalik prejšnjim tednom niso beležili. Žitno tržišče Tendenca še nadalje mlačna. Promet je bil tudi to pot naravnost malenkosten, saj je bilo zaključeno le par vagonov koruze in pšenice. V mlev^kih izdelkih pa vobče ni bilo prometa. Cene so znatno nazadovale. Tako je od ponedeljka (2. t. m.) na četrtek (4. t. m.) popustila koruza letine 1935 za Din 4*—, prekmurska koruza za Din 3*—, činkvantin za Din 8*—, bačka in banatska pšenica za Din 6'—, slavonski oves in ajda za Din 10*— pri 100 kg, Tudi moka vseh vrst se je ponovno pocenila, in sicer za nadaljnjih Din 5-— pri 100 kg, medtem ko so debeli pšenični otrobi notirali brez izprememb. Na včerajšnjem borznem sestanku pa se je zopet dvignila cena koruzi letine 1935 za Din 4*—, Pr* prekmurski in činkvantinu pa za Din 3*— pri 100 kg. Na petkov borzni dan (dne 5. t. m.) so bile dosežene v žitu in mlevskih izdelkih le cene: Žito; Din Din, Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon bačka in ban. postaja • • . 105-— 107*— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 110*— 112'— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad, postaja . ... 105'— 117*— Pšenica: bačka. 78 kg, 2odstot- ka, prompt. dobava 122'— 124*— banat., 78 kg, Žodstot- ka, prompt. dobava 122'— 124*— Oves: Din Din suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 120‘— 122*— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 130*— 135*— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 205'— 210'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 205*— 210"— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 188*— 190*— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. promet- •• ni davek, - plačljivo proti duplikatu , . 165'— 170*— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg “vrečah, brufto za neto, ekskl. prom; -' davek, franko vagon . ....... bačka postaja . . . 105*— 110’— Lemo tržišče Tendenca še bol} mlačna. Na lesnem trgu so cene tako različne, da se o stalnih cenah vobče ne more govoriti. Kajti če govorimo o ceni, moramo vedno misliti tla to, da Vzamemo za* podlago ono cerio, ki jb dobi producent za svoje blago na nakladalni postaji. ¥ Sloveniji so te cene zelo nizke, kljub temu pa je plasiranje našega blaga v notranjost države zelo težavno, kar nam nazorno kaže v ostalem tudi naslednji primer. Tesan les notira okrog Din 130*— za lfn9 franko vagon slovenska nakladalna postaja. Ce hočetno prodati to blago v Zagreb, ko razdalja ni tako velika, pridemo do zaključka, da stane to blago — poslano po železnici v Zagreb — ca. Din 190—. Voznina santa torej vzame 60 do 70 dinarjev po kubičnem metru. Ce pa naložimo to blago v krajih, kjer je transport mogoč po splavu, stane prevoz le 25—30 dinarjev pd m* do Zagreba in znaša razlika 30—35 dinarjev, Iz tega sledi povsem jasno, da je uemogoče prodajati tranie v kraje po železnici, kamor se lahko dobavljajd po splavih. Že pri tej majhni razdalji je diferenca tolikšna in tako občutna, da se niti ne splača govoriti o plasiranju v oddaljenejše kraje, kot so n. pr. Beograd, Skoplje itd. Mnogo sc je • že, pisalo o prc^ potrebni reviziji, in izpremembi železniških tarif, toda doslej p[o-rseni zaman. Kakor se še vedinj vztraja na trditvi, da sankcije ne zadenejo v toliki meri naše lesne trgovine, prav tako se bo molče prešlo tudi to prevažno vprašanje, mesto da bi se mislilo na kakšno olajšanje. Ker pa se v svrlio olajšanja zgolj političnega delovanja dovoljujejo na naših državnih že leznirah naravnost ogromni popu sti, mislimo, da bi bilo pametneje, če bi se to upoštevalo raje pri gospodarstvu, kar Bi gotovo imelo velik gmotni, pa * tudi ' moralni uspeh. Na tukajšnji borzi so cene lefca zi.atno popustile. Včerajšnje notice so bile sledeče: Nove spremenjene cene lesu: Smreka, jelka: Din Din Hloili I„ II., monte . 80'— 100*— Brzojavni droeovi . . 125*— 155'— Bordonali »lerkantilni Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . škorete, podmeme, do 15 cm.................. Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . Kratice, za 100 kg . Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, monte . . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . . Hrast: Hlodi I., II. ... . Bordonali................ Deske-plohi, neobrobljeni boules . . i Deske-plohi, neobrobljeni nierkantilni Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I., širine 5, 6 in 7 centimetrov . . Frizi I., širine čd 8 cm naprej................... Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. Plohi, parjeni, L, II. Parketi: hrastovi, za np . ,. . bukovi, za qp ... Želez, pragovi: 2*60 m, 14X 24 c Drva: bukova, za .100 kg . . hrastova, za 100 kg . , 1 Oglje: a- - bukovo, za’ 100 kg- . »canella«, za 100 kg . Diu Din 100*- 130*-125— 145*--110— 120*- 250-— 290*— 270*— 320*— 180*— 200*— 200*— 220*— 220-— 260 — 2-2-— 26 — 210*— 300*— 240*— 570 — 230*,- 330*'- 290*- 600*, 150"— 200*-700*— 810*— 800-- 830*- 650*— 700’- 750*— 810*- 580*— 650'— 730*— 810- 800*— 900*-850*— 950*- 42— 50’■ 28*— 35*- 8*- ,9*. . 7*-r- .,.87 34*~ 38*- 38’— 445 D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyriuva c«at« it 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Zunanja trgovina Narodna banka je začela zopet dajati dovoljenja za kompenzacije s Francijo izven kliringa. Kompenzacije se dovoljujejo za 80% vrednosti našega izvoza, .dočim mora plačati francoski uvoznik 20% na poseben.račun naše Narodne banke pri Francoski banki. , . : V Šibeniku pričakujejo veliki parnik »Nemanja«, last Jugoslov. Lloyda, ki bo naložil 2000 kub. metrov- lesa za Argentino. Parnik »Bošiljka«, družbe Orebič, pa' bo -naložil 500 m3 lesa za Egipt. Čeprav so bila na sadnem koi>-gresu deljena mnenja » potrebi ustanovitve posebnega urada za kontrolo sadnega ■ izvoza, ■ tx> vendarle ta urad ustanovljen,.-/kakor se sedaj poroča iz Beograda. ; Dalmatinske tvorhice cementa so skušale v zadnjem času * pridobiti si ameriški trg za -izgHbljerta tržišča v Sredozemskem morju. Toda dosedaj so mogle došeči tvor-nice le neznatne kupčije; Tako