Cena W Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Dio. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstic« ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo, bput m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. V samopomoči Socialno vprašanje vedno rešujemo. Ali pa amo ga že rešili? ... Mnogo o tem pišemo in govorimo. Koliko pa smo ga s tem pisanjem In govorjenjem izboljšali? Medtem ko si učenjaki razbijajo glave o vprašanjih dela, kapitala, vrednosti osebne lastnine, obresti itd. — je potrebno, da si mi drugi rokave zavihamo in v roke pljunemo ter z dejansko pomočjo pod pazduho aežemo onim, ki imajo težke borbe za obstoj. Samopomoč — to je rešilna beseda v borbi za življenje. Ne mislimo s tem zloglasne »Vzajemne samopomoči«, ki so žalostno skrahirale, pač pa resnično in solidno samopomoč. »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bogi« Ta beseda je in ostane vedno resnična. Ne pričakujmo pomoči od kakega kralja Matjaža, »ki spi in bo spal pod zomljo! Le nase se moremo in moramo zanesti. Sami št pomagajmo! En način samopomoči je zadružništvo. Kaka gospodarska moč je v zadružništvu, ni treba šele razglabljati. Kaj bi bili mi danes brez zadružništva? Drugi način samopomoči pa je zavarovanje. Dočim je prvi način pri nas v polnem razvoju, zavarovanje še davno ni tako razvito, kakor bi bilo želeti in bilo potrebno. Zavarovanje proti požaru je že precej splošno. In ponosna palača »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani glasno govori, da tudi mi v tem oziru nismo zadnji. A zavarovanje za druge slučaje nesreče in nezgode, za druge razmere in potrebe: za dote in doživetje in zu slučaj smrti je še daleko premalo razvito. Ljudje izobraženih stanov, ki nimajo druge zanesljive preskrbe, ao večinoma zavarovani, ljudstvo pa splošnega zavarovanja še ne zna dosti ceniti, kakor dalj časa ni znalo ceniti in ni čutilo potrebe po zavarovanju proti požaru. A zakaj naj bi bili preskrbljeni samo oni, ki imajo itak ugodnejše pogoje za življenje; tisti pa, ki so preskrbe najbolj potrebni, naj bi bili nepreskrbljeni? Vse ljudstvo naj se, kar najbolj mogoče zavaruje! Zavarovanje mora jjostati splošna ljudska navada! V naprednejših deželah je ta navada že vpeljana; pri nas je treba tej navadi med ljudstvom šele gaz delati. Zavarovanje postaja merilo splošne izobrazbe poedinih narodov. Znano je, da bi bil rajni dr. Krek «koro tepen, ko je oznanjeval potrebo splošnega zavarovanja. Danes je med ljudstvom (lokal dozorelo že drugo prepričanje. Seveda je naša rešitev! manjka v tem oziru še popolnega umevanja in trezne razsodnosti. Ljudje se še premalo zavedajo, da brez nič ni nič, da za »kovača« ne morejo dobiti »ju rja«. Morda kak srečen posameznik, nikdar pa celota. Kje se bo jemalo? Kdor zna samo do pet šteti, je lahko preračunil, da način ukinjenih »Samopomoči« mora voditi do propasti. Mogočna stavba se ne stavi na lesen postav, ampak na cementi-ran temelj. Zavarovanje mora biti trdno, so-sidno! Taka zavarovalna ustanova, ki stoji na solidnem temelju, je »Karitas«. Irne sicer ni preveč srečno izbrano, a stvar je dobra in vredna, da ji vsa naša javnost obrača svojo piozoruost. Doslej se je omejevala »Karitas samo na posmrlninsko zavarovanje. Mise! o tem načinu posilirtninskega zavarovanja je prišla iz Nemčije, kjer se je porodila in se j goji baš v okviru Karitativne (dobrodelne) akcije; odtod njeno ime, Iz Nemčije je prišla v Avstrijo, kjer se je v par letih sijajno razvila in od dne do dne lepše prospeva. Vsak mesec priraste približno 10.000 novih članov. Ti vodo ceniti veliko važnost, zavarovanjal Končno je prišla misel tudi na slovenska tla. Zal, da baš v času, ko je bilo ljudstvo omamljeno od zlatih obljub »Samopomoči«. Vse j» vrelo tja in nekako pomilovalno gledalo na »Karitas«, pri kateri ni bilo izgleda na kake »kšefte«. Kakor pa so bili ljudje prej omamljeni od »Samopomoči«, tako so zdaj bridko razočarani in nezaupni češ, da so tudi pri »Karitas« lahko podobno opeharjeni, kakor so bili pri »Samopomoči«. Toda »Karitas« ne špekulira na lahkovernost ljudi ter ima krepak temelj in močno, neporušljivo zaledje v »Vzajemni zavarovalnici«, ki jamči za vsa izplačila. »Karitas« ničesar ne obeta, česar dati ne more; kar pa obljubi, to tudi drži. Ako po drugih deželah te vrste zavarovanje naravnost sijajno prospeva, bi bilo znamenje nezrelosti našega ljudstva, ako bi se tega solidnega načina zavarovanja ne oprijelo prav tako, kakor se ga je drugod. Tukaj ni mesto, da bi se pojasnili in odstranili vsi pomisleki, ki morda še vladajo proti temu zavarovanju, češ, da je predrago itd.; v teku časa pa se bodo vsi ti pomisleki in ugovori razpršili. Vse je točno in vestno proračunjeno in nikjer ne morejo nuditi ugodnejših pogojev, kakor jih daje »Karitas«. Kdor več obeta, kakor more dati, ta slepi. Zeli in pričakuje pa se, naj bi od tega posmrtninskeea zavarovanja »Karitas« storila še korak dalje. Uvedla naj bi za male ljudi zavarovanje tudi za druge slučaje in potrebe; za dote in za doživetje. S tem bo zrasel pomen in važuost »Karitas« sa široke mase našega ljudstva nedogledno. Zavarovan biti sa starost in za druge potrebe. Kaj se to pravi, to more presoditi, kdor malo pogleda in pomisli, v kakem položaju je večina naših delavnih ljudi na starost, v slučaju onemoglosti! in drugih slučajih velike potrebe, recimo prod poroko, ali ko hoče kdo začeti novo podjetja, ki mu ima dati eksistenco, pa nima kaj v roke vzeti. Naš največji socialen delavec, dr. Krek, je to prvi izprevidèl in že v onih letih potrebo splošnega zavarovanja ljudstva oznanjal. Kar se takrat Še ni dalo izvesti, to naj se izvrši sedaj, ne sicer prisilnm potom, marveč svobodno. Pričakovati je, da bo naše ljudstvo toliko zrelo, da bo uvidelo in znalo prav ceniti velikansko važnost zavarovanja,, in se samo odločilo zanj. Kake blagodejne posledice bi imelo, če bi bili zavarovani za starost naši posli, hlapci, dekle, delavci, bajtarji in tudi gruntarji, ko bodo za delo in službo onemogli ali bodo dali gospodarstvo iz rok. Pretiran beg z dežele v mesta bi se izdatno omejil, ko bi ljudje imeli prijetno zavest, da bodo na stara leta imeli brezskrbno, mirno življenje. Tudi nesrečno izseljevanje bi v veliki meri lahko prenehalo; misel, saj imam doma preskrbo za starost zagotovljeno, bi ljudi držala in vezala na domačo zemljo. In koliko bi- bilo starim ljudem prihranjene bridkosti, koliko preprečenega prepira po družinah, kjer se pogostokrat bije grda vojska med starimi in mladimi za izgovorjeni kos kruha!... Treznost in varčnost sta dva zanesljiva temelja ljudskega blagostanja. Zavarovanje!, pa je le urejen način varčevanja. Splošno zavarovanje je neprecenljive vrednosti za ljudstvo. Lahko se meri glede važnosti z zadružništvom. Naj bi to spregledalo ljudstvo v celoti; naj bi uvidela predvsem inteligenca, ki je v neposredni dotiki z ljudstvom — da rečemo naravnost: duhovščina — naj bi ljudem pojasnjevala važnost zavarovanja in mu šla pri tem na roko, kakor mu gre tudi pri drugih narodih, kjer je zavarovanje v najlepšem cvetu. Splošno zavarovanje bo dokaz zrelosti našega ljudstva in bo velik kos praktične rešitve socialnega vprašanja; bo prava socialna trdnjava našega naroda. (Po »Slovencu« z dné 12. maja 1932, št. 108.) KUPUJTE PftI TVRDKAH, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! 1« ODPOČIJTE SI VAŠE NOGE v naši udobni, lahki in zračni letni ol>nt?i. 39.- 49. Vel. 18-26 Vrsta 4441-05 /.a deklice : Zračni, lahki platneni pol-Sevlji z gumijastim' podplatom in okusno ibliko. Neobhodno potrebni za poletje. Vrsta 2944-00 Sandale, ki ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22 - 26 Din 39'-, št. 27-34 Din 49 -, Žensko št. 35-38 Din 59"-. Moške št. 39 - 46 Din 69 —. Vrsta 2145-09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in elastičnim gumijastim podplatom. Za mal denar veliko zadovoljstva. VEČ SLUŽBK Trudimo se, da Vaa kar najboljše po. strežemo, ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potreb, ščinamf za Vašo obutev in Vaše noge. V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE. MOŠKE DIN 5—, ŽENSKE DIN 9-- n Kal pri št. Janin. Častilcem sv. Antonu Pa-dovanskega naznanjamo, da bo razun o sv. Antonu in sv. Martinu na Kalu tudi vsako kvaterno nedeljo sv. maša ob desetih, ob dveh popoldne pa lita-nije. Prvič bo v nedeljo, 22. maja. K obilni udeležbi vabljeni. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovice, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridellce ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Kože v stroj vse vrste na podplate, notranjike, črno in ruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. sprejema J. Lnvrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Trpežne Ia poceni Kantin Vflm nudi Jer-GBVI|B nej jeraj) Zft. poge, pošla Smlednik Prodaja tudi po sejmih l/aisnra ki ima veselje vajeiitin izu{iii 8e kro. jaštva, sprejir.am. Oskrba lahko v hiši. - Ahčin Franc, Domžale. Farcela urnZT™ pro laj ob ljubljanski cesti blizu kemične tovarne. — Vprašati: Vi-dovdansl-a cesta št. 9. Zavetišče sv. Jožefa. D... za Din 15'— in nulu najnovejši kle-palni stroj samo pri Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 1. Mlinariasam3ltef!a miiiiui jn sprejmem za kmečki mlin. Prednost ima Žagar. Naslov pod štev. 7371. POSMtOP 14 oralov na rUaEallll prostovoljni družbi na prodaj 25. maja ob dveh v Želim- ljah 40, Ig. Malo posestva D;u?rh" pri Ljubljani se proda za 65.000 Din. Poizve se: Glince. Tržaška c. l/I, Ljubljana. Brzoparilnibe, kotle za žganjekuho. vseh velikosti, prvovrstne, raz-prodajamo po zelo nizki ceni. — Pišite na: Ko-tlarka, pošta Šent Vid nad Ljubljano. Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike 1 Froda se lep 15se'cneev- star bik, temne barve, krepko razvit, od prav dobre mlekarice. 2up-nišče Topla reber pri Starem logu. Izgubila se je CZ psica, bele barve z ru-javimi lisami, sliši na ime »Pika«. Obvestila se" prosijo na naslov: Lotrič Anton, lovski čuvaj, Dražgoše št. 41. Kupim posestvo Po. nudbe na podružnico »Slovenca«, Jesenice -pod šifro: 20. — 40.000 Din. V vsako hišo »Domoljuba«! Izdajatelj: Dr. Prane Kulovec. Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja poseti XII. ljubljanski velesejem Zakaj! gospodarstvu, orijen- Ker nudi največji pregled vseh potrebščin tacijo cen blaga polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih 700 razstavlja leer, 40.000* m razstavišča Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higijeuska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-j romelna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovanju. — Legitimacije po Din 30 — se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajali Dravske banovine in biljetarnah »Putnika«. — Prenočišča preskrbljena KOLESA nova in rabljena vedno ria zalogi in vsi nadomestni deli. Cene nizke. Popravila prvovrstne izdelave. Mehanična delavnica STANE RAKOŠ Ljubljana - Moste Društvena ul. 2 Pisma, hi so ga doseglo! Trgovskega pomočnika .Kovača je opozoril prijatelj na razpisano službo šeta večjega mednarodnega podjetja v Belgradu, V razpisu je bilo med pogoji navedeno obvladanje nemščine v govoru in pisavi. V Belgrad si je Kovač že dolgo želel. Služiti v prestolnici in še kot šel večjega podjetja, ni kar si bodi! Pa je prejel Kovač te dni dolgo pričakovano pismo iz Belgrads. Ko ga je prebral, mu je bilo kakor da jih je dobil s kolom po glavi. Pismo se je glasilo: Belgrad, 14. maja 1932. ... Kljub že dolgo sklenjenemu miru se še vedno sovražno gledate z Nemčijo. Vaša nemščina je, žal, taka, da mora vsakemu Nemcu vzkipeli kri. Zaenkrat Vas še ne moremo nastaviti. Priporočamo Vam, da se pričnete vaditi v ltonverzaciji. Najbolje je, da si takoj poiščete učitelja z malim oglasom v »Slovencu«... Ta oglas v rubriki »Pouke stane 9 — Din. Vsaka beseda 50 par. Pouk v nemščini in konverzacijo iščem v večernih urah. — Ponudbe pod šifro »Brezhibna nemščina« na upravo »Slovenca«. Tak mali oglas bi veljal v Domoljubu 35 Din za stalne Domoljubove naročnike pa le 18 Din! „Venni z malimi oglas»" Urednik: Jože Košiček. razpi Popolnoma zastonj Vam poSljemo nai najnovejši manufakturni cenik, < kateri Vas bode prepričal o strainem padcu cen: Neobeljeno platno m Din 4-So, Belo platno m Dio 3 SO. Oksfort m Din 7*33, Modrovina (Druck) m Diu (S-25, Delen m Din »-SO. Volneni deleu m Z» Din, Svila gladka m Din IO'-, cvetliCnla'm Din IS'-Hlačevira m Din O SO. Stol ra Din 37 - ili Perje kg Dia ili"-, Odeja Dia OS -, Blazina (pod-zglavnik) Din 43--. SlamniataDld 23>'~, Modroc Din 333'-, zložljivi vrini atol Din 40-- itd. XijŽc,' IVAN SAVNIX, KRANJ 68 ürinti* v naib°UŠi kakovosti ima oddati "V1 fron Pogačnik Ljubljana, Dunajska cesta št. 67, nasproti mitnice Prometni zaood za premog d. il. llNUiana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PreiHOff. domači in inozemski za domačo ..... 'i kurjavo in industrijske evrhe Honaihl premo« mh vrg, XflfcS. Ilvarniškl, plavžarakl in plinski Brlkefe. Prometni zaood u premog d.d. e Linbllanl Miklošičeva cesta št. 15, I. ufVlstr. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.