137ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
OCENE IN PORO^ILA
Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnogeneze.
Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche = Anfänge der
slowenischen Ethnogenese. Ur. Rajko Brato‘. Ljubljana : Narodni muzej Slovenije; Slovenska akade-
mija znanosti in umetnosti, 2000. 1130 strani.
Pri~ujo~i zbornik sloni na predavanjih, ki so bila predstavljena na simpoziju v Ljubljani, septembra
1998. Vsega skupaj obsega 37 prispevkov, ve~inoma v slovenskem ali nem{kem jeziku, v posameznih
primerih tudi v italijan{~ini ali angle{~ini. Slovenskim prispevkom so dodani – pogosto zelo ob{irni –
povzetki v „zahodnih jezikih“, „zahodnojezi~nim“ prispevkom pa slovenski povzetki. K nazornosti prikazov
pripomorejo {tevilni zemljevidi in slike. Branje in uporabo zbornika znatno olaj{ujejo dodana kazala oseb,
krajev in avtorjev ter celo kazalo virov.
Dvojni zbornik se pri~enja z razdelkom „Uvodni zgodovinski referati“. Kakor je v svojem prispevku
„Pomen zgodnjesrednjeve{kih etnogenez za nastanek moderne slovenske nacionalne identitete“ (str. 15–
21; navedene strani na tem mestu in v nadaljevanju ne vklju~ujejo povzetkov) prikazal Vasilij Melik, ki se
ukvarja z zgodovino novega veka, so ljudje v zgodnjesrednjeve{ki zgodovini ponovno prepoznali svojo
pripadnost Slovanom, lastno naravnost in staroslovansko svobodo. – Hartmut Wolff v velikem pregledu,
ki vklju~uje „Domneve o koncu anti~nih oblik `ivljenja v jugovzhodnem alpskem prostoru“ (str. 27–39)
prihaja do izsledka, da so bile sledi kontinuitete v tem prostoru sorazmerno redke ter da so se Slovani
zna{li pred vnovi~nim za~etkom na predanti~ni ravni. Vplivi romansko pre`etega sveta naj bi tja ve~inoma
prodrli kasneje in od zunaj. – Herwig Wolfram v svojem provokativno naslovljenem ~lanku „Nenem{ki
izvor besede ’deutsch’“ (str. 41–54) ugotavlja, da je bila beseda izvorno tuja oznaka za „Nemce“, ki so jo
uporabljali v severni Italiji in je {ele kasneje postala samostojno ime.
Sledi razdelek s prispevki, ki so posve~eni „Vpra{anju kontinuitete: zaton ali preoblikovanje antike“.
Andreas Schwarcz (str. 59–70), Jörg Jarnut (str. 73–78) in Lujo Margeti} (str. 81–94) predvsem na
podlagi pisnih virov preu~ujejo politi~no zgodovino obravnavane regije; bizantinska oblast v Istri je imela
v 8. stoletju le {e formalni zna~aj. – Hartmut Wolff analizira navedbe geografa iz Ravene (str. 97–105; le za
obmo~je Kranjske ima podatke o poselitvi, ki ne temeljijo na virih, ki izvirajo `e iz poznega cesarskega
obdobja). – Peter Kos je sestavil pregled nov~nih najdb na dana{njem ozemlju Slovenije (str. 107–117);
dokazujejo razvito denarno trgovanje v vzhodnogotskem kraljestvu. Iz karolin{kega obdobja izvira le en
sam kovanec. – Slavko Ciglene~ki (str. 119–134) se z arheolo{kega vidika ukvarja z vi{inskimi naselbinami,
ki so nastale kot pribe`ali{~a, kamor se je zateklo romansko prebivalstvo. – Max Martin meni (str. 141–196),
da analiza mo{kih grobov s saksi (bojnimi no`i) in pasovi iz 6. stoletja v Kranju zaenkrat ne dovoljuje
etni~nega ume{~anja pokopanih, saj bi le-ti lahko bili tako Romani kakor tudi Germani. – Franz Glaser
prikazuje (str. 199–217), da so se cerkvene in politi~ne strukture, ki so se izoblikovale v antiki, dobro
ohranile do konca vzhodnogotske vladavine in deloma {e do konca 6. stoletja. – Sabine Landstätter
(str. 219–238) je v Dravski dolini na{la sledi kr{~anske kontinuitete vse do 8. stoletja. Vendar naj bi `e
pred slovansko poselitvijo upadla dru`bena delitev dela; obstoje~i vakuum naj bi omogo~il hitro slavizacijo.
– Robert Müller (str. 241–253) preu~uje zaton antike in njeno pre`ivetje v prekodonavski Panoniji, @eljko
Tomi~i} (str. 255–296) pa v ju`ni Panoniji, na dana{njem Hrva{kem. Slovansko-avarsko koeksistenco tu
lahko spremljamo ve~ kot dve stoletji. – Volker Bierbauer (str. 299–327) nam glede Furlanije postre`e s
temeljnimi potezami poselitvene zgodovine z arheolo{kega vidika.
Naslednji osrednji razdelek „Etnogenetski procesi od pozne antike do 8. stoletja in njihove organizacijske
oblike“ se za~enja s prispevkom Helmuta Castritiusa (str. 331–338) o nedokon~anih oziroma neuspe{nih
etnogenezah v pozni antiki. – Walter Pohl (str. 341–353) preu~uje odnos med Avari in Slovani. Slednje so
kot enoto dojemali od sredine 6. stoletja dalje; Pohl posebej poudarja vpliv anti~nih imen na kasnej{a lastna
138 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
in tuja poimenovanja Slovanov. – Peter Štih (str. 355–386) analizira pri~evanja virov o politi~ni in dru`beni
strukturi slovanskega prebivalstva v zgodnjem srednjem veku; kot zgre{ene zavra~a interpretacije, v
skladu s katerimi naj bi Karantanija segala vse do Save. – Neven Budak (str. 395–400) nasprotuje tezi, ki
jo je pred kratkim predstavil Mladen An~i}, po kateri naj bi se obmo~je, ki mu je vladal Ljudevit, razprostiralo
{e na dana{nje slovensko ozemlje, hrva{ka vladavina pa naj bi ̀ e v 9. stoletju segala vse do savske ni`ine.
Budak {ele v 10. in 11. stoletju zasledi dokaze za tesne vezi med obalnim obmo~jem in notranjostjo de`ele;
vendar po mnenju pisca recenzije tudi teh nikakor ne bi smeli precenjevati. – Harald Krahwinkler
(str. 403–422) sistematizira oznake, ki jih viri uporabljajo za „Slovane“, v nem{kem prostoru ve~inoma
„Wenden“, ki jih v nekaterih primerih povezujejo z „Vandali“. – Da bi mogel dolo~iti pomen pogosto
obravnavanega stavka o Modestovem posve~evanju cerkva v delu Conversio Bagoariorum et Carantanorum,
je Andrej Pleterski (str. 425–475) za vse relevantne besede izvedel distributivno analizo v celotnem
besedilu in pri{el do izsledka, da v nasprotju s sugestijami prej{njih prevodov ne gre za tri cerkve, temve~
le za eno pri Karantancih in eno v Liburniji. – Béla Miklós Szõke (str. 477–500) se ukvarja z arheolo{ko
podobo Slovanov na jugozahodnem Mad`arskem, Erik Szameit (str. 507–544) pa v Avstriji. – Petra
Leben-Seljak (str. 549–556) predstavlja rezultate, ki jih je dala raziskava najdb zgodnjesrednjeve{kih
skeletov; tudi tu je mogo~e zaslediti splo{no evropsko tendenco k vse {ir{im lobanjam. – Tone Cevc
(str. 559–575) prihaja do sklepa, „da je slovenska ljudska kultura ohranila presenetljivo mnogo kulturnih
elementov, katerih vir verjetno lahko i{~emo v kulturi romaniziranih staroselcev“. – V prispevku, ki
obravnava zgodovino znanosti, Irena Mirnik Prezelj (str. 581–604) prikazuje instrumentalizacijo arheolo{kih
najdb za potrebe aktualnih nacionalnih te`enj; etnogenetske raziskave so po njenem mnenju po eni strani
vpete v razpravo strokovne znanosti, po drugi strani pa v interese, ki jih narekuje javnost.
Zadnji osrednji razdelek je posve~en razli~nim raziskavam s podro~ja „Cerkvene, umetnostne in literarne
zgodovine, jezikoslovja, onomastike in novove{ke zgodovine“. Rajko Brato` (str. 609–649) v nadaljevanju
svojih {tevilnih del o poznoanti~ni in zgodnjesrednjeve{ki cerkveni zgodovini severne Italije in zahodne
Ju`ne Evrope prikazuje vlogo grade{kega patriarhata v desetletjih monoteletskega spora  (638–681). Poleg
teolo{kega problema je {lo tudi za zavra~anje bizantinskih zahtev po prednostnem polo`aju. V tem ~asu je {e
mogo~e prepoznati dolo~ene stike Grade`a z ostalinami cerkvenih struktur v notranjosti de`ele. Kasneje
propadla {kofija Cissa je po Brato`evem mnenju le`ala med Pulo in Limskim kanalom, {kofijski sede` je bila
najverjetneje Betika severno od Pule (str. 642). – Heinz Dopsch (str. 659–690) ori{e vlogo Salzburga kot
misijonskega in cerkvenega sredi{~a; Sergio Tavano (str. 693–708) se posve~a zgodnjesrednjeve{ki
umetnosti v Furlaniji in Istri. – Kurt Karpf se ukvarja z gradnjo cerkva kot sredstvom reprezentance v ~asu
oblikovanja gospostvenih tvorb in pokristjanjevanja. Pleteninastih okrasov ne zasledimo le na obali,
temve~ tudi v samih karantanskih cerkvah iz 8. stoletja. – Fritz Lo{ek (str. 731–747) nam nudi pogled na
Salzburg kot sredi{~e zgodnjesrednjeve{ke latinske knji`evnosti. – Stefano Di Brazzano (str. 749–784)
nasprotuje identifikaciji kozmografa Etika Histra s salzbur{kim {kofom Virgilom, kakr{no je predlagal
Heinz Löwe, temve~ se pridru`uje mnenju Otta Prinza, da naj bi Kozmografija najverjetneje nastala na
obmo~ju med Bodenskim jezerom in Toursom.
Otto Kronsteiner se v svojem prispevku o slovanskih krajevnih imenih v Avstriji (str. 787–799)
zavzema, da pri imenih na obmo~ju dana{nje Slovenije, na Koro{kem in na jugozahodnem Mad`arskem
tudi glede srednjega veka ne bi uporabljali izraza „slovansko“ (ali „alpsko-slovansko“), temve~ bi vselej
govorili o „sloven{~ini“. O tem, ali je tak{na modernizacija zgodovinske pojmovnosti smiselna, bi lahko
razpravljali; vendar je mote~ predvsem polemi~ni podton ~lanka in njegovo nagibanje k poenostavljanju.
Namesto kriti~nega aparata zasledimo le seznam avtorjevih spisov o obravnavani tematiki. Uganka je,
kako Kronsteiner prihaja do ugotovitve, da hrva{ki knji`ni jezik „pravzaprav obstaja {ele od 20. stoletja
dalje“. Dr`avna meja med Hrva{ko in Slovenijo nikakor ne obstaja „{ele od hrva{ke neodvisnosti dalje“
(str. 794); temve~ se v veliki meri pokriva z mejo med nem{kim cesarstvom in srednjeve{kim ozemljem
Slavonije oziroma z novove{ko Hrva{ko v okviru de`el Štefanove krone. Kljub vsem skupnim potezam
hrva{ki kajkavski dialekt vendarle nikakor ni „pravzaprav identi~en sloven{~ini“. Le kot zanimivost lahko
navedemo, da Kronsteiner odklanja pojem etnogeneze za srednji vek. Pojem naj bi bil Stalinova [[?!?]]
iznajdba in naj bi se navezoval na „dr`avno zaukazano nastajanja narodov“ (kot primere navaja Makedonce
in Moldavce) v 20. stoletju.
^e se povrnemo h treznej{im prispevkom: kakor prikazuje Christian Hannick v svojih raziskavah
najstarej{e slovanske cerkvene terminologije (str. 801–807), so prvi prevajalci v krogu Cirila in Metoda
139ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122)
lahko posegali po zametkih ̀ e obstoje~ega kr{~ansko-verskega besedi{~a v slovan{~ini, ki ga tudi prevoda
Psalterija in Nove zaveze, ki sta delovala kot nekak{na norma, nista povsem zatrla. – Uwe Ludwig
(str. 809–827) povzema stanje raziskav ^edajskega evangeliarija in posebej obravnava spominske vpise
osebnosti iz slovanskih oblastnih tvorb. V kateri cerkvi natan~no se je evangeliarij nahajal, ko so se vanj
vpisovali v drugi polovici 9. stoletja, ostaja nejasno; vendar jezikovni pokazatelji – „romanska“ pisava
slovanskih in germanskih imen – z gotovostjo ka`ejo na Furlanijo. – Janez Stanonik (str. 829–837) v
koncentraciji cerkva, posve~enih francoskima svetnikoma sv. Martinu in sv. Egidiju med Savinjsko dolino
in Sotlo ter na obmo~ju med Pohorjem in Savinjskimi Alpami vidi indic za to, da bi se mogli tu vse do
visokega srednjega veka ohraniti ostanki romanskega prebivalstva. – Prispevek Darje Miheli~ o „Etni~ni
podobi Karantanije in njenih prebivalcev v spisih zgodovinopiscev od 15. do 18. stoletja“ (str. 839–948)
po obsegu dosega manj{o monografijo. Avtorica razlikuje tri skupine: najstarej{a dela se {e neposredno
navezujejo na srednjeve{ko izro~ilo. Druga skupina stremi k eksplicitno germanski, tretja k slovanski
identifikaciji. Le delo Marcusa Hansiza ne vsebuje protonacionalne programatike.
Po povzemajo~ih poro~ilih predsednikov posameznih sekcij so natisnjeni tudi prispevki sklepne
diskusije. Na tem mestu naj omenimo v latin{~ini predstavljeno stali{~e Milka Mati~etova, ki nasprotuje
prista{em venetske teorije, po kateri so Slovenci avtohtoni potomci Venetov (str. 1005–1009). Aktualnost
navidez tako oddaljene teme, kateri je bil posve~en simpozij, se poka`e v izvajanjih Hans-Dietricha Kahla
(str. 978–993) o novih stolni~nih vratih v Ljubljani, na katerih je poleg drugih spominskih krajev slovenske
zgodovine upodobljen tudi kne`ji kamen na Gosposvetskem polju na Koro{kem in zvoniki cerkve pri
Gospe Sveti. Kahlu se to zdi neprimerno prila{~anje zgodovinske dedi{~ine, kajti zgodovino Koro{ke naj
bi jasno razlikovali od zgodovine Slovenije. Karavan{ko mejo primerja z mejo ob Renu, ki odmejuje
Alzacijo. Recenzent ob pogledu na vrata verjetno ne bi bil za~uden, kajti izbira spominskih krajev je vselej
poljubna. Ena izmed mo`nih perspektiv slovenske narodne zgodovine je v tem, da izhajajo~ iz etni~ne
kontinuitete vklju~uje v zgodovino, ki je opredeljena kot lastna, tudi sledi nekdaj ve~jega slovanskega
poselitvenega prostora.
Naposled se vsi prispevki umestijo v „konvencionalno“ dojemanje poznoanti~nih in
zgodnjesrednjeve{kih etnogenetskih procesov v prostoru med vzhodnimi Alpami, Panonsko ni`ino in
severnim Jadranom ter ga potrjujejo s pomo~jo nadaljnje diferenciacije posameznih pojavov. Zbornik prav
zato deluje v smeri prepre~evanja {ablonskih zgodovinskih konceptov, ki jih je mogo~e agresivno nacionalno
instrumentalizirati. Dolgoro~no gledano predstavlja neobhodno izhodi{~e za vsakogar, ki se ukvarja s
starej{o zgodovino Slovenije in njenih sosed.
Ludwig Steindorff
prevod Amalija Mergole
Janez Cvirn, Andrej Studen, “Ko vihar dirjajo hlaponi”. K socialni in kulturni zgodovini ‘eleznice
v 19. stoletju. Ljubljana : Slovenske ‘eleznice ; @elezni{ki muzej, 2001. 70 strani. (Zbirka Tiri in ~as ; 12).
Na vlaku pogosto beremo. Najve~krat prebiramo najrazli~nej{e “lahko ~tivo”, nekateri, bolj ve{~i
koncentracije, pa se morda potopijo tudi v bolj {tudijsko literaturo. Zdaj lahko eni in drugi se‘ejo po isti
knjigi, ki je po obsegu in pripovedni{tvu teksta primerni tudi ‘e za razmeroma kraj{e razdalje. Knjigo “Ko
vihar dirjajo hlaponi” je namre~ mo~ prebrati “ko vihar”, lahko pa se “hlapon~kom” posvetimo tudi bolj
natan~no. Zanimivo pa je, da se tokrat na{e potovanje skozi besedilo lahko na zelo prikupen na~in stopí
smiselno tudi s sredstvom s katerim potujemo. Nevsakdanji pojav branja kulturne in socialne zgodovine
‘eleznice “in situ” nosi poseben ~ar, ker je to prav posebna knjiga o ‘eleznici. Namre~, prebirati resne
zgodovinske teze o obojestranskih u~inkih med ‘eleznico in ~lovekom v XIX. stoletju ter obenem z
nasmehom na ustnicah zdrsniti skozi dobro izbrane citate v trenutku, ko po njenih tirih debelo stoletje
kasneje leti{ kot pti~ek iz kraja v kraj, je zelo izvirno in hkrati prijetno opravilo. Prijetno pa gre lahko
pogosto tudi s koristnim. Korist iz tega pa bi morda lahko na prikupen na~in izzval tudi zalo‘nik –
Slovenske ‘eleznice, ki bi li~no oblikovan in z lepimi barvnimi reprodukcijami slikovnega materiala
obogaten prodajni artikel (le to knjiga zalo‘nikom danes vedno bolj predstavlja) ponudil denimo potniku