ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 ■ 2003 • 1 DELO NAŠIH ZA VO D O V IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY O UR INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 123-125 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS MEDNARODNA DELAVNICA "EKOREMEDIACIJE V CELOSTNEM UPRAVLJANJU Z VODAMI V SREDOZEMLJU" Regionalni razvojni center Koper Centro regionale di sviluppo Capodistria RRA Južna Primorska V Fiesi je 29. in 30. oktobra 2002 potekala med­ narodna delavnica z naslovom "Ekoremediacije v celost­ nem gospodarjenju z vodami v Sredozemlju". Z izrazom ekoremediacija označujemo uporabo naravnih in sona­ ravnih sistemov in procesov za zaščito in obnovo okolja. Dogodka v Fiesi so se udeležili predstavniki občin slovenske Istre, Ministrstva RS za okolje, prostor in energijo, lokalnih komunalnih podjetij, Zavoda RS za varstvo narave, lokalnega prebivalstva ter strokovnjaki z Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane, podjetja Limnos kot tudi predstavniki METAP in GWP ter iz Republike Hrvaške: iz Istrske županije, univerze iz Za­ greba in Hrvatskih vod. V okviru uresničevanja regio­ nalnega razvojnega programa za Južno Primorsko je delavnico organizirala Regionalna razvojna agencija iz Kopra, finančno pa sta jo omogočila Mediteranski program za okolje (METAP) in Global Water Partnership (GPW). Ob koncu delavnice, ki je bila osredotočena na reko Dragonjo, so udeleženci oblikovali naslednja priporo­ čila: Izhajajoč iz dejstva, - da je povodje reke Dragonje območje izjemnih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, krajine, hidroloških in hidromorfoloških procesov ter mnogih, pogosto nasprotujočih si razvojnih pobud, kar zahteva posebno skrben pristop h gospodarjenju z območjem; ter ugotovitve - da so bile za povodje Dragonje že doslej narejene ali se izdelujejo mnoge zelo kvalitetne strokovne pod­ lage (vodnogospodarske osnove, inventarizacija narav­ nih vrednot in druge); udeleženci delavnice priporočamo: - da se na državni, regionalni in občinski ravni oživijo aktivnosti za zagotavljanje celovitosti vodnega režima, za zagotavljanje varovanja naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti povodja ter za pripravo z njimi usklajenih prostorskih planskih in iz­ vedbenih aktov; - vzpostaviti je treba integralen pristop k planiranju in upravljanju s povodjem Dragonje, ki bo povezoval ključne vidike razvoja območja, kot so prostorsko pla­ niranje in urejanje, razvoj podeželja, kmetijstva in tu­ rizma, ohranjanje narave, varstvo in upravljanje z vo­ dami, vzpostavitev infrastrukture, predvsem tiste za var­ stvo okolja; - organizacijska struktura za urejanje območja naj poveže vse ključne partnerje, predvsem Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, kmetijsko svetovalno službo, Zavod RS za varstvo naravo; občine Koper, Izolo in Piran, gospodarske akterje, kot so: upravljalec Sečo­ veljskih solin - podjetje Soline in Vinakoper; Regio­ nalno razvojno agencijo, Ribiško družino Koper, pred­ stavnike prebivalcev vasi v porečju; strokovne inšti­ tucije, predstavnike iz R Hrvaške, ter druge zainteresi­ rane partnerje; - za ciljne skupine sodelujočih v celostnem uprav­ ljanju z vodami naj se pripravijo ustrezni informativni tečaji, pri čemer je program delavnice lahko dobra osnova za pripravo programov; - v okviru meddržavne komisije za vode med R Slovenijo in R Hrvaško naj se izboljša pretok informacij z obeh stani meje do lokalnih ravni; - prioritetno je treba pristopiti k problematiki čišče­ nja odpadnih voda, predvsem sanaciji onesnaževanja iz razpršenih virov (posebno pereč je problem mikrobio­ loške onesnaženosti) ob istočasnem varstvu vodnih ko­ ličin in ohranjanju dobrega ekološkega stanja; - pri urejanju območja naj se nakloni posebna pozornost sonaravnim ekoremediacijskim pristopom k razvoju dejavnosti in sonaravnim tehnologijam, tako da bi območje reke Dragonje postalo pilotni primer to­ vrstnega trajnostnega urejanja (tj. pristopa, ki enako­ vredno upošteva družbene, gospodarske in okoljske vidike). Uspešno izvedeni primeri naj se promovirajo v regiji in v celotni državi pa tudi širše - preko struktur Mediteranskega akcijskega programa (MAP) in METAP; - v ta namen naj se prioritetno uredijo vzorčni objekti čiščenja odpadnih voda z ekoremediacijskim načinom za tipične primere onesnaževanja: razpršena poselitev, 123 ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 • 2003 ■ 1 DELO NASIH Z A V O D O V IN DRUSTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIFTÀ/ACTIVITIFS BY OUR INSTITUTIONS AN D ASSOCIATIONS, 123-125 turistični objekti, deponija odpadkov, oljarna; ti objekti naj se skupaj s tipičnim i naravnimi procesi samo- očiščevanja v dolini Dragonje predstavijo ob ekoreme- diacijski tematski poti in ob ustreznem informativnem gradivu (decembra 2002 je bila brošura tudi pripravljena in je zainteresiranim na voljo na Limnosu, kjer je tudi sedež GWP Slovenija). - zaradi promocije in uveljavljanja v širšem prostoru Mediterana naj se nekatere od teh aktivnosti opravijo v okviru projekta MAP CAMP Slovenija. Slavko Mezek Bogdan Macarol M itja Bricelj "OHRANIMO ŽELVO V SLOVENSKEM MORJU" Morska želva kareta (Caretta caretta) je nedvomno ena najbolj ogroženih vrst Sredozemlja in razmeroma reden gost v našem morju, kar slovenski in tuji javnosti sicer ni znano. V slovenskem morju se redno pojavlja med aprilom in novembrom. Slovensko morje je pomembno predvsem kot prehranjevalno območje za mlade karete. Te se namreč v prvem obdobju hranijo s pelaškimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki ž iv ijo na morskem dnu. Plitvost slovenskega morja omogoča to spremembo v prehranjevalnih navadah tudi zelo mladim želvam in je zato za njihovo preživetje velikega pomena. Z ohlajanjem severnega Jadrana konec jeseni se želve selijo južneje, proti Kvarnerju in srednji Dalmaciji, del populacije pa verjetno celo zapusti Jadransko morje. Kareta je v Sloveniji zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, v habitatni direktivi EU je opredeljena kot prioritetna vrsta, uvrščena pa je tudi na seznam ogroženih vrst v okviru Barcelonske konvencije oziroma Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Države podpisnice Barcelonske konvencije so zaradi njihove ogroženosti že leta 1989 sprejele akcijski načrt za varovanje sredozemskih morskih želv in s tem tudi karete (Action Plan for the Conservation o f Mediter­ ranean Marine Turtles). Načrt, ki je bil dopolnjen leta 1999, predvideva številne aktivnosti, ki jih v grobem lahko strnemo v naslednjih točkah: - zakonsko varovanje morskih želv in upravljanje zavarovanih območij za njihovo varovanje, - ohranjanje in upravljanje habitatov, pomembnih za ohranjanje morskih želv (območja gnezdenja, prehra­ njevanja, prezimovanja idr.), - zmanjševanje smrtnosti, povzročene z ribolovnimi sredstvi, in preprečevanje uporabe morskih želv za pre­ hrano oz. kot surovino (roževina), Foto: T. Makovec - vzpostavitev sredozemske mreže zavarovanih ob­ močij za morske želve, - ozaveščanje in vzgoja, - raziskovalno delo in monitoring, - koordinacija aktivnosti. Akcijski načrt predvideva tudi oblikovanje nacional­ nih akcijskih načrtov, v katerih si posamezne države podpisnice postavijo osnovo za ustrezno dolgoročno načrtovanje aktivnosti v zvezi z varovanjem morskih želv. Republika Slovenija uresničuje omenjeni akcijski načrt, prek piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in piranskega akvarija Srednje pomorske šole v Portorožu, že od leta 1995, in sicer v delu, ki se nanaša na zbiranje podatkov o pojavljanju karete in označevanju ulovljenih in zatem izpuščenih osebkov. V zadnjih letih je bilo označenih in ponovno izpuščenih približno trideset želv, vendar pa so se navedene aktiv­ nosti nanašale v pretežni meri na piranski del morja in ribičev. Da bi k sodelovanju pri obveščanju o ulovu pritegnili vse slovenske morske ribiče in tudi druge uporabnike morja, je Zavod RS za varstvo narave, Ob­ močna enota Piran, v sodelovanju z Ministrstvom za 124