List 37.
Ozimino spomladi prevleči.
Med vsimi žiti zasluži pšenica nar več skerbi, in kdor jo obdeluje, kakor ji gre, temu prinese o žetvi obilni nad.
v
Ce je spomladi, kader začne pšenica rasti, njiva suha postala, ji boš prav vstregel, ako jo z ojstro brano prevlečeš. Ojstra brana zimsko hudo zatepeno zemljo razdrobi in njivo prerahla. Zrak zamore ložej do korenin, jih zdrami in oživi, plevel se zameri in pšenično bilje jame znoviga gosteji poganjati in šopato rasti. Nar bolje je pa njivo v lepim sončnim vremenu prevleči; in ni se treba bati, da bi to delo njivi škod-valo. To delo je nar boljši opravljeno, če je njiva na videz taka, kakor da bi bila še le obsejana, da se le sem ter tje kaka zelena travica vidi. Nič ne de, če se ravno kakšno zeleno pšenično peresce odtergano vidi, cela kal se malo kadaj z brano izruje in izterga. Cez osem ali stirnajst dni, kakor je vreme, boš vidil s ka-košnjim veseljem bj začelo žito rasti, in veliko gosteji bo od uniga,   ki  ni   prevlečeno.    V  tistih krajih,   kjer
je omenjena prevlečba v navadi, se vsako drugo poljsko zanemarjenje kmetovavcu ložej prizanese, kakor zamuda tega dela o pravim času in pri lepim vremenu. Skerben kmetovavec popusti dostikrat vse druge čeravno potrebne dela, da gre le s konjičem ali pa z voliči pšenico prevleč. Kolikokrat se ima njiva prevleči, tega se ne more sploh reči, to se da nar bolj po tem razsoditi, če je zemlja bolj terda, ilovna, zatepena ali pa rahla. Povleče se tako močno , da je njiva povsod, naj bodo razpoke od suše ali k&koršne koli brazde , po nji s zrahlano zemljo pokrita. To delo, ki je žitu prav koristno , se da ne samo na teški, ampak na vsaki drugi zemlji, kjer je pšenica vsejana, s pridam napraviti, tode na vsaki zemlji se rrtora, drugač vlačiti.
Od spomladanske prevlečbe o zim i ne reži slavni kmetovavec Thaer tako le uči:
Reži, če se spomladi prevleče, posebno ondi, kjer je v terdi in zatepeni zemlji, ravno, tako tekne, kakor pšenici, ako jo ravno ljudje malokdaj prevleči dajo. Tudi v pešeni zemlji ji prevlečba dobro de, tode brana
186
ne sme težka, temuč lahka biti in more lesene zobe imeti, in le takrat naj se prevleče, kader se je že precej ukoreninila. Ce bi pa rožene korenine zimski sren preveč iz zemlje potegnil, ali jih hude sape in piši odkrili, kar se dostikrat na puhli zemlji pripeti, takrat naj se to delo ne z brano , ampak le z valarjem opravi. Od tega, da je ozimino spomladi prevleči dobro, se bere v naslednjih kmetijskih bukvah: (DasDechner'sche Hauslexikon. Leipzig 1841, 8. Band, Seite 660), iz kterih še to le povzamemo :
Pomladanska prevlečba se posebno pšenici prileze. Ker se potem korenine s zemljo znoviga zasujejo, ne gre tega dela opušati, posebno ondi, kjer je ilovna zemlja. Pa tudi v bolj rahli zemlji škode ne stori, če se le na to pazi, da se vlači kakoršna je zemlja, ali s težji ali lahkeji brano. Njiva se pa takrat prevleče, kader začne žito rasti, kader se zemlja do-velj presuši in pregreje, in sicer kader je vreme za to, ali maliga- ali pa perve dni velicigatravna. Niše treba bati ozimine spomladi prevleči, to ji nikakor ne škodje, razne skušnje so dovelj pokazale, da se je ondi nar bolj obnesla, kjer je bila tako prevlečena, kakor da bi bila njiva vnovič obdelana in obsejana. Naj seji trava poterga kolikor hoče, koreninam to ne škodje, ampak se vidama okrevajo in začno «noviga poganjati in rasti , da je veselje. Ako bi pa spomladi ne bilo po njivi veliko pšenice viditi, naj se prevleče, gotovo se bo kmalo pokazala in zgostila, da bo kaj , in zares mar-siktera setev bi brez tega pomočka pod zlo sla.
K temu, pristavimo še to poglavitno vodilo, ki ga Thaer v omenjenih bukvah (3. zvezik str. 64) pri prevlečbi sploh priporoča, namreč:
Pri prevlečbi se mora bolj na lepo vreme paziti, kakor pri rali. Ce je zemlja premokra , boš z brano žitu več škodoval kakor koristil, zato ker boš zemljo preveč zmandral in potlačil. Razun tega se pa tudi vari, da se ne bo zamokla njiva preveč presušila, preden greš z brano nn-njo, sicer ne boš nič opravil. Kader tedaj vidiš, da je vreme za to, pusti vse druge kmetijske dela na strani in pojdi z brano na njivo.                                                                         K.