Med mladimi zajčarji.
Spisal  Ivan  Kranjskogorski (Dalje.)
IV.
l^lfe^isti večer ni mogel Tine dolgo zaspati. Prcmišljeval je, kako bi Fnllilfsi dobil zajčke. Drugi sosedi v vasi jih imajo tudi. Toda zastonj *dp9rffL mu jih nihče noče dati. Denarja pa nima, da bi jih kupil. Kje bi <&^***3& ga dobil? Kje bi zaslužil dve kroni, dve lepi beli kronici? Nikjer jih ne more zaslužiti, ker je še premlad in mora hoditi še v šolo. Zajčke pa mora imeti, saj jih imajo že vsi. Pri njih si bo zaslužil kučmo in škor-njice in bo napolnil z denarjem prazni nabiralnik. Pa veselje bo imel z njimi. Začel je Tine kovati načrte, kako bi prišel najlaže do zajčkov. In tu mu pride na misel načrt, ki se ga je od začetka ustrašil, pozneje pa rnu je vedno bolj ugajal;   kajti po tem   načrtu  bi   dobil  zajčke  brez  denarja.
V  teh in takih mislih je zaspal in se vzbudil šele, ko so ga mati po-klicali   k zajtrku.   Napravil se je v šolo.   Danes ni hodil lako  ponosno  in samozavestno po beli  cesti   kot drugekrati.   Klobuk je imel   potegnjen na oči in žalostno je gledal izpod njega na cesto. Ni tnu bilo mar lepo rosno polje, ki se je bleščalo, kot bi bilo posejano s samimi čistimi demanti. Tudi ni poslušal škorca, ki je žvrgolel v grmičevju kraj ceste. Še veseli škrjanček s svojo lepo pesmico ni mogel pregnati žalosti iz Tinetovega srca.
Cela narava z vsemi svojimi krasotami ga ni mogla prešiniti s iihim veseljem. Zbežala je sreča in radost iz njegove duše, odkar je vedel, da se mu ne izpolni dolgotrajno hrepenenje po belih zajčkih Pogreznil se je v črno zemljo vir njcgove sreče, pogreznil pa ga je sam, ker je bil trmast in se ni dal poučiti od Drejčka, ki mu je hotel samo dobro. Kaj bo po-zimi ? Prezebal bo spet, da bo joj. Prihranil si tudi ne bo nič. Drugi bodo imeli že lepo premoženje v hranilnici, on pa nič.
V  tem premišljevanju ni  gledal  po beli cesti,  ampak  naravnost v tla kot Ijudje, ki imajo kaj hudega na vesti, ali pa jih tare globoka žalost. Zato še opazil ni,   da je dohitel Seljanovega Drejčka,   ki jo je moško  mahal in tibo žvižgal.   Pa tudi Drcjček  ga je opazil šele,  ko  je  bil Tine   že  nekaj korakov pred njim.
BLe čakaj, ti grdin," je zavpil za njim.
Tine se je obrnii ves prestrašen. Ko pa je zagledal Drejčka, se je komaj zdržal solz in že je hotel stopiti k njemu in ga prositi, naj mu od-pusti. Saj je tudi on njemu že odpustil. Kriva sta pa oba.
A v tem trenotku je Drejček že spet zavzdignil roko:
»Čakaj, ti grdin, ne boš dobil zajčkov, prav gotovo ne! In nikdar več sc ne stneš pritepsti k naši hiši!"
Te besede so zadele Tineta globoko v srce in mu vzele pogum, da bi izpregovoril še besedico z Drejčkom. Šel je tiho naprej s svojo žalostjo.
<LL.   99   L^>
Še v šoli je bil ves raztresen. Ni mogel pisati, packo za packo si je na-pravil na zvezek, in glava ga je začela boleti. Oospod učitelj so izprevideli, da danes ni ničesar začeti z njim. Verjeli so mu, da ga res glava boli, in izpustili so ga domov.
Domov grede se je usedel Tine pod senčnato smreko ob potu, kcr se je čuiil utrujenega. In spet je delal načrte, same načrte, kako bi dobii zajčke. Najboljši se mu je zdel tisti načrt, ki mu je prišel na misel snoči, in ki se ga je od začetka tako prestrašil. Tudi sedaj se ga je še bal izvr-šiti. Vest mu je očitala, da bi to ne bilo pošteno, da je to greh, ostuden madež na dobrem imenu mladega dečka. Boril se je Tine sam s seboj, in težko mu je bilo. Nazadnje pa je trdno sklenil, da ga le izvrši.
Topo je gledal iz smrečine sence proti nebu. Tam gori visoko so se vozile bele meglice in se vse lesketale v solnčnih žarkih. Pa Tine danes ni maral zanje. Tudi ni hotel poslušati tihega šumenja gozdnih vrhov in skriv-nostno čistega žuborenja brzonogega studenčka, ki je skakljal črez kamenje tik za smreko.
O drugikrat, kadar je čutil vso to čarno milobo v naravi, je prekipe-valo njegovo srce samega veselja. Ni se mogel vzdržati, da bi ne bil glasno zavriskal. Tedaj je odmeval njegov vrisk od sinjih gora in se razlegal daleč okrog. ln kdor je čul ta vrisk, si je mislil: Nekdo je vesel; pa naj le bo, dokler je še mlad. Bog mu daj srečo!
Počasnih korakov je odšel Tine domov. Takoj se je spravil na delo, da naredi dve čedni celici za zajčka. Primerjal je deske in meril z merilom ter žagal, da mu je tekel pot po obrazu. Pa kljubtemu, da je delal z vsemi močmi, mu ni šlo delo od rok. Pustil je napol narejeno celico in odšel v hišo.
Še danes rtiora imeti zajčke, četudi še niso celice gotove! Jih bo pa spravil kam drugam za nekaj časa. Tako je sklenil in hotel ta sklep resno izvršiti.
Bil je ves bled, in zdelo se mu je, da se mu moti v glavi. Hodil je po hiši, odpiral škrinje in omare. Nekaj je iskal, pa ni mogel najti. Nazadnjc vzame malho, ki jo je imel za šolske knjige, stisne jo in potlači v žep ter počasi odide na vrt. Tam jc viselo perilo na vrvi in se sušilo. Med njim je bilo tudi lepo rdeče oblačilce za vzglavnik. Tudi lo oblačilce je vzel in stlačil v žep.
Ozrl sc je okrog sebe, če ga morda vidijo mati. Ko se je prepričal, da ni nikogar, jo je pa mahnil naravnost proti Seljanovemu vrtu. Čim bliže je bil, tem počasneje je hodil. Blizu vrta pa se je potuhnil in se plazil po vseh štirih proti vrtni ograji, kjer se je ulegel na zemljo. Oledal je skozi ograjno špranjo na vrt in tratico, ki se je razprostirala kraj njega.
Tam za mizo pod košato črešnjo je sedel Drejček in žvižgal. Zajčki pa so se pasli okrog njega in se igrali. Tine je napenjal oči in zagledal je med njimi tudi tista dva, ki mu ju je obljubil DrejČek. Ni ju več izpustil iz oči, na vsako kretnjo je pazil.
nŠe danes bosta moja, o zajčka," je šepetal Tine predse in nestrpno čakal,  kdaj se mu ponudi prilika,   da skoči tja in odnese svoja izvoljenca.
<2S   100   SpO
NihČe ne bo vedel,  da  ju je odnesel on — si je mislil — ampak vsakdo bo menil, da ju je ugrabila zver in požrla gori med pečevjem.
Dolgo, dolgo je čakal Tine. Bilo mu je že neznosno io dolgo čakanje. Kar pridejo Drejčkova mati iz veže na prag in pravijo :
,,Slišiš, Drejček, nesi malico na polje! Jaz nimam časa."
In Drejček je odhitel s torbico v roki na polje. Tinc pa se je počasi splazil čez ograjo na vrt, odtam pa na trato med zajčke, ki so se ga tako prestrašili, da so jeli bežati na vse strani. Izgrešil je Tine svoja dva izvoljenca in dolgo ju je moral iskati, da ju je zopet našel. Pograbil ju je in stlačil enega v malho, drugega pa v rdeče oblačilce. Potem pa je švignil s trate kot blisk in izginil med grmovjem. Hotel je zdirjati čez polje, pa si ni upal, ker tam so bili Ijudje in bi lahko uganili, kaj nese. Hotel je po-čakati, da odidejo domov. Toda Ijudje niso hoteli s polja, ampak so delali na vse pretege in spravljali seno na vozove, ker se je bližala nevihta.
Temni oblaki so se zbirali v ozračju in se spajali v goste temnosive gruče. Tam ob gori so že švigali bliski, in tudi votlo gromenje se je čulo od daleč. Tineta je postajalo strah, in mraz ga je tresel, da so mu škle-petali zobje; kajti začela je pihati mrzla sapa, on pa je imel na sebi samo tanko srajco in lahke hlačice.
Kako naj spravi zajčka domov, da ga ne bodo videli Ijudje? Hitro mora nekaj ukreniti, ker nevihta je že tu, in strah ga je. Zato pograbi zajčka in ju nese do zadnjega grma. Tam pa trdno zaveže zajčka v rdečem obla-čilcu in ga položi pod grm. Z onim zajčkom v malhi pa odhiti domov. Za njim pa se je bliskalo in grmelo, da ga je obhajala groza in je mislil : zdajpazdaj bo treščilo vanj, kcr je tat, grd tat. Sive vrane so se podile pred nevihto in krakale. Tinetu se je zdelo, da drve za njim in kriče na vsa grla : Tat, tat!
Ves preplašen je pridirjal Tine domov in se zatekel pod skedenj, da bi se skril pred kričečimi vranami in pred pretečo nevihto. Hudo mu j« bilo pri srcu, in peklo ga je. Tam pod skednjem je stal velik sod z vdrtim dnom. V ta sod je dal Tine zajčka, ki ga je prinesel v šolski malhi, od-prtino pa je zakri! z deskami, da bi ga nihče ne vide! in bi mu ne ušel. Dal mu je v sod sladkega sena in kruha, pa ni maral preplašeni zajček jesti, ampak se je ves tresel.
Mati pa so tedaj tarnali in jadikovali po Tinetu. Kje je vendar ostal ta nesrečni otrok? Videli so že opoludne, da je bled in žalosten, da nckaj ni prav pri njem. Bolan mora biti, so si mislili. ln če ga ujame ta ploha, prehladil se bo in lahko hudo zb,oli.
Grozno sta se stepla tisti dan dva nasprotna vetra, sever in jug. Pri-podila sta nad zeleno dolino celo vojsko temnih oblakov, ki so hoteli po-tisniti drug drugega v beg. Pokalo je in grtnelo, da se je tresla zemlja, in bliski so jemali vid. V potokih se je ulil gost dež na zemljo, Ljudje so gledali in čakali, kaj bo. Če zmaga jug, še dolgo ne bo lepega vremena, tn ne bodo mogli delati na polju. Če pa si izvojuje zmago sever, bo pa še danes sijalo solnce.
-LL.   101    -^
Tako so modrovali Ijudje. Sever pa je bil ta dan močan in je zmagal: jugf pa se je spustil v beg. Megle in oblaki so jeli bežati v divjem diru na gorko južno stran. Še pri gorah se niso utegnili ustaviti, ampak divjali so kar naprej. Ponehala je nevihta in potihnil je grom. Nebo se je začelo jasniti, in videti je bilo, da bo v dobri uri spet jasno kot zrcalo.
Pod skednjem je slonel Tine ob lesenem sodu in ves trepefal mraza. Vzel je dve rjuhi, ki sta ležali na garovcu, in se zavil vanji. Prigovarjal je tudi zajčku, naj je, ker je gotovo lačen. Naj se ne boji, saj bo še bolj skrbel zanj kot Drejček. Pa zajček ni maral jesti; potuhnjeno je ležal v sodu in se tresel. Tupatam je obrnil rdečkaste oči na Tineta, in temu se je zdelo, kot bi mu očital: BTat, ukradel si me 1 Nesi me nazaj k mojim bratcem!"
In Tineta je postajalo strah pred temi pogledi. Ni čutil več tistega veselja, kot ga je imel prej z zajčki. Vrgel je rjuhi nazaj na garovec in z boječimi koraki šel v hišo, ker se je bal, da morda žc doma vedo, kaj je storil.
Ko ga mati zagledajo, se ga ustrašijo, tako je bil bled in ves iz-premenjen.
BPa kaj ti je, otrok božji, da si tako bled?"
BZebe me," de Tine.
Peljejo ga mati k ognjišču, da se tam ogreje. Uvidijo pa, da pri< Tinetu ni vse v redu. Pa kako razvozljati, kaj se je z njim zgodilo? Ogreval si je tresoč ude. Gorkota mu je dobro dela. In spet se je zamislil v zajčka v sodu in spomnil se onega tam pod grmom, kjer gaje pustil pred nevihto, zvezanega v rdeče oblačilce. Kaj se je zgodilo z njim? Gotovo ga zebe; še poginil bo, ali pa ga ugrabi zver in zadavi. Ponj bo moral, dokler je še dan.
Zmuzne se Tine iz kuhinje, ko čuje mater tarnati, da manjka čistc novo oblačilce, ki se je sušilo z drugim perilom na vrtu. Najbrž ga je odnesel veter. Pa čudno, da ga ni nikjer videti, saj daleč ga veter ni mogel odnesti. Hudo je bilo Tinetu pri srcu, ko je čul mater tako tarnati. Vedel je, da je on vzel oblačilce in zavezal vanj zajčka. Kakšno pa je bilo tisto oblačilce, ali novo ali belo ali rdeče, tega še sam ni vedel, ker je bil vsled prestanega strahu in napora ter morečih skrbi ves zbegan.
S povešeno glavo in počasnih korakov odide čez ulico po drugega zajčka. Gleda v tla in ne vidi ničesar. Otroci postajajo na polju blizu grmovja in vzklikajo samega veselja. Gledajo lepo sedmerobojno mavrico, ki se kroži čez celo dolino kot krasen nebeški slavolok. Pa Tine je ne vidi; ves je zatopljen v svojo žalost in skelečo vest.
Naenkrat ga vzbudi Drejčkov krik tam izza Seljanove ograje.
„0 mamica, mamica! Dva zajčka sta mi izginila, nikjer ju ni."
,,Preišči vse okrog! Morda sta sc kam skrila v tej hudi nevihti," mu reko mati.
,,Vse sem že preiskal, pa ju ni nikjer. Gotovo ju je ugrabila zverl"
CSS   102  Z&>
Tine se je stresel pri teh besedah. Ni ju vzela divja zvcr, ampak on. On je tista roparska zver, ki krade zajčke. Težko in mučno mu je bilo v duši. Najrajši bi bil šel k Seljanovim in jim povedal, da ju je vzel on in da ju bo prinesel nazaj, samo odpuste naj mu in naj nikomur ne povedo, da ju je vzel on. Oj sram bi ga bilo vse žive dni, če bi Ijudje vedeli, da je tat. Vest mu jc prigovarjala: stori tako, idi in povej, kar si storil, in odpustili ti bodo! Pa prišlo mu je spet na misel, da potem ne bo nikoli imel zajčkov, ne bo si mogel kupiti kučme in škornjic za zimo, in nabiralnik bo stal vedno prazen. Ni vedel, kaj naj stori. Pri tem pa se spomni zajčka, ki ga je imel doma v sodu Žalosten je bil revež in se ves tresel ter gledal *ako rdeče — očitajoče. Mogoče bo še poginil, ker ne mara jesti. In kaj mu potem ostane? Nič drugega kot greh, grd madež na dobrem imenu. Premaga se in sklene, da nese zajčka nazaj k Seljanovim in poprosi od-puščenja. Morebiti mu bodo potem dobrovoljno podarili zajčka, saj so Selja-nova mati vcdno tako dobri. O to bi bilo krasno, to bi bilo veselje!
(Dalje prih)