I j« to XVII. V Celja, dne 13. februarju 1907. Štev. 1». DOMOVINA Hndalli I I I Iji tatmi jsna BchlDsfjevt cesti M. 8. — Dopisa bšs«ovollte fraa- I JT!?)0 ™ 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 kroneZs Ameriko I se plačate od vsake petlt-vrete po 30 vtnariev ia vaa-Hrati, rokopisi m v, mSi I to drtele uJlko več. kolikor zntim prttnlna. namrrf: Na ku 17 kino I kota: u vetje ia*r»le ta maogok-ao* In«riraa)s __Ipol leta 8 kron 50 vin. Nsmtniae ae pošlQa uprevni-ivn. plačale te vnaprej. I anlsa popust Učimo se od drugih! V nemškem časopisu .Wocbe". ki izhaja v Berlinu, nem čitsl nedavno prezanimiv aeuUvek prol. A. Peuck* pod naslovom: .Denlschea Volk und deutacbe Erde" — nemški narod in nemška zemljs. Zanimiv pa jo članek za naa Slovane ia poaebno le sa naa Slovence, ker nam tako jaaao kade. kako delajo naši naaprotniki, kako premišljeno gredo v boj zoper naa. Do zadnjegu skritega kotička jim je znan ves veliki razsetai svet, ki gu imenujejo nemško semljo, znana jim je vsaka najmanjša nemške kolonija bodisi v Evropi Aziji ali Alriki. Tam v centru in oerčjn Nemštva v Berolinu, um vedo ceniti p amen in vuinout svojih obmejnih bratov. upoštevujoč — da hira in peša moč na. oda v varnem središča, če se krčijo meje. če ginejo v tujih narodih osamljene, oaabele nemške kolonije. V evidenci ima nemštvo vsako najmunjšo kolonijo in ve dobro za vsako .zgodovinsko nemško posest", ki ji preti nevarnost. da izgabi stik s celoto naroda ia se potaji Knkn pa je pri naa? Naš slovenski svet naia alovenaka zemlja, ni boguive kako razaeina. ozko in tesno so nam začrtane meje. Ob teh naših mejah se bije hoj vodno hujši naš nasprotnik prikaja v hoj vedno z novimi nevarnejšimi silami, da nam iitrga iz naie poeesti kos za kosom naše slovenske zemlje. In v koliko poznamo mi te naie .obmejno" kraje! In kaj je pri nas pravzaprav obmejno! Ne miulim tnkuj samo naših obmejaih poatojaak ob nemško-siovenski jezikovni meji ob jezikovni črti: Badgonn-St. lilj-Huren-berg. Moč nemštva je v našem oerčjn v nemškem trikotn: Maribor-Ptuj-Celje, večja in silnejša. ko ob slovensko-štajenki jezikovni meji poaebno še v Podravski dolini proti Koradki kjer lahko rečemo, da si je slovenstvo z mnogoletnim delom pridobi poaidjo, iu katere ae ne umakne pred nobeno silo. Maribor-PtujVeljo-Bretice-Koajice-Sl. Bistiiea-Si. Gradec to ao one velike nemške kolonije, ki trejo v naiem narodnem ihrota. Te nemške kolonije izolirati in sestradati to je naš veliki cilj, katerega gotovo ne doaetemo ie takoj. Treba pa je, da poznamo do dobra naše aloveuske manjšine v tak eksponirunik krajih, da koncentriramo v teh manjšinah nuše duševne ia gmotae sile ia omogočimo in pospešimo zdrav napredek in čilo okrepitev slo-venskegu iivlja Prvo je torej, da malo bolj poznamo sami sebe. da imamo odprte odi in vidimo nnsprotnihu. ki se zajeda v osšo semljo ie tskrst, ko je ie slab. ko se še ni ntrdiL Kakor se sliši se ustanovi torej vendar enkrat naš narodni svet Ta bo torej odslej moral imeti v evidenci vse te velike malenkosti in od čaaa do časa potrebno ukreniti. Dragu stran tega sestavka pa j« zaaimiva v toliko, ker je značilna sa tega nemškega znanstvenika. — Gotovo se dobro zaveda učeni nemški vueuči-liiki profesor, do pite U svoj članek za široke nemške mane ki bodo hlaatao čitale. če jim reče. da nnm je prijazna vlada dala, to kar imnmo mi Stovnai r Avutriji. — Sila in moč češkega naroda ai je iztrgula in priborila Plren in sugos-poduri skoraj tudi v Budjejovicuh. — In tndi mi zagospodarimo enkrat v Celju, ker je to naša naravna pravica. — Tega nam ae bo podarila viala. to ai pribori ia vzame narod aam. p. C. kr. itajorska kmetijska J., ■ Družna. Seja glaraegu odboru dna 0. februurja t L Baron Ecker poroča r imenu odbora za perotninarutvo. Razdelilo se je različaim sreduješta-jerukim podratuicam kmet drattvn. bikorejskim zadrugam ia tadi poua-mezaim kmetom 147 petelinov ia »3 kokoši .salmtabkega" plemena iz pe-rutninakih zavodov drnikinik. Skupuj pa K je razdelilo v celi deteli 833 komadov petelinov in kokoii raznih plemen. — Spomladi 1007 ae bo vrtil mednarodni kmetijski shod aa Dunaja Ob tej priliki imujo Štajerci lepo prilot-nost pokušati svojo svetovaozaaao pe-rotuino Zato je sklenil osrednji odbor soglasno s vsemi perotninurekimi društvi prirediti od 11. do »6. majnika aa Daaaju lastno perotninsko razatavo. Razstavilo ae bode po 30 parov .sta-roštajerakik". snlmtalskib. celjskih in ruivunjskik kokoši (pleme buronn Bosu-mannita). Ako ae podpira podjetja deiela. se bo obrniti za driavao podporo in su podporo posameznih dru-ttev, katera naj dajo v U namen del podpore, prejete od kmetijske druibe. Sprejme se tadi predlog, du se vrti poseben tečaj za perotninstvo aa detel si vinorejski doli v Msribora. Tečaj bi vodil predsednik tuj. perotninskegu drattvs Otmar Maldegbem. predaval pa bi -tadi det pot ačitelj g. Martia Jeloviek. Se vzame nu znanje. — Načelnik andjankega odseks g. Franc Buta zagovarja predlog potovalnega ačitelja Loka glede astanovitve vsakoletnih učnih tečajev za najeaje ovoč-nega drevja, pri katerem bi sadjarski potov, ačitelji natančno kuzali kako ueha aaditi drevje. Se sprejme. — Staj. kmet. druthu ae pridrntuje tudi predlogu del nemšk. knlturnegu sveu češkega, kateri zahteva povišanje carine na anetno strd. Tozsdevni predlog se predlogi poljedelskemu ministrstvu — Odkloni ue predlog kemične tvor-niče K. W Leonhurdt (Kaaden na 8ev. Cedkemt katera koče po pod mišicah prirediti preduvaaja o modernih hlevi, ia priporočati svoje desialekcijsko sredstvo .Banatol", ki sluti tudi aa ohraaitev lahko spahtečih snovi v gnoju (n. pr. amoaijakai Osr. odbor ja mnenja. da je .Saaatol" sicer v zadnjem ozira dobro sredstvo, da pa je veliko predrago; bolje je rabiti mavec ali saperloulaL Kot deaiulek-cijsko sredstvo pa gu draiba ne more priporočati; to je stvar liviaozdrav-niškik zavodov. Sklep tičoč se interpelacije dr. Hruiorcu ia dragov zaradi uutaaovitve novih spodnjeiujerskih podrainic e. kr. kmetijske druibe štaj-priobčujemo med štajerskimi s ovirami Sietorao-politiftni pregled. Praška organizacija čedko-slovanske socijalne demokracije je imela minolo nedeljo šest shodov v Pragi z LISTEK. Diogen. Hrvatski ipiMl AvfaJt Seno*. prvvtSvl - ij— (Dalja.) .Je li to mogoče?" prekrita se starka • Imaginez voas ce scaadaL" .Bogovi se bodo poklali", nasmehne se Krčelič. •Glejte", vmeša se Babočajka. .in ljudje pravijo, dn se krade samo pri magistratu." .Javao obrekovanje je veliko," pripomni oče Pepel, .po tadi grehi ao veliki." .Butan ae je zaklel, da se nad Bauchom strašno oaveti" izbrbra pol-kovnlcu. .Seveda!" nusmehne se domačinka zadovoljno gladeč avojo svilueno obleko, .verjamem, verjamem. Tabnla baaalia! Troilo. nikar ae re jezi, tndi sodniki uu ljndje No, kaj pa piše gospod pol- kovnik. draga baroaica?" .Upor pravoatavnih ao srečno za-duiili. polkovnik se kmalu rrne; šest so jih obesili, celo vrsto pa polovili." .Da, da*, apregovori Babočajka. .slišala sem. da so pripeljaU včeraj aekega duhovnika Filipa v verigah nn mngistrat" .Mušketirji generala Keill-a so pošteno namlatili krivoverce ia moj mot misli, da bo sedaj mir tudi v tistem kraju." .Deo gratiaa!" vzdahne Pepel. .Povejte mi gospod Krčelič. kaj pa ao koteli pravoslavni?* vpraša baronica. .Meni je razloiil to stvar Patačič, ki je šel z namestnikom mirit upornikov. Pravili so, du jih čustnihi pre-tepavajo in njihovo vero zusmehujejo. Dn jim jemljejo konje, da mora dajati euu hiša po štiri vojake, a sa vsakega kupiti tndi obleko, du dobivujo njihovi eamo pol plače ia da ao vojaki in kmetje obenem. Tegu je po njihovem mnenju krive zagrebška gospoda ia oni bi baje te davno prišli aa aič, da ai milostljivega barona Klefelda." .Ob, prosim", protivi ae polkovnka. moj mot ae podpira krivovercev. on je dober katoličan." .Kako pa so jik pomirili ?" vpraša Troilo in se vstavi pred kanonikom. .Pravoslavni so se mirno razšli, ker jim je Keill obljubil, du ae jim nič ne zgodi in da se poiljejo njihve pritožbe vojnemu svetu." .Pu so jih polovili iu obeuili?" vsklikne nenadoma Bozika in se raz. vname. .Samoumevno", odvrne Pepel. Baronica stisne ustnice, pogledu od straai patra in ne reče ničeear. A propos. chdre baronne", apregovori starka, .kaj pa dela moja Amalijn?" .Ilvala. zdrava je", odvrne pomembno Margareta .Veuela?" .In kakot La choae est ia trata". .Stotnik je torej točen?" .Seveda. Bozika dvigae glavo, vutrepeta in prebledi. .A sodba?" .Pas do choae. Žeuitev ia oproščen je pride taisti dan. .Cent seulement une precautioo." .Spaaska dielomacija". kimne Juti jaaa Poikovaica je hotela ta nekaj povedati o tam delikalaem vpradaaju, a umolkne, nn Krčeličev pogled. Vsi umolknejo, kakor da ao ui drag dragemu v nadlego. Na srečo sadoaijo zvonovi v zvoniku rv Katarina Pater Pepel utopi počasi pred baronico in ao ji globoko prikloai rekoč: .Bog u vami vata milost, svoaovi me kličejo v cerkev. .Z bogom, dragi pater, s Bogom!" odgovori Jalijaaa .Tndi jaz pojdem. poljubljam rak« vati baroaaki milosti", in debela sodnikova lena vstane. .Ostanite mi adraril" aaamekae aa Jalijaaa. (Dalja prtMaJit 1 geslom: »Hočemo voliti nedeljo" Sklenile ae Je. d* organiiovaao delav-atro na daa volitve aa pride aa delo, ako bi vlada tej opravičeni zahtevi delavstva na agodila. Sodjalao demokrataki list »Bov-noat" (Jedaakost) v Bran je priaeael aedavao odprto piano dr. Adlerja. T katerem ga dolii da jo prizadel soc. demokraciji kad adaree ter pravi: .Motamo iti pač kot jednnkopravni a jedaakopravnimi, kot polaopravai čini-telji aodjaliatUkeiaternaeijonale, odločno pa ne prenesemo tega, da bi se ia .taktiiaik" obzirov teptalo naie nadela« nazore Nastopiti ia tu izreči odločno besedo smo dolini svojim aa-Mom ia svoji bodočnosti in če bi ■orali hoditi prav svojo lastno pot Mariborski odsek ielezničarake drtavne zven je poslal g. Waatiann depntacijo, kater« ma je v imena vsek aemiko mislečih ia čatečih ielezni-čarjev oMjnbila. da bodo ti njegovo kandidaturo v drftavai zbor kar naj-krepkejie podpirali. Deputncija s« ma je oh enem zahvalila, d« ae je zavzel za to, da je ravnateljstvo Jaiae telea-aice spolnilo svojim nslnibencem obljube, katere jim je dalo za časa pasivne reaiateace. Vest. da se tadi čeiki realisti pogajajo a Mladočehi, radikalei ia dragimi čedkimi strankami zaradi koncentracije. se ni aresaičila; realisti pojdejo aami aa ae v volilai boj. Minolo nedeljo ae jo vriilo v Bran zborovanje velepoaeataikov- predaedoval je baron Oadenna. N« tem shod« ae j« povdarjalo, da ae morajo v bodočem parUmeata zdraiiti vsi veleposeatniki brez obzira aa narodnost in ataa (t j. brez obzira na to ao li plemeaitaii, cerkveni dostojanstveniki ali meMan-skega stana) v jedao samo stranko veleposestaikov ter se tesao spojiti a dragimi agrarci (ali bolj« vpreči draga agrarce v svojo slnibo.) Nemška radikalna stranka a« Da-aaja je skleaila ndeleiiti ae prikodnjih drftavnozbonkih volitev ter poeta vi ti svoje kandidate tndi po deleli. Na Daaaja ar bode stranka adeldevula volilnih shodov ministrskega predaad-aika Becka ter ai bode prizadevala prisiliti ga, da aa javac izreče, kako stališče zavzema nasproti preoonovi zakona ia nasproti drtavid iolski postavi. Prati svitanja poitaik ia telefoa-akih pristojbia ao ae vriili aa Daaaja in v Pragi shodi, katerih so se adeietili pristaši vseh strank in narodnosti ia aa katarik aa ja odlotao zahtevalo aaj aa (porabijo, te drugače aa pojd« radikalna aredatva, da se vlado priaili to aaredbo preklicati. •■ Na Hrvatakem aa Kraakevci ali .čista atraaka prava" k vali, da je doaegla. kar je hotel« t j. d« se je v ■dresi aa kralja zameni! izraz »srbski narod" n besedo .Srbi". — .Pokret" pravi o tem: »Za to besedo torej, d« ae mesto .srbski narod" pravi .Srbi" napovedali ao Fraakovci koaliciji boj. kakor pravijo na tirljeaje ia smrt, vstavili so v sabora vse delo, potratili zastonj dva meseca, poniiali hrvatski sabor na najbolj prosto draitvo, izzvali zmešnjave ia prepira v naroda, pehali celo Hrvatako v teiko krizo, onemogočili prevaino in koristno delo!" --Človek se mora aekote vprašati, v čegavi slnibi stoje ljudje, kakeršni ao Fraakovci, na čegavo povelje ia komu v korist »delujejo ?" Hrvatskemu aarodn ia Jngoalovaastva pač aamo ikodujejo. Vaanja 4slm»«. — Raalja. Generalni proknrator Svetega Sinoda v Knsiji po.lal je ministrskemu svete akt, v katerem zahteva, naj vlada spoštuje pravice ia privilegije p.-avoelavae cerkve. Siaod zahteva nadalje, da aaj driava odstopi ea del drtavaih posestev dahovstvn, katero goapodarsko propada ia da naj ne Cerkvi pusti avtonomijo v notranji orgaaizaciji. — Teiko je. da bi raski klerikalci doaegli vae te zakteve, ker je car glava cerkve ia ae bo hotel odstopiti Svetema Siaoda ali komu dragema pravico aplivati a« cerkev ia njeno delovanje. Tadi dohodke drtavaih posestev potrebuje reška vlada v teb slabih časih za policijo ia podobna kultaraa sredstva. — Nemčija. Centrom ne bode zahteval da ae iz ajegovih vrst izvoli predsedaik novega parlamenta. Ker je vlada tej stranki aapovedala boj ter v aadi. da jo oalabi, razpustila zbornico ia razpisala nove volitve, ne mara centrnm predsedniškega mesta, zadovoljuje ne z mestom prvega podpredsednika. Kaez Balo« ae ie veseli svoje Ukozvane zmage, ali kako dolgo bode trajalo to veaelje? Liberalne stranke, katerim je hotel pomagati aa aoge, ae vrnejo v aovo zbornico oalabljeae akoro decimirane. konservativci, katere aaj bi bil liberalen dnk na istega Ba-lova ieljo oplodil, so ae vrnili okrepljeni v parlament, al p« apaaja, d« ki z ostsnki liberalnih strank hoteli i« mogli vatvariti novo porabao ia zanesljivo večino. BtUowa ae preostaae dra-zega. kakor se, dokler je še čas s centramom sprijazniti ia ae pobotati sicer bo moral aastopiti trajava pot — v Caaoaao. Slovenske novice. -tajsrsko. — Celjske pevsko dntitra vabi vaa gg. pevca aijadao k pevski vaji, katera aa vrti v četrtek 14. svečaaa ob 8. ari zvečer akapao « gg. pevci .Slov. deL pot"p. draitva" v prostorih tega draitva pri kapaciaakea mosta, zaradi sodelovaaja na S. Gregorčičevi slavaoati, katera aa priredi meseca sašea in ae ko pri tej vaji tndi določilo, kje ia kako ae vrtijo drage vaja. — .Dijaški kahlajl v Celja" poalal ja g. Simon Gajšek, aadačitelj v Do bo vi, aa veaeli avatovičiai pri Kovačič-a v Dobovi aahraai aaeaek po » K SO v. Srčna kvala! — b asUaeral zaklad trgavaka kslnlški Ia jlipiiai klacajaa »Slav. trg. draitva v Celja" nabral je trgovec g. Lad. Sket r Sevnici dna ia februarja v veaeli dralbi 9 kron. Srčna hvala! -r- Slav. trgovsko draitvo v Celja proai oae gg. trgovca, katere ao prejeli morda od svojih zslsgsteljev prispevke za pleani venček na korist foada boln. in podporne blagajne in jih društvu ie niso dopoalali, da to čimprej store, da bode mogoče račun zaključiti. — Pravila »8lov. trg. draitva v Celja" je miautretvo aotranjik atvarij v dragič zavrnilo in ni potrdilo aekaterik točk draitvenega delokroga, kateri ie je določil aa izvaarednem občaem zbora dae 7. oktobra 190«, vkljnb pojasnilu od atraai odbora, da imajo tadi draga draitva popolnoma eaake točke v avojik pravilih, katere je vlada potrdila ia sta to dva raz-ličaa izvoda takih pravO iatočaano v dokaz predloiila skupno a našimi pravili Ni nam jaaao zakaj vlada pri ustanovitvi tega zgolj stanovskega društva deli pravico z dvojno mero. ker al vzroka prepovedati nam ono, kar se je drugemu dovolilo. S tem se sicer zadrioje razvoj draitva. zadrlavati misel po krepki stanovski organizaciji alov. trgovstva. katero ae je pa le probadilo iz svojega dremanju in se ne bo dalo več ovirati na svoji poti naprej. Na noge torej vsi, ksterim je blaginja našega stana na aren. okle-aita ae vsi natega draitva, aaia pravična stvar mora konečao vender vspeti. — Koaaua mesa v Celja od M. jaa. do 3. febr. 1*07. Zaklanih je bilo v mestai klavnici volov, 10 krav, 1 telic, 33 telet, 4« svinj ia 1 ovca. Od dragod se je kapilo tli kg — Pravica radosledhe v okroijn c. kr. radarakega okroinega urada v Celja no dobili Ivaa Holzer, trgovec v Maribora. Viktor Scheicher, montanist v Celju in Ana Majer, zdrava, vdova v Laikem trga za dobo eaega leta, jpf do 14. jaa. 1908. — Umetni zobje ae zopet po-drailje. Baska vlada zabraajaje izvoz .platiae" is katere so aapravljeni majhni koieljčki v umetnih, porcela-aaatih zobeh. Tovarne za umetne zobe kap«jejo toraj »plitiao" mnogo draije ia ao zvišale ceno umetnim (neobdelanim) zobom tekom enega leta za 100°/, (!) ia pričakovati je, da se cena zvila tekom enega leta morebiti ie za lOOVsO!) Naii gg. zobo-adravaiki kodo toraj, kakor aliiiiao, v kratkem zviiali caao umetnim Bobom. — Nsjemalk „Waldhaasa" je velik siromak. Celjski mogotci ao ma obljabovali deveta aebesa, če prevzame restavracijo v „Waldhausa", pravili ao ms. da je to eoa najbolj obiskovanih gostiln v Celju i. dr. Slednjič se je dal siromak pregovoriti ia v najboljši aadi ja prevzel restavracijo. Toda kmala ja izprevidel, da so ga gospodje kado varali. Toliko hvaljeni »Wald-kaaa" ja bil vedao prazen in aaj ai je reatavrater ie toliko prizadeval, da postrele svojim gostom čim nnjbolje mogoč«. In čadao! Bavno tistih, ki so bili poprej najbnjii agitatorji, ni bilo nikdar v gostilniških prostorih »Wald-haaaa". Ko ae je reatavrater oekoč pri merodajnih gospodih pritoieval o svoji »osreči, «o m« ti svetovali, aaj prireja koacerte, pojedla« ali kaj podobnega, potem bo gotovo več Ijadij. In mol se je dal res pregovoriti Hotel je napraviti aekaj posebnega! Peljal se jc aalaič zato v Zagreb ter naknpil nekaj odojčetov (Spaaaferkel). Drugi dan so te nazaaajali po vseb celjskih oglih lepaki, da ae priredi v »Waldhausa* velika pojedina a godbo itd. Ia res! Vse je bilo pripravljeno, godba, ki jo je moral gostilBičar drago plačati je ie igrala, a ljudi ni bilo . . . Dragi daa ja moral razočarani reatavrater prodajati od hiše do hiše avoje prašičke, ki jih je bil aamenil za pojedino v »VtTaldhausu" in aicer za isto ceno, po kateri jik je sam knpil! — Popravek. V našem poročilu o »Ljudskem sbodu" v Žalen smo pomotoma poročali, da so Poljaki zahtevali »obligatoričen provenijt-nčni zakon"; resnično pa je. da ao zahtevali »faknltativai" provenijenčni zakon, kar so cenjeni bralci ituk mogli ia poročila doanatl Obligatoričnega so zahtevali in tndi doaegli Cehi. — T pojasnilo. V štev. li. »Domovine" od 11. m. m. je bila vest o nesreči ki se je pripetila v Triišah pri Bog. Slatini. Da se stvar prav razume naznanjnm po daljš,-in izpraševanja. kako je bil Gobec v Triišah amorjen. Naznanjam, da j« orotnik Pretnar popolnoma korektno ravnal. Gobec se je orotnikn zu|n-r*tavljnl. njegova lena ga je k tetnn bajsksla. Oroloik Premer je G»l>ru se le na tretji napad s bajonetom >lva prsta nad kolenom, v stegnu ziroidel. Le slučaja je pripisati, da ie Gobcu glavno lilo (vena) preretal. Oroiaik jo potem raao zarezal, voz aajel ia ga v Bogateč k zdravniku dal peljati a nesrečne! je med potom umrl — adravnik je v Rogatca le smrt kaa-■tatova). — Veaeli srstje aa gostiji tmavc-Feriem v Bočni so alolili vsoto U K 30 v za Drnlbo sv Cirila in Metoda ter jo dopoalali naiemn upravaiitva. — Šoštanj. Predpnst smo prebili. Čitalnic« priredila je dve veselici ■ izbornim uspehom ia izlet z godbo v Žalec ter dragi izlet v St. Peter. Ce se pomisli da je predpnst jako kratek bil. ia da je »Soitanjska narodna godba" za vaako nedeljo ia praznik na zunaj oddana bila, se je vendar posrečilo neumorno delavnemu odbora doseči vrhunec uspehov. V taki odbor imamo svoje polno zaupanje. Le tako dalje naprej! Poštenjaki. — KsareriJ. Tukajšnja »Polarna bramba" je v znani gostilni Slatiniekovi (prej CasI) priredila aa pustno nedeljo plesni venček. katera veeelica se je dobro obnesla. Primerno bi bilo, da se pri naa priredi sedaj v zimskem čaan kaka gledaliika predstava Poskusimo! — flloveaako aradovaaje. V Gornjem gradu je sklenil občinski odbor, da bode s vsemi oradi edino v sloveničini uradoral. Vsi drngojezičai L j. nemiki itd. dopizi, ukazi odloki itd. aaj pridejo od koderkoli se poi-Ijejo v Gradec k deleloemn pomoinema urada v prestavo. Kje ste druge slovenske občine? — Gornji grad. Letoiaji predpnst imeli smo dve večji veselici. Na Svečaieo priredila je »Polarna bramba" svoj plesni venček, v soboto, dae 9. t m. pa je bila predpustna veselica »Narodne čitalnice" in »Pevskega draitva" sknpao. Obe veselici sta bili v gostilniških prostorih g. Jo«. Mikala. Predpustna veselica je nspeln v moralnem kakor tudi v gmotnem ozirn za aaše razmere precej ugodno. Prišli ao udelelenri tndi iz okolice, kakor ia Nove Štifte, Sv. Frančiška, Boiae, Šmartnega in celo iz Kokarij. Posamezne točke koncerta pevskega društva izzvale ao bnrao ploskanje. Nastopil je mešan ibor, ki ja zapel Sattaerjevo »Gdri, g6ri na planine!" dr. Scbirabovo »Slanica* ia Vilharjevo »Lanica*. Mnogo prisrčnega smeha je izval solo nastop »hlapca Damijan". Ubogi Damijaa je razlagal svojo laloatao zgodbo, kako je popaatil svojo prejšnjo ljubico Kuaigundo in aa zaljubil zaročil in poročil a svojo ae-danjo Kaaatipo-Spelo. Izraz svojega srca do Gnndice je iilil v konečno ginljivo p.aem, v katerej popi saje njene krasote. Tndi dragi šaljivi prizor: »Pri zakotnem pisarju" je vrlo ugajal. Doktar Tolboklamf je obljubil obema nasprotnikoma kmetoma Pravdarja ia Babača. vsskemn posamezno, da dobite pravdo radi neke češplje. Slučajno pa sta ae kmeta našla; spoznala, d« ja pravzaprav dohtar za Bos ia za aoinje vleč«. Prihitita nazaj k dohtarju, kjer se odigra buren nastop. Konečno se vsi trije pomirijo in sknpno zapojejo. Ples je bil zelo iivshen. Med odmorom «e je vršila tndi »bitka med Ameriknnci in Turki" a konfetijem, serpentinami in dragim takim nevarnim oroljem. ki se je konč>la a hitro polko. Pohvalno pa je treba omeniti dobro kuhinjo in izvrstno klet g. Mi-knša. Vsi gledalci, plesalci in poslušalci so se izvrstno zabavali — o tem gre ssmo en glas. Želimo si. da bi nam naš mešani zbor priredil kmalu zopet ksk pevski večer. — Pasja steklina se v zsdnjem časn čndno pogosto pojavlja na Sp. StRjeiskcm. O steklem psu v Slovenj gradcu poročamo na dragem meata. Pritepel pa ae je tadi nek majhen črn kntek z belimi Humi v Vojnik, katerega so ubili, ker zo gomili, da je stekel Sekcija je dokazala, da je bil pes resnično bolan na steklini, in sedaj pozvedujejo, je li oklal morda v okolici kake pse ali ljudi. Tudi iz Št Jurja javljajo, da je obolelo v trgu in okolici mnogo psov na steklini. — Nove volitve v okrajni zastop slovenjeblstrlškl. Štajersko namest-ništvo je razpisalo volitve v skupini veleposestnikov na torek. 19. lebr. ob 10. uri dopoldne v nradu okr. zastopa v Slov. Bistrici (8 zastopnikov). Najvišji obdačenci industrije in trgovine volijo v četrtek, dne 21. febr. ob 10. uri dopoldne istotam 8 zastopn. Mesta in trgi volijo v petek 22. febr. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni slovenjebistriški, v Jelovcn. Makolah in Studenicah. SI. Bistrica voli 6, Stu-denice 1 in Jelovec-Makole 1 zastopnika. Kmečke občine volijo v soboto, dne 23. febr. 1907 ob 10. nri dopoldne v nradu okr. zastopa v Slov. Bistrici 8 odbornikov. S temi volitvami se bo-demo še ukvarjali. — Slov. akad. društvo ..Bodočnost* hoče po vzgledu » Prosvete " ustanoviti po raznih, pred vsem narodno nevarnih krajih ljudske oz. potujoče knjižnice. Zato se obrača do vuh prijateljev narodne izobrazbe in sploh podrobnega narodnega dela. da pripomorejo društvu bodisi z gmotnimi prispevki, ali z darovanjem knjig. Važen del našega programa so ljudska predavanja, katerih nujna potreba. pa tudi njih uspehi so se po kazali te dosta jasno. I)a pa napravimo predavanja bolj razumljiva iu bolj interesa utna. smo stopili v zvezo z več odseki .Prosvete-, in si omislili ski-optik s primernimi slikami. To vse nas pa stane seveda mnogo žrtev, ki jim sami dijaki pač nismo kos. Zato se obračamo do vseli narodno-čutečih src. da nam pomagajo pri po-drobnem delu. Vsi prispevki naj se blagovole pošiljati na naslov: Odon Cajnko, jurist. Sv. Itolfenk blizu Središča. /andarji morilci. Naš dolgoletni naročnik, g. orožniški straž-mnjstcr M Zmavc v Čaj niči v Hercegovini nam piše. da je dotična krvava J'icc..l.)va" novica o umoru v Konjiči, katero smo priobčili v št. 15. t. I. po-polnoma neresnična in da je prišla le potom zlobnega govoričenja v liste. Nenri-ta i,a ielezufrl. «». t. m. S. je peljal komisar Kari Kngel s svojo ženo po državni cesti čez potten-dorfsko progo .!«ž žel. pri t, m pa je zgrabil prihajajoči vlak koči ... vrgel Knglovo ženo tako močno ob nek kamen, da je bila pri priči rartva. Kngela pa je stroj tak., razmesaril. da je dva dni potem umrl. Nesreča sije zgodila, ker Kngel tu videl vlačnih zavorni« m jih je potrl /. vozum- v istem trenutku pa je že zgrabil stroj kočijo. Konji so se rešili. Silo« itn eksplozija se j.- dogodila po noči 11. t. m. v la bora ti. rim kraljev- .a arzenala v NVoolvvirhu blizu Londona. V celi okolici so pobite vse šip.- mnogi ljudje so mislili, da je potres m so bežali iz hiš. Mrtev tu nikdo. >1111111 in zborotulna svobodi. Zanimiva so za nas sledeča določila tega prevažuega zakona. Kdor namenoma s..in ali v zvezi z drugimi pr.pn. i volilni shod. ki j., bil sklican za t... da so čitjejo kandidatje in s.-Vse p..tr.-l.iio dogov.ri glede volitev, kdor ra/.bij.- pod društveni ali zboro-valni zak ;■ spadajoči shod, k. je bil zakonito skl .-.iu v svrlio razpravljanj javnih / :-v. s t.in. da zabranjuie s tem da neopravičeno vdere na zbo-rovališče, prepodi navzoče ali samo one osebe, ki vodijo zborovanje in so poklicane skrbeti za red in mir, s tem da se šiloma upira formalnim ukrepom, nanašajočim se na tok zborovanja; se kaznujejo z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pod obteževalnimi okolnostmi se kaznujejo ti prestopki s strogim zaporom do šestih tednov. Pri shodih, ki ne spadajo pod društveni zakon, je smatrati sklicatelje za one osebe, ki so poklicane za to, da vodijo zborovanje in skrbe za red. Kdor se vede neopravičeno vdeleži zborovanja, ki je omejeno na volilce ali na točno določeno skupine volilcev. na člane kakega društva ali na povabljene udeležence, in ga vkljub pozivu oseb. ki so poklicane za to. da vodijo zborovanje in skrbe za red, ne zapusti, se kaznuje z denarno globo od 10 do 200 kron. — Grozdje mu je preklalo. Ptujski okrajni sodnik dr. Glas je svojo kandidaturo v ptnjsko-lipniškem volil okraju umaknil in to radi tega, ker so pokazali na zaupnem shodu srednje-štajerski zaupniki, da nimajo nobenega umevanja za spodnještaj. razmere. Lep izgovor! Pravil ne j še bi se glasil tako: Lipničani in volilci drugih sred-nještaj. krajev v tej skupini ne marajo, da bi jim ptujski Ornik komandiral — takega človeka za poslanca kakor je dr. Glas. Sicer pa je res škoda za njega! Malik bi dobil v njem vrednega naslednika! — Trgovski gremlj v Ptuju je imei 5. L m. v Ptuju svoj občni zbor. Zanima nas samo to, da ga podpira tndi — nemškutarski okrajni zastop. Menda za to. da častiti ptujski šnopsarji zastrupljajo z žganjem cel okraj! — Osrednji odbor e. kr. kmetijske družbe štajerske m je bavil v svoji zadnji seji 9. t. m. tndi z interpelacijo dež. poslanca g. dr. Hrašovca in drugov, kateri se pritožujejo, da družba noče ustanavljati v slovenskih štaj. krajih podružnic, dasi se kaže za to živa potreba. Namestnija je stavila glavnemu odboru vprašanje, v kolikor so vzroki, ki se navajajo v interpelaciji, resnični iu vpoštevanja vredni. Glavni odbor je sklenil izročiti to vprašanje namestnijo odboru za razširjenje družbe, da poroča o tem in stavi tudi tozadevne predloge. Nadalje dovoljuje o«rednji odbor pripravljalnemu odboru za ustanovitev podružnice v št. Jurju ob Juž. žel., da se priglašeni člani združijo v neobvezno celoto, katera more občevati z osrednjim družbinim odborom in kateri se tudi d..pošilja družbi no glasilo. Kadi defini-tivne ustanovitve pa je treba čakati, dokler se ne rešijo pripravljalna dela za razširjenje družbe iu se o tem ne odloči prihodnji občni zbor. Isto sporoči tudi osrednji odbor predlagateljem ustanovitve novih podružnic v št. Jurju v Slov. gor. in v Šmihelu nad Mozirjem. Radovedni smo. kaka bo omenjena odločitev občn. zbora. Menda se bo glasila p.i sedaj toliko rabljeni kranjski prislovici: ..Nemcem groš. Slovencem pa kn«»f." Kranjsko. I/, ljubljanskega občinskega sveta. Pogrebnemu društvu ..Marijina br itovši-uia". ki je pro.ilo podporo, ker so se zvišal,. /. o/irom na novo pokopališče e.rkv.ne pokopne pristojbine za celih L'4 K. se prošnja odbije, pač pa se dovoli kranjski podružnici avstr pomožnega društva za bolne na pljučih 1500 K Kranjska podružnica avstrij skega pmiio/iiega društva za bolne na pljučih. 1'odružttic i razp •-■!; i te oskrbnikom za ubožce in članom Vin-cencijeve družbe ter društva »Gospa krščanske ljubezni" dopis, iz katerega posnamemo v naslednjem glavne misli Imenovana podružnica prične s do-movnim odvračanjem ia zatiranjem jetike, s tem, dn obiskujejo njeni funkcionarji — zdravnik ia strežnice — jetične rodbine redno na njihovem domu, da bolnika izolirajo, razkužujejo obleko in perilo in' krepijo oelabeie člane rodbine, posebno otroke, s mlekom. Tako delovanje ae je izkazalo po izkušnjah aa Dunaju kot jako uspešno in plodonosno. To pa zategadelj, ker se tu skuša boriti proti jetiki tam, kjer je je največ, namreč v preoblju-denih, teraotnih in zaduklih stanovanjih. Tako domovno odvračanje jetike ima zategadelj svojo posebno visoko vrednost, ker skaša zabraniti razširjenje bolezni Že prihodnjo spomlad zgradi podružnica otroško zavetišče, da se bo lažje skrbelo za otroke jetičnih mater. Z zdravljenjem samim pa se podružnica principijelno ne bavi, pač pa skrbi za to, da bolnik redno obiskuje zdravnika — Zato se tedaj podružnica obrača na vse gori omenjene osebe in člane društev, da ji naznanijo jetične rodbine, da bo mogla pri teh pričeti svoje delovanje — Premeščenje biigadaega po-veljnlštva la Ljubljane v Gorico je gotova stvar. Poveljništvo se premesti že aprila meseca iz Ljubljane. — »lir", glasilo koroških Slovencev, bo izhajal za časa volitev v Ljubljani, da se izogne preganjanju nemškega državnega pravdnika v Celovca. Zadnja številka je že izšla v Ljubljani. List tiska Drag. Hribar. — Žganjar v plamenu. Na Rečici pri Bledu je šel 1. t m. Anton Burja ml. v Arhovo gostilno in knpil tam pol litra žgan,a, katerega je hotel vzeti s seboj. Ker pa je bil že od žganja pijan, j* steklenico stri in »božja kapljica" se mu je razlila po obleki, i a bi nudil sopivcem nekaj zabave, je nžgal dotičen kos s špiritom prepojene obleke. Hipoma je bil ves v plamenu in je sedaj opečen od nog do glave. — Ponesrečil se je na postaji Bled-I kate, m st„,i ali pade r-žim. KA" se : torej vendarl- m-.gel i obdtžati t.t »i»t«"iii. «:•• da !-i int. li ! genca pr.m.-u-.. reagirala. Da s.- ,, dogodki pred .. H leti. ko sejebeiH.l kmet. kateiemn j.- n. ,pi»».\.tO n ll-»VU| ;l»irk- vsta a 1 la • Kndriglietti. trgov k" n ll ttatik-iii • vabi vi ;mlnai Slika sl-.ien j k Martiiiščici Mi/ II |{e k. 1'ohlh . \ ruiisko. i l|.r|| 1 /iafif p«. tn zato j ! l - kailn-ri -ii okli a. II« •kateri l • irila n U.' »ta -e v -- \»trit tudi v In- .... p llškinliav.t!l a-etrt' k. .hi. 1 1 l IU nI f.. '-t ... I .n. g« uprave in nekai poit tadll Vsi | V »aloti u g lini. -.MM s !• ■ im te tn pa lani »rek k »mentar ! , j.' znašala !-" >:> k: r-»n l*ri"! nin. re 1' »ri- tile tajni l'.i/.!ta' 1'oročib • tiali kratki h J t j dnevi jih j- s ml V Oguliuu ga nika l Spre i« man ■ i /.a l >u cm obsodilo, ei nega. glavnega :» V,»lit ev udbora ». 1 'red logi 1 kriv ra. Hlateviča. na 2 leti le. k»- leči. ! sveti Vestna postrežba - Zmerne cene Svetovne vesti. io z francoskem. l.-ta I-"-*- p- pridelal ti . hr:t: • •^••m V- milijonov hekr litro1 vidi »'>!••. tega j»* kupilo od drugod i nuli c.i tu.«- ti ;ta|e pa k večmesečnemu zaporu Kadi razžaljen ju telila«! t a 1'oraba pijač io zlta na | je oMožtl okroin-. sodišče v h/njti na «Vik»m bivšega c»'*k..ga poslanca Kresala Slavni *'o*aškl slikar Jozh h< kt.»l!tro\. prodalo pa j Iprka h« »če ustanoviti posebno slikar ! blizu j milijona Itekto- | sk<» šob» m napraviti umetniško raz- J ga pridelali do »; ! stav <»n namrer op.i/.uie. kak« naglo | ka j zginjuje uaroiin....... oblačila in | r»e narodnu i/. slovaških va«-i i narod udfujuje :ovasken Kar je ■ r • res lepega. in m«»ra > — n»' -m*- pripustiti, du bi »•• i :i / , : -r. . :ti zat. buče r S . :t; •• . v p»-t »vati - litrov I oleg tega milijonov hekt-litrov raznih p 1 »r .nln'I' nik i iti ra/uega drugega j vobče »a«fje*f t lil pl »vrh kupili «»<1 sosedov I II! . ti' • bekt 'iTr-'V žganja Kram-oska j tak d; porabi na U\ • 124 mili)«»n».v hekto nato,In liti »v rtt/iie-1 lit.- sama pridela pa j pa v le li ttislti"ii a vsi* drugo mora kupiti okta^k. bh'V"i i/ Kn-ki-tra in Amerike ».hr-iti : l'ro«tfta in militarizem. /a r..- i j im- -r.-iti i.-laike kater- j ' r. in..» - ti-kati:• evropske države za t>»- k.t v - a»tv Tak" izda An n- Jakob Dcrcani •• u t—rku Krati,*k-- 1*1 »ca ' ru Poskusite ri = izdelbe ■"»■ta tonami::! ! i V!!!. Ccr::: Hranilnica in Posojilnica na Dobrni VIZITKE priporoča Zvezna tiskarna . » - » 'j-s.-tr-K ■ -Ir k" vi*. >it.-lj>itu Inpnij-ktin iti i;:--.- ■ i ii-t» a »i* prtpur..'« i a vi'/»vn kn /«t«-4i" itd- ." ..kn-i.-i m kr i i. aian-i tr ••Cl-duir.' v nedeljo, dne 17. svečana ob 3 uri popoldne v uradnih prostorih Na .Ilie\ri.!fi •:; ; I Poročilo načelstva za upravno leto : I*......... računskih pr«- ; g|elu«ajnf-ti <'. f" ! "»• :'«. uri ne bi i" za »klepetu«*! pot i »•!•:. ■ . '<■ udov rinv/"- h vr' Planinšek Ljubi jnnii, Dunajsloi ci-sta. li I-i-ttiik K ^nzercij liMa .Pomovina" Twk drnštva ./vezna tiskarna" * Celjn Odgovorni urednik it u-1ajate|_ 1,-uilevit Kr.rlanJ