INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XV. št. 2
februar 2009
Premierna uprizoritev Gosposke kmetije
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 3. 2009.
Dramska skupina Scena je pred polno dvorano uspešno uprizorila komedijo Gosposka kmetija avtorja Štefana Jerka
fotografije: Studio Markelj in Rožle Palčar
...in rekel Je:
Naj bo Svetloba!
střešra ; na

A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo.
Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90]
februar 2009
Županova stran
3
Odgovor na pisma bralcev v prejšnji številki
Piše: podžupan Jože Hočevar
Življenje dan za dnem prinaša nepredvidljive dogodke. Po navadi so to manjše zagate, ki jih rešimo z »levo roko«. Vsake toliko naletimo na večje probleme, za reševanje katerih potrebujemo več razmisleka, časa, dela in potrpljenja. Za nekatere stvari je vprašanje, če so z vso vloženo energijo sploh lahko rešljive v nekem razumnem času.
Z boleznijo župana se je zame začelo reševanje manjših in večjih problemov občine. Najprej le delo na tekočih zadevah, ki ga predvideva zakon o lokalni samoupravi, nato pa hočeš nočeš še nekatera druga dela. Eno od teh je tudi pisanje tega prispevka. V njem bom poskušal odgovoriti na očitke nekaterih občanov, ki so se znašli na prvih straneh prejšnjega glasila.
Recimo o zapostavljenosti krajanov v Strugah. Višina sredstev, ki so v novem proračunu namenjena za izgradnjo novega gasilskega doma, širokopasovnega omrežja, investicijskemu vzdrževanju igrišča pri šoli, ureditvi zemljiškoknjižnega stanja ter pridobitvi projektov za ureditev središča kraja Pri cerkvi Struge idr. ne pritrjujejo trditvi v prejšnjem stavku. Ocenjevanje vlaganj na tem območju iz občinskega proračuna v preteklosti bi bilo brez resnih analiz preuranjeno in na pamet. Skupaj z občinsko upravo jih bomo poskušali realno oceniti, nenazadnje je bil to tudi predlog članov Občinskega sveta Občine Dobre-polje.
In že smo pri Dobrepoljski pešpoti. To poimenovanje naj bi bilo, tako smo prebrali, žalitev za krajane Strug. Nosilec projekta Regionalne pešpoti, v okviru tega projekta je bila načrtovana tudi Do-brepoljske pešpot, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Ta agencija o zamerah med krajani naše občine, o katerih smo prebirali v prejšnji številki glasila, ne ve nič. Dobronamerno je vse pešpoti, ki so bile načrtovane po več občinah, enostavno poimenovala po občini (Besniška, Kamniška, Ljubljanska, Grosupeljska, Dobrepoljska pešpot) ali širši pokrajini, če je pot daljša in poteka po več občinah (Dolenjska pot). Brez kakšnih podtikanj, hudobije ali zato, da bi se kogarkoli spregledalo.
Še o vodovodu Tisovec. Občina je v
izgradnjo vodovoda vložila slabih 285 tisoč EUR, zavedajoč se, da cena dobavljene vode nikoli ne bo pokrila stroškov. Izdelan je bil finančni okvir (program opremljanja), ki je v skladu z državnimi predpisi in odlokom o komunalnem prispevku določil višino komunalnega prispevka za posameznega uporabnika. Z odlokom o komunalnem prispevku komunalne opremljenosti, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo v naselju Tiso-vec, je takratni občinski svet sprejel 28% splošno olajšavo za vse uporabnike in 2% olajšavo za plačilo v enkratnem znesku. Občina ni nikogar prikrajšala, če vemo, da državni pravilnik dovoljuje največ 30% olajšavo. Zahtevati večje olajšave je, če drugega ne, nezakonito. Kar se tiče enakosti pred zakonom: marsikateri uporabnik vodovoda na Vidmu, v Kompoljah in ostalih okoliških naseljih je pri izgradnji tega plačal delež v pri-
merljivi višini, ki je danes odmerjen s komunalnim prispevkom za uporabnike v Tisovcu, poleg tega prispeval del sredstev še s samoprispevkom in vložil v gradnjo tudi lastno delo.
Kaj lahko rečemo o krajanih Strug? Vse najboljše - samosvoji, pokončni, ponosni na svoje korenine in kraje. Ali kot je bilo napisano - tudi trdih pesti, ki so jih morebiti uporabili prehitro, ne da bi si vzeli tisto malo časa zato, da prisluhnejo drugim.
Na koncu lahko zagotovim, da se tako župan, člani občinskega sveta kot uprava trudimo, da ne bi delali razlik med občani in kraji v teh naših dveh dolinah. Zato ni nobenega razloga in ne opravičila. V naslednjem prispevku bom pokušal napisati še nekaj o poteku projektov in investicij, ki jih vodi občina ter pričakovanjih v zvezi z njimi. ♦
Svetniki na 19. redni seji
le podprli osnutek proračuna
Mojca Pugelj
Na začetku seje so bili svetniki seznanjeni z izvedenimi in planiranimi deli v občini, ki si jih lahko ogledate v spodnji tabeli:
ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE	Občina se je ponovno prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo, sklepa o dodelitvi finančnih sredstev na občini še niso prejeli.
ČISTILNA NAPRAVA BRUHANJA VAS	Konec februarja bo organiziran sestanek v zvezi s čistilno napravo pri Bernardi Podlipnik na Ministrstvu za okolje in prostor.
KANALIZACIJA PREDSTRUGE	Investicija je fizično zaključna, sredstva sofinanciranja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko so bila občini že nakazana.
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT	Postopek izbire izdelovalca celotnega sklopa prostorskih in okoljskih dokumentov za občino. Ta je že začel z deli.
UREDITEV ŠOLSKEGA CENTRA VIDEM	Občina Dobrepolje bo na podlagi Projektno - programske naloge pozvala Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije za razpis in izvedbo javnega natečaja. Po sprejetju proračuna za letošnje leto, bo občina nadaljevala postopek.
Kljub temu, da so se svetniki že pred redno občinsko sejo sestali na obljubljenem neformalnem srečanju, kjer so pregledali proračun od postavke do postavke, je razprava o tej točki trajala kar tri ure. Svetniki so podali še veliko novih predlogov, zastavili so še kar nekaj vprašanj, povezanih s proračunom. Zal na mnoga vprašanja svetniki niso dobili odgovorov, saj je bil predlagatelj proračuna, župan Janez Pavlin, zaradi bolezni odsoten. Kot pa je povedala direktorica občinske uprave Tatjana Dečman Žagar, je letošnji proračun, težak 4 milijone 900 tisoč EVROV, usmerjen v velike projekte, ki so za občino izjemno pomembni in za katere bo občina pridobila tudi sredstva države. Do končne potrditve proračuna je še daleč, saj bo potrebno upoštevati in uskladiti vse dane pripombe svetnikov, občinska uprava pa bo morala pripraviti še vso manjkajočo dokumentacijo.
Na seji pa so svetniki razpravljali tu-
Foto: Srečko Vrbinc
di o letnem programu kmetijstva za leto 2009 in ga tudi potrdili. Namen takšnih načrtovanih ukrepov je pospeševanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini, ter dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, ter povečanje zaposlenosti v kmetijstvu. Višina sredstev, ki jih proračun občine Dobrepolje za leto 2009 v te namene predvideva, znaša 178.574,00 evrov. Sredstva so razdeljena na tri glavne programe in na pet pod-
programov, v katerih so zagotovljena naslednja sredstva:
•	Strukturni ukrepi v kmetijstvu in ži-vilstvu - 73.424,00 EUR,
•	razvoj in prilagajanje podeželskih območji - 20 tisoč evrov,
•	zemljiške operacije v višini 51.500,00 EUR,
•	zdravstveno varstvo rastlin in živali v višini 1.500,00 EUR
•	ter vzdrževanje in gradnja gozdnih cest v višini 32.150,00 EUR.
Upravičenci do teh sredstev so lahko fizične osebe, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev, člani kmetijskega gospodinjstva, organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva, ter zainteresirana stanovska in interesna združenja. Po oceni občinske uprave Dobrepolje, bo letošnje število upravičencev okrog 60. ♦
Inšpektor Občine Dobrepolje objavlja na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07; ZIN-UPB1), v zvezi z 58. členom Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS št. 84/99, 112/05) naslednje
SPOROČILO ZA JAVNOST
V	času izvajanja inšpekcijskega nadzora nad določil Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS št. 84/99, 112/05) je bilo v letu 2008 evidentiranih več kršitev 13. in 17. točke 2. odstavka 46. člena odloka, in sicer oranje kmetijskih površin preblizu vozišču javnih cest ter vnos zemlje in blata s kmetijskimi stroji na vozišče cest. Po določilih odloka je na cesti ali na zemljiščih in objektih vzdolž ceste prepovedano izvajati kakršna koli dela, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala varnost udeležencev v prometu. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti ter druge posledice nosi tisti, ki jih je povzročil. Odlok določa, da je prepovedano puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. V razdalji 4 m od lokalne ceste v smeri proti cesti ali v širini 1 m od ceste vzporedno s cesto je prepovedano orati. Ob javnih poteh pa je dovoljeno orati v oddaljenosti 1 m od roba bankine v obeh smereh glede na potek ceste. Na javnih cestah je prepovedano tudi obračati živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje, če bi s tem poškodovali ali pa onesnažili cesto.
V	primeru, da inšpektor za ceste ugotovi, da je kršitelj oral preb-
lizu javne ceste, na njej obračal kmetijsko mehanizacijo, onesnažil vozišče ceste ali kako drugače ogrožal varnost prometa ali ceste ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti na cesti ter odvrnitev nevarnosti. Ravno tako ima pravico in dolžnost odrediti odstranitev vegetacije, ki raste preblizu vozišča in vpliva na preglednost ceste. Po 123. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 56/08; ZVCP-1 UPB-5) ima poleg inšpektorja za ceste enaka pooblastila tudi policija ter občinsko redarstvo.
Vsa opisana ravnanja pomenijo povzročitev splošne nevarnosti za udeležence v prometu. Ob prihajajoči pomladi ter s tem povezano večjo intenzivnostjo del na kmetijskih površinah bo zato občinska inšpekcija Občine Dobrepolje v sodelovanju s policijo v naslednjih mesecih poostreno nadzirala stanje občinskih cest ter potek del na zemljiščih ob cesti, ki bi lahko vplivala na varnost v prometu. Zoper vse kršitelje bo po uradni dolžnosti uveden tudi postopek o prekršku. Vse lastnike zemljišč ob javnih cestah ter tiste, ki bodo izvajali kmetijska dela se poziva, da spoštujejo opisane določbe predpisov s področja javnih cest.
Javna dražba za prodajo nepremičnin - stanovanj v Strugah
bo v petek, 27.03.2009 od 11.00 ure dalje v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35.
Javna dražba bo objavljena v Uradnem listu RS, na spletni strani Občine Dobrepolje in na oglasni deski.
februar 2009
Obvestila
5
mtK
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Upravičenost do prevoza z reševalnim vozilom
Za vse bolnike, tudi spodaj navedene, velja, da jim ne pripada pravica do vožnje z rešilnim avtom do zdravilišča, do doma starejših občanov ali do izvajaca, ki ni najbližji njihovemu stalnemu bivališču!
Zdravnik sme izdati nalog za prevoz z rešilnim avtom izključno v sledečih primerih:
1.	Za nepokretne paciente;
2.	za nenadno življenjsko ogrožene paciente (poškodbe, bolezni), kadar je potreben čimprejšnji transport s strokovno usposobljenim spremstvom v urgentno ambulanto;
3.	za tiste slabo pokretne paciente, ki jim vožnja v javnem prevoznem sredstvu ali osebnem avtu toliko škodi, da lahko privede do poslabšanja zdravstvenega stanja;
4.	za onkološke bolnike, ki zaradi stranskih učinkov ambulantnega zdravljenja (kemoterapija, radioterapija) niso zmožni prenašati vožnje z osebnim avtom ali javnim prevoznim sredstvom;
5.	Za dializne bolnike obstaja upravičenost do prevozov na dializo in nazaj iz naslova zdravstvenega zavarovanja z osebnim avtom preko služb, ki opravljajo prevoze bolnikov.
V VSEH OSTALIH PRIMERIH STE DOLŽNI POSKRBETI ZA PREVOZ NA SPECIALISTIČNI PREGLED SAMI, BODISI Z JAVNIM ALI OSEBNIM PREVOZNIM SREDSTVOM.
Prosimo za razumevanje, saj smo pri izdaji nalogov za prevoz dolžni omenjena pravila dosledno upoštevati.
KRITERIJI ZA UPRAVIČENOST DO REŠEVALNEGA PREVOZA SO TOREJ IZKLJUČNO MEDICINSKI. RAZLOG, DA NIMATE NIKOGAR Z OSEBNIM AVTOM, KI BI VAS PELJAL, NI UTEMELJEN!!!
Pričetek izpolnjevanja vlog
za subvencije v kmetijstvu
S 5. marcem bomo pričeli z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila v kmetijstvu. Kampanja bo potekalo do 15. maja. Vloge se bodo na agencijo pošiljale v elektronski obliki. Vsi, ki želite izpolniti vlogo na Kmetijsko svetovalni službi, prosim, da me pokličete na telefonsko številko 7867 150 ali se oglasite v pisarni vsak delovni dan od 7 do 8 ure, da se dogovorimo za termin izpolnjevanja. Pred izpolnjevanjem preverite vse površine (GERK-e), če so pravilno vrisani glede na pozicijo površine in vrsto rabe. V GERK-e ne smejo biti zajete nekmetijske površine (zaraščene površine, zelenice okoli hiš, ki se kosijo z vrtno kosilnico, pozidane površine...). Če ugotovite taka neskladja, jih morate na Upravni enoti Grosuplje naprej urediti (GERKe) in šele potem pridete na vnos vloge. Grafičnih predtiskov letos ne boste prejeli, na voljo so vam na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
Več si lahko preberete v zadnji številki glasila Kmetijsko Gozdarske zbornice Zelena dežela.
Franci Omahen, KSS
Prikaz obrezovanja sadnega drevja
Vabljeni
v petek, 13. 3. 2009, ob 10 uri, na prikaz obrezovanja sadnega drevja,
ki bo potekal na kmetiji Šuštar Antona, Videm 76, Dobrepolje.
Dostop iz centra Vidma proti Mali vasi na levi strani ceste.
Prikaz bo vodila specialistka za sadjarstvo na Kmetijskem zavodu Ljubljana Alenka Caf. Prikazana vam bo zimska rez sadnega drevja. Odgovore boste dobili tudi za morebitna vprašanja na temo sadjarstva. Vabim vse, da se prikaza udeležite. Povabite še sosede.
^mmi^mm mmi^mm
Spoštovani!
Občina Dobrepolje skupaj s TD Dobrepolje organizira javno strokovno posvetovanje
Naj ohrani nosa dolina svoj podedovani obraz!
GLOBALIZACIJA IN UTRJEVANJE DOMAČIH KORENIN
v četrtek, 12. marca 2009, ob 16.30 uri
v dvorani Jakličevega doma, Videm 34, Videm-Dobrepolje.
Svoje izkušnje in strokovna znanja bodo z nami delili: SILVESTER GABRŠČEK, sekretar na Ministrstvu za kulturo, mag. VESNA KOLAR PLANINŠIČ, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, PETRA JERNEJEC BABIČ, ALENKA ŽELEZNIK in BORIS MRAVLJE, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, prof. dr. PETER FISTER in prof. dr. ŽIVA DEU, Fakulteta za arhitekturo, izr. prof. dr. VITO HAZLER in prof. dr. JANEZ BOGATAJ, Oddelek za etnologijo in kulturno
antropologijo, Filozofska fakulteta.
Strokovni posvet bo povezoval prof. dr. JANEZ BOGATAJ.
Lepo vabljeni!
Občina Dobrepolje in TD Dobrepolje
PROGRAM POSVETA
16.30
SILVESTER GABRŠČEK, univ. dipl. etnolog in univ. prof. soc., sekretar, Ministrstvo za kulturo
BOSTA GLOBALIZACIJA IN PORABNIŠTVO ODNESLA NAŠO ISTOVETNOST?
v
mag. VESNA KOLAR PLANINŠIČ, sekretarka, Vodja sektorja za celovito presojo, Direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor VKLJUČEVANJE OKOLJSKIH VIDIKOV V PROSTORSKO NAČRTOVANJE
v
PETRA JERNEJEC BABIČ, univ. dipl. kraj. arh., ALENKA ŽELEZNIK, univ. dipl. um. zg., BORIS MRAVLJE univ. dipl. etnolog, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE DOBREPOLJSKE DOLINE
(18.00 - ODMOR)
18.30
prof. dr. PETER FISTER, Fakulteta za arhitekturo VPLIV ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE DEDIŠČINE NA PROSTORSKE RAZVOJNE NAČRTE V SLOVENIJI
v
prof. dr. ŽIVA DEU, Fakulteta za arhitekturo
RAZNOLIKE VREDNOSTI PODEDOVANE ARHITEKTURE
v
izr. prof. dr. VITO HAZLER, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta
(RAZ)VREDNOTENJE DEDIŠČINE?
v
prof. dr. JANEZ BOGATAJ, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta
PRETEKLOST ZA PRIHODNOST- KAKO ŽIVETI S KULTURNO DEDIŠČINO V SODOBNEM SVETU?
februar 2009
Obvestila
7
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
NAPOVED SKLADOVIH DOGODKOV - APRIL
•	Metuljček in metuljčica, tretja predstava lutkovnega abonmaja Dobrepolje
petek, 3. aprila 2009, ob 10.30, Jakličev dom Videm - Dobrepolje, izvedba Gledališče Labirint Na travniku živita metuljček in metuljčica, se igrata, hodita v šolo in se pripravljata na zimo. Metuljčica si pridno gradi hišico, metuljček pa se raje potepa po travniku. Ko pa pride zima, metuljček nima hišice, kjer bi se skril in pogrel...
•	Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 3. del
sobota, 4. aprila 2009, ob 19.00, Jakličev dom Videm - Dobrepolje
Srečanje pevskih zborov in malih pevskih skupin bo potekalo v treh delih. Predstavile se bodo pevske zasedbe -nastopilo jih bo okrog trideset - treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
petek, 17. aprila 2009, ob 19.00, Dom kulture Šentvid pri Stični Srečanje poteka že tradicionalno, na njem se bo predstavilo šest odraslih folklornih skupin in pet zasedb pevcev ljudskih pesmi.
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
• Zabavno in poučno na dobre-poljskem lutkovnem abonmaju
Številni otroci iz dobrepoljskih šol so uživali na drugi predstavi lutkovnega abonmaja z naslovom Pikec ježek in gasilko Jež. Predstava ni bila le zabavna pripoved o dogodivščinah ježkove družine, temveč je bila hkrati poučna. Otroci so spoznavali pravilne načine, kako se je potrebno odzvati na posamezne naravne nesreče, kot so npr. požar, poplava ali potres. ♦
Razpis za OBMOČNO RAZSTAVO ODRASLIH LIKOVNIKOV treh občin 2009 na temo KOLAŽ
Pozdravljeni likovnice in likovniki!
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica skupaj z državnim skladom letos ponovno razpisuje ustvarjanje na določeno temo. Območna razstava, na katero so k sodelovanju vabljeni odrasli likovniki in likovnice občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica,
bo odprta
v četrtek, 24. 9. 2009,
v galerijskih prostorih
Muzeja krščanstva na Slovenskem
v Stični.
Razpisano tematiko je pripravila strokovna svetovalka na JSKD RS Andreja Koblar Perko. Tematika je ista za vso Slovenijo. Izbrane likovnice in likovniki na območnem nivoju, ki jih bo izbrala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, se bodo udeležili regijske razstave Osrednje Slovenije. Izmed vseh regijskih razstav pa bo strokovni selektor predlagal dela za državno razstavo, ki bo potekala leta 2010.
Tema: KOLAŽ
Razpisana tema ne omejuje ne vsebine ne sloga. Ustvarjalci se lahko odločijo za katero koli temo (krajino, portret, žanrski prizor, tihožitje, povsem nepredmetno rešitev...), za kakršen koli slogovni izraz, za ploskovni ali prostorski način oblikovanja.
Sodelujejo lahko z enim ali največ tremi
med seboj vsebinsko ali oblikovno povezanimi deli. Skrajne dimenzije likovnega dela so 100 x 70 cm.
KOLAŽ KOT LIKOVNA TEHNIKA
1.	Kolaž je likovna tehnika, pri kateri namesto običajnih slikarskih sredstev (barv in risbe) uporabimo barvni papir, ki ga lepimo na slikovno površino. Z izrezanim ali natrganim papirjem oblikujemo motiv in kompozicijo.
2.	Pri skulpturi namesto tradicionalnih kiparskih materialov uporabimo predmete ali dele predmetov in odpadni material. Iz teh materialov sestavljamo figuralne ali abstraktne motive.
3.	Tehnika kolaža zahteva stilizirane motive in figure in s tem ustvarjalca usmerja v likovno razmišljanje. Spodbuja ga, da se bolj posveča gradnji kompozicije kot posnemanju narave.
4.	Tehnika kolaža spodbuja imaginacijo in ustvarjalnost, saj ustvarjalec ne more preslikavati narave, ampak je prisiljen naravne motive oblikovati nanovo in na izviren način.
5.	Tehnika kolaža nudi različne možnosti in pristope:
a)	kolažni papir lahko režemo, kar da izdelku trd in odločen značaj;
b)	kolažni papir lahko trgamo, kar da izdelku mehkobo in poetičnost;
c)	namesto kolažnega papirja lahko uporabi-
mo katerikoli papir (ovojni, dekorativni, časopisni, tapete);
d)	uporabimo lahko tudi druge materiale: tkanine, filc, vrvice, furnir ...;
e)	če uporabimo časopisni papir, lahko napisi, besede in črke tvorijo tudi vsebino;
f)	če uporabimo časopisni papir, lahko uporabimo tudi fotografijo kot motiv;
g)	kolaž lahko tudi dopolnimo z risbo ali kaj doslikamo, vendar ti elementi ne smejo prevladovati.
6. Kot nosilec (podlaga) lahko služi papir, karton, lepenka, platno, les, mora pa ustrezati uporabljenemu kolažnemu materialu (čim težje elemente lepimo, bolj čvrsta mora biti podlaga).
V pomoč in za ideje (neobvezujoče) vam posredujemo naslov celoletne tematike naše območne izpostave, saj bomo izvedbe območnih revij združili pod skupnim konceptom, ki bo ekologija in umetnost.
Izpolnjeno prijavnico pošljite na JSKD RS OI Ivančna Gorica po navadni ali elektronski pošti: oi.ivancna.gorica@iskd.si do ponedeljka, 1. junija 2009. Likovna dela pa lahko predate v prostorih pisarne JSKD RS OI Ivančna Gorica najkasneje do 10. septembra 2009.
Z lepimi pozdravi,
Simona Zorko & Barbara Rigler
JSKD RS OI Ivančna Gorica
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev za krajši delovni čas pri tržnih delodajalcih. Ciljna skupina so brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje. Pogoji za sodelovanje: Na javni razpis se lahko prijavijo tržni delodajalci, ki so v preteklem poslovnem letu več kot 50% prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in bodo za najmanj polletno oziroma enoletno obdobje za krajši delovni čas (4 oziroma 6 ur na dan) zaposlili brezposelno osebo. Rok: do zadnjega petka v mesecu v letu 2009 in 2010, in sicer: na prvi rok - 27. 2. 2009 do 12. ure, na vmesne roke -vsak zadnji petek v mesecu do 12. Ure. Zadnji rok - 28. 6. 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi
2.	Javni razpis Zaposli.me spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, s pomočjo subvencije za zaposlitev za polni delovni čas pri tržnih delodajalcih, ki bodo za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta zaposlili osebe s statusom brezposelne osebe, ki izpolnjujejo vsaj enega od objavljenih kriterijev. Pogoji za sodelovanje: Na javni razpis se lahko prijavijo tržni delodajalci, ki so v preteklem poslovnem letu več kot 50% prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in bodo za obdobje najmanj enega oziroma dveh let za polni delovni čas zaposlili brezposelno osebo iz ciljne skupine. Rok: do zadnjega petka v mesecu v letu 2009 in 2010, in sicer: na prvi rok - 27. 2. 2009 do 12. ure, na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12.ure. Zadnji rok - 24. 9. 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejav-nost/JavniRazpisi
3.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva, za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007-2013, za nalož-
be na področju sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/
4.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij, ki so jih oziroma jih bodo mladi prevzemniki kmetij izvedli v obdobju prvih petih let od izdaje pozitivne odločbe iz naslova izvajanja ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz IV. poglavja uredbe. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
5.	Javni razpis »Strateški raziskovalno-raz-vojni projekti v podjetjih« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: je sofinanciranje strateških raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih, ki predstavljajo razvoj novega znanja in izdelavo začetnega prototipa novega izdelka in/ali storitve ali bistveno izboljšanega izdelka in/ali storitve na novi tehnološki osnovi. Strateške raziskovalno-razvojne projekte lahko prijavijo posamezna podjetja ali skupine podjetij. Roki za oddajo vlog so: do 23. 1. 2009, za prvo odpiranje, od 29. 6. 2009 do 28. 8. 2009, za drugo odpiranje, od, 23. 11. 2009 do, 22. 1. 2010, za tretje odpiranje in od, 28. 6. 2010 do 27. 8. 2010, za četrto odpiranje. Podrobnosti razpisa: http://www.tia.si/
6.	Javni razpis za ukrep Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ko povračilo ni urejeno z drugimi predpisi, zaradi omejenega prometa trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/
7.	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki
prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsk-trp.gov.si.	Podrobnosti	razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
8. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsk-trp.gov.si.	Podrobnosti	razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
Gospodarska zjDornica
Razpis za najboljšo inovacijo GZS OZ Ljubljana
Ste v lanskem letu domislili in razvili kakšno inovacijo, izum, nov izdelek, postopek ali storitev, in se je to v praksi izkazalo kot ekonomsko upravičeno in donosno?
Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Ljubljana vabi vsa podjetja, podjetnike in inovatorje iz občin osrednje regije k sodelovanju na razpisu za najboljše inovacije v letu 2008. Kaj s prijavo na razpis pridobite: Vse uvrščene inovacije bodo predstavljene na mednarodni prireditvi Inovativnost izzivi gospodarskega razvoja, v posebnem katalogu inovacij ljubljanske zbornice.
Sodelujoča podjetja in posamezniki imajo možnost sejemskega nastopa v okviru prireditve po subvencionirani ceni.
Najboljše inovacije bodo nagrajene -slavnostna podelitev nagrad bo v Ljubljani 20. aprila.
Prireditev INOVATIVNOST IZZIVI GOSPODARSKEGA RAZVOJA bo 20. in 21. aprila na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani.
Rok za prijavo na razpis je 15. marec 2009.
Več o razpisu in razpisna dokumentacija na spletni strani: www.gzs.si/slo/regiie/oz liubliana, informacije po telefonu 01 58 98 176.
februar 2009
Prireditve
9
Koledar kulturnih prireditev
v marcu in aprilu 2009
Naj pomladni meseci v vas prebudijo željo, da bi znova znali odkrivali lepoto in radost. Morda vas k temu spodbudi tudi obisk katerega od napovedanih kulturnih dogodkov.
MAREC 2009
13. 3. (petek) ob 17. uri
Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov (II. del);
Jakličev dom
18. 3. (sreda) ob 19. uri
Gregor Klinc - Z motorjem po Siriji in Jordaniji
(potopisno predavanje); Knjižnica Dobrepolje
APRIL 2009
3. 4. (petek) ob 10.30 uri
Gledališka predstava »Metuljček in metuljčica«
(lutkovni abonma)
4. 4. (sobota) ob 19. uri
Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin (III. del)
18. 4. (sobota)
Ostani, kjer pojo, hudobnih pesmi nimajo
(koncert sekcije Ponikve)
22. 4. (sreda) ob 19. uri
Aleš Lajovic - Kraške jame Dobrepolja
(naravoslovno predavanje)
25. 4. (sobota)
Redni letni koncert DOM
V	mesecu aprilu:
Gregorjanski koral - Tone Potočnik
V	mesecu maju napovedujemo literarni večer: DIALOG z Ano Porenta in Sonjo Votolen, predstavitev pesniške zbirke DVOJINA DVEH. Organizira: KS TD Podgora
Prijazno vabljeni na ogled kulturnih prireditev.
Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje
Po Prešernovi poti
na Kopanj
Na mirno nedeljsko jutro, ki je bilo ovito v oblake in ni obetalo toplih sončnih žarkov, se nas je pred Jakličevim domom zbralo 9 pohodnikov. Družba je bila zelo različna. Poleg domačinov so se nam pridružili tudi pohodniki iz Ljubljane in Hočevja.
Sabina Volek, ZKD Dobrepolje
Uradni začetek kulturnega dogodka je pospremil pozdravni nagovor predsednice ZKD Dobrepolje Martine Šuštar. Po nekaj besedah smo zapeli slovensko himno in se odpravili na pot. Glede na to, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo Prešernovi poti sledili kar po cesti. Turobno vreme in drobne kaplje nam niso bile vzele volje in poguma. Ravno nasprotno. Družba je bila odlično razpoložena.
Pot na Kopanj je vodila preko Zdenske vasi, Čušperka, Račne vse do Kopanja. Prvi postanek smo opravili v Čušper-ku pri Dušanu Cimermanu, kjer smo se okrepčali in izmenjali vtise in mnenja. Drugi postanek pa je bil Kopanj, kraj, kjer je nekaj časa preživel slovenski pesnik France Prešeren. Njemu v čast in spomin so člani Turističnega društva Račna že tretjič pripravili pester in izviren kulturni program. Po maši, ob 11. uri, smo se pohodniki in obiskovalci zbrali v tamkajšnji farni cerkvi. Program so spremljale bogate besede, rajski zvoki glasbil in ponosno zapete pesmi. Gost mag. Ivan Sivec pa je temu dogodku s svojim obiskom dodal še posebno vrednost. Po svojih besedah in doživljanju nam je na kratko predstavil življenje, ne samo slovenskega, temveč tudi evropskega pesniškega fenomena. Pred kratkim je v njegovi zbirki, Srce je popotnik, izšla knjiga z naslovom Ribčev doh-tar. Posvečena je njegovemu idolu, Ribčevemu Francetu, ob 160. obletnici. Knjiga v 49 črticah prikazuje Prešernovo življenje in delo. Vsi tisti, ki smo želeli, smo knjigo lahko tudi kupili.
Po koncu programa, se je prijetno vzdušje nadaljevalo v pogovoru in druženju pred cerkvijo. Kulturni praznik je tistim, ki smo se ga udeležili dodal nekaj novih verzov. Vabljeni prihodnje leto tudi ostali, da skupaj dodamo nove. ♦
Scena ponovno na sceni
Dramska skupina Scena je v soboto, 24. 1. 2009, v Jakličevem domu premierno uprizorila komedijo Gosposka kmetija, avtorja Štefana Jerka. Že sam podatek, da je bila dvorana razprodana že 3 tedne pred samo premiero, dovolj zgovorno pove, da je dobrepoljski narod željan komedij, kot je Gosposka kmetija.
Andreja Novak, DS SCENA, foto: Studio Markelj in Rožle Palčar_
Odziv publike je bil fenomenalen, kar so občutili tudi igralci. Igro smo ponovili naslednjo soboto, 31. 1. 2009, in tudi po tej predstavi ni bilo človeka, ki ne bi odšel proti domu z nasmejanim obrazom. V nedeljo, 15. 2., je bila na sporedu druga ponovitev. Tudi tedaj je bila dvorana razprodana, kar je samo še dodatna spodbuda za vsakega izmed igralcev. Ker je še vedno veliko ljudi, ki bi si želeli ogledati našo predstavo, vam Dramska skupina Scena sporoča, da bomo igro še dvakrat ponovili, in sicer v soboto, 7. 3. 2009, ob 19:00 uri ter v soboto, 21. 3. 2009, prav tako ob 19.00 uri, obakrat v Jakličevem domu. Pravočasno si zagotovite svoj sedež in pokličite na 031 790
155 (Andreja).
»Dovolj besedi, začeti moramo«, v komediji izgovori Bahovec, jaz pa bom rekla: »Dovolj besedi, slike povedo vse.«
V naslednji številki Našega kraja pa si boste lahko prebrali sklepne misli režiserke in vsakega izmed igralcev. ♦
»Oj, preljuba vas domača«
Prireditev »Oj, preljuba vas domača« ob kulturnem prazniku v dvorani Jakličevega doma je predstavila obraz vasi Zagorica. Prisluhnili smo ljudskemu petju in spoznali del zgodbe ljudskega izročila, ki se je ; čas oblikovalo z vaščani Zagorice.
Bogdan Potnik, »Vračanje s polja«, Zagorica, 1983
Saša Strnad_
V Zagorici ljudsko pesem že od nekdaj negujejo pri družini Kralj. Doma pri Ančki in Ivanu Kralju so veliko prepevali, zlasti njihova mama je znala s pesmijo pospremiti vsakovrstne šege in življenjske običaje. Lahko rečemo, da sta bila Ančka in Ivan Kralj, po domače Vintarjeva Anica in Ivan, gonilni sili in glavni vir znanja pesmi, ki jih že več kot 60 let prepeva skupina Zagoriški fantje.
Pesem se oglaša tudi v širšem družinskem krogu in tudi pri mladih ter najmlajših. Eno izmed njih smo spoznali na začetku prireditve, Prešernovo Zdravlji-co je zapela Lucija Erčulj, ki se že od malih nog ukvarja s petjem. S petjem him-
ne je povzdignila občinstvo da te mere, da so se ji pri prepevanju pridružili.
Spomini in ljudsko izročilo ohranjajo rodbinsko zapuščino in krajevno tradicijo svojim v čast in v spomin nam, ki ne živimo več v eni sobi, zato morda včasih ne razumemo, kako prepleteni smo, kako povezani, odvisni drug od drugega. Vsi Eno.
Tudi Prešeren, po katerem smo imenovali kuturni praznik, je nekoč zapisal:
»A smo bili v eni hiši in na njeni trati eno, kot da bivamo v skupni sobi - sobi iz besed in jezika, ki ga ljubimo, zgodb, ki jih skupaj poslušamo, in radosti, ki jo delimo ljudje, 'ki v srcu dobro mislimo'«.
Jožeta Zajca, ki je igral violinske citre, se še vsi dobro spomnimo. Občudovala
pa ga nisem le jaz, ampak vsi. Zavedal se je, da je to zelo redek inštrument, zato ga je skrbno varoval in ni dovolil, da bi ga uporabljal kdo drug. Bil je pravi mojster in igral je z velikim veseljem. Sprejel je vsako povabilo za nastop. Ko se je razvedelo zanj, je bilo teh vabil čedalje več, celo iz tujine. V življenju je znal zaigrati več kot 200 ljudskih pesmi. Zbiral je stare ljudske pesmi, ki so jih ljudski pevci peli v dobrepoljski dolini. Tako je nastala zbirka pesmi, ki je še vedno ohranjena.
V skrbi, da ta ljudska dragocenost ne bi utonila v pozabo, je svoje znanje prenesel na Veroniko Zajec, ki že nekaj let izvablja melodije iz tega zanimivega inštrumenta. 2e ko je bila majhna, ga je opazovala, kako je igral na violinske citre in si pri tem mislila, kako bi bilo, če bi tudi ona znala tako s prsti oživiti glasbilo. Danes je članica Zagoriških fantov.
2e dalj časa je zbirala podobe iz svojega sveta, vsakdanjega življenja in drobnih dogodkov, obenem pa je nezavedno sestavljala serijo portretov vaščanov, prijateljev in znancev z vsemi prigodami in povestmi iz časa pred njo in v času z njo.
Odraz vsega tega je moč čutiti v njenih izvedenih projektih z ohranjanjem zapisov, kjer je na tak način preteklost pretakala v sedanjost. »Obrazi Dobre-poljcev« niso nekakšna prispodoba, ki skozi življenjske spremembe, posploše-nja in značilne detajle pripoveduje z načinom današnjega razumevanja in občutenja sveta ga. Ana Lazar, ampak resnični ljudje.
Suvereno lahko trdim, da je najbolj zaslužna za veliko število shranjenih pesmi iz Dobrepolja, posebno za veliko število pripovednih in nabožnih pesmi, Ančka Lazar, po domače Vintarjeva, s
svojo šegavostjo in izrednim spominom prava zakladnica slovenskega ljudskega izročila naše doline.
Kratek življenjepis:
»Gospa Ana Lazar je bila rojena 28. septembra 1927 pri Vintarjevih v vasi Zagorica v občini Dobrepolje. Že kot otrok je bila radovedne narave in vsakokrat z veseljem prisluhnila novim pripovedim ob krušni peči. Njena stara mama in njena mati sta znali veliko pesmi in zgodb. Vse te pripovedi po spominu staršev je pripovedovala profesorju Tonetu Ljubiču, ki je zbiral ljudsko blago. Medtem, ko so se otroci med odmori igrali, mu je ona pripovedovala in prepevala stare pesmi.
Še vedno se spominja šolskega obiska takratnega Radia Ljubljana leta 1939. Imeli so priložnost zapeti v dobrepoljskem narečju in zgovorni so bili tudi v opisovanju dobrepolj-ske doline. V 60-ih letih je bila povabljena na glasbeno narodopisni inštitut, kjer je posnela več pesmi. Kasneje pa so njene zapise naredili tudi skupaj z Zagoriškimi fanti - pevci ljudskih pesmi, ki so leta 1990 prejeli evropsko nagrado za ljudsko umetnost.
Na narodopisnem inštitutu se je dr. Niko Kuret zanimal tudi za ljudske običaje ob rojstvu, poroki in smrti. Ana Lazar mu je z veseljem opisala vse, kar se je spomnila iz časa njenega življenja in iz časa po pripovedovanjih njenih staršev. Opisovala mu je tudi pustne običaje, Zagoriške mačkare, ki so svojo opodobitev dobile tudi na likovnih delih Toneta in Franceta Kralj, zapisih ljudskega pisatelja Frana Jakliča in kasneje tudi na poštni znamki Slovenije.
Njeno delovanje in zanimanje za
tovrstno tematiko je prepričalo Radio Ljubljana, da jo je povabilo k sodelovanju in tako je s sinom oblikovala 30 samostojnih oddaj iz cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skupaj z Zagoriškimi fanti so posna-li preko 300 enot. Izdali so tri kasete in eno zgoščenko. Skupaj so prepotovali celotno Slovenijo, bivšo Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Povsod so navdušili obiskovalce in bili lepo sprejeti.
Za ohranjanje ljudskega izročila je leta 2007 prejela Jurčičevo priznanje. Gospa Ana lazar je še vedno aktivna pripovedovalka zgodb. Ravno v tem času deli svoje spomine pri projektu nove izdaje svoje knjige Dobrepoljska dolina stoji na jezeru avtorice Branke Lazar.«
Skladovo priznanje ji je podelila ga. Anica Volkar, predsednica Sveta območne izpostave JSKD RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, priznanje za življenjsko delo pa ji je
izročila tudi Martina Šuštar, predsednica ZKD Občine Dobrepolje skupaj z likovnim delom Bogdana Potnika, portret Ančke Lazar.
Ne smemo pozabiti, da se tudi skupina »Zagoriški fantje« ponaša z mednarodno evropsko nagrado za ljudsko umetnost, ki so jo leta 1990 prejeli kot priznanje njihovemu zavzetemu prizadevanju za ohranitev domačega pevskega izročila, priznanje za zvesto ljubezen do domače pesmi. Prejšne leto so praznovali jubilej 60 let, zato jim je ZKD Občine Dobrepolje podelilo priznanje ob jubi-
OJ, PRELEPA VAS DOMAČA
Za prireditev ob kulturnem dnevu Zagoričani odgovornost so prevzeli, ostali Dobrepoljci smo v dvorani lepo udobno le sedeli.
Zagoriški fantje so nam - ta domače - peli, skupaj z družino Erčulj pa še gledalci smo zapeli.
Ančka Lazarjeva nam zgodbic je natresla, maškara zagoriška je pa zimo iz hlač tresla.
Veronika Zajec
na citre violinske je igrala,
Saška Strnadova
je pa z besedo vse skupaj povezovala.
Videla in slišala sem ... , vsak lahko, kar zna, pokaže, kdor misli pa, da ni tako, naj se naslednjič sam izkaže.
Marija Mohorič
leju skupaj z likovnim delom dobre-poljskega Kasturja Saše Strnad, zahvalilo sem jim je tudi matično društvo KD Dobrepolje z Janezom Gačni-kom.
Družina Erčulj ima rada pesmi, še raje jih prepevajo. Najraje doma po 'južni' ob peči. Prvič so v javnosti nastopili ob '75 obletnici gasilskega društva v domači vasi Zagorica. Publiko so tako navdušili, da so povabila za nastope kar deževala. To jim je vlilo dovolj poguma, da so se pred tremi leti prijavili na prireditvi »Družina poje« v Andraž, v Savinjski dolini pod Goro Oljko. Na odru Jakličevega doma niso nastopali prvič, ampak že drugič.
Pesem je že od nekdaj družila Slovence in jih bogatila. Pesem je naša stalna spremljevalka od zibeli do groba. Zato tudi ta kulturna tradicija Slovencev sega daleč v preteklost, najdlje ravno na področju ljudskega petja, ki se je porajalo v družinskem krogu ali naključnih skupinah. V sodobnem času, ki ga zaznamujeta globa-lizacija in nagel življenjski utrip, izročilu pogosto odrekamo pravo mesto, ne vedoč, da s tem spodkopavamo lastne korenine.
»Prehitro živimo,
da bi lahko dihali s polnimi pljuči vso sedanjost,
da bi lahko začutili vsak trenutek
posebej.
Zato pojdem med korenine, kjer je
moj rod.
Da ne ugasnem.
Da ne pozabim.
Da se zavedam.«
»Zaščitni znak« Občine Dobrepo-lje je prav gotovo glasba. Znotraj te pa je imela, in še vedno ima, pomembno, če ne kar prevladujočo, vlogo ljudska glasba. Nenazadnje tudi grb, upodobljen z zvonom, simbolizira pestrost in raznolikost glasbene podobe, ki odmeva v domači dolini in izven nje. Ta pestrost in raznolikost, predvsem pa en del podobe ljudske pesmi in ljudskega izročila, so poskusili predstaviti na današnji prireditvi »Oj, preljuba vas domača«. Vsi nastopajoči so potrdili, da »Ljudska pesem in ljudsko izročilo« še živita.
Prireditev se ni končala na odru, ampak se nadaljuje v prostorih upokojencev, vse do sredine marca z razstavo slikarja iz Kamnika, Bogdana Potnika: UTRINKI DOBREPOLJSKE KRAJINE. ♦
Razstava Bogdana Potnika
Slikarstvo Bogdana Potnika je kot žlahtno vino. Spočeto je ob trdem kopu, obrezano v vinogradu razstav in ex-temporov ter dozorelo v izkušnjah v žlahtno resnico. Zdaj se iskri kot sončno rumena, zdaj spet kot rubinasto polna pesem. Prijetno je kramljati s Potnikovimi slikami. Žuborijo kot življenje; učijo nas prisluhniti mu in ga spoštovati (prof. Janez Šter).
ljejsko prakso. Največkrat v akvarelu, ki je ena najtežjih slikarsih veščin. Razpoloženje upodobljenih motivov dosega s sproščeno potezo čopiča in skoraj ekspresivno rabo barvnih lis, kjer zaznamo tok svetlobe in razkroj barvnih ploskev. Pri risanju s flomastri, največkrat pri karikaturi ali zgolj risanju portreta z bistrim pogledom in iskrivo pronicljivost-jo odstira skrivnosti upodobljenih. V obraznih partijah je moč čutiti natančno in pretanjeno psihološko karakteri-zacijo. S portreti domačih in preprostih ljudi je poveličal kmečkega človeka in ga postavil v ospredje sveta. Pri tem ni bil sentimentalen, ampak realist.
Mene in vse ostale na slikarskih kolonijah je vedno spodbujal k sproščenemu ustvarjanju. Poudarjal je izraznost motiva »slikarsko resničnost« in senzibilnost občutljivega opazovalca. Pri druženju pa nas je vedno navdihoval s svojo ljubeznijo do življenja, pripovedovanjem zgodb in navdušenjem nad vsem, kar živi ter pustiti živeti. Danes Bogdan Potnik redko sodeluje na slikarskih kolonijah, vendar pa se v Dobrepolje rad vrača. Všeč smo mu ljudje in zato je upodobil v tem delu Slovenije verjetno tudi največ likovnih del. En košček njegovega pogleda je predstavljen v prostorih upokojencev in bo na voljo za ogled do sredine marca 2009. ♦
Saša Strnad, KS TD Podgora_
Bogdan Potnik, upokojeni inženir strojništva, rojen leta 1927 v Zabukovici pri Celju. Risanje, slikanje in kiparjenje ga je veselilo že v otroštvu in odtlej je likovnemu ustvarjanju posvetil večino svojega časa.
S slikami Bogdana Potnika je na moč prijetno kramljati. Ne le zato, ker so tako resnične, ampak tudi zato, ker za njimi z vso svojo zavzetostjo in iskrivostjo stoji njihov avtor, slikar, pesnik in dober človek. Nekateri mu pravijo, da je kot živo srebro. In res se njegova duša izraža živo skozi njegov umetniški cikel, ki ni okostenel študijski program, pač pa potopis slovenske dežele, njenih lepot in bridkosti, ljudi in njihovih usod. Zaradi realizma, ki mu je ostal zvest do konca, danes postajajo njegova dela pravi zaklad etnografskih zapisov življenja, kot ga je doživljal brez olepšav in sentimentalnosti.
Krajine in pročelja hiš ali obrazi so sproščene skice, naslikane v uglašenem, preprostem in reduciranem koloritu, s priučeno tehniko in tradicionalno ate-
Sij - razstava slik Svetlane Jakimovske Rodić
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje
Kako je mesto Grosuplje potrebovalo galerijski prostor, dokazuje nova razstava v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, ki so jo soorganizirali Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Mestna knjižnica Grosuplje pod pokroviteljstvom Občine Dobrepolje. Magistra umetnosti Svetlana Jakimovska Rodić, Makedonka po rodu, živi v Ljubljani, poučuje pa na Osnovni šoli Dobrepolje.
Za pravo zvočno kuliso sta z džezov-skimi zvoki poskrbela glasbenika Braco Doblekar s saksofonom in Kristijan Stro-jan s kitaro.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture sta vse prisotne pozdravili vodja JSKD, Izpostava Ivančna Gorica, Barbara Rigler, ter umetnostna zgodovinarka Simona Zorko, ki je tudi avtorica besedila v zloženki in je prireditev vodila. Nekaj del na razstavi je starejših, nekaj manjših platen pa je nastalo prav za to razstavo.
Vse prisotne je nagovorila tudi direk-
torica knjižnice Roža Kek in poudarila, da je Rudi Kerševan zapisal, da umetnine nastajajo kot zgodbe. Umetnika pri ustvarjanju vodi notranji sij. Sij pa je tudi naslov te razstave.
Otvoritve razstave se je udeležil župan občine Dobrepolje Janez Pavlin. Čestital je svoji nekdanji kolegici z osnovne šole za čudovito razstavo. Občina Dobre-polje te dni slavi svoj praznik ob 140-let-nici rojstva Frana Jakliča - Podgoričana in ta razstava je pravzaprav le podaljšanje tega praznovanja v sosednjo občino. Lepo sodeluje tudi z Mestno knjižnico Grosuplje, podpira kulturna snovanja,
zato je ob tej razstavi priskočila na pomoč pri organizaciji razstave in izdaji zloženke, ki predstavlja slikarkino biografijo, njeno delo, samostojne razstave in predstavitev razstave Sij v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje.
Avtorica slik Svetlana Jakimovska Rodić se je zahvalila vsem, ki so prišli na razstavo. Najbolj preproste stvari so najbolj dragocene, je povedala. Morda bo komu pogled na njene barve in njen svet polepšal kak trenutek v bližajočih se praznikih.
Slike, akrili na platnu, predstavljajo pretok energij, saj srečujemo podobe
človeka, vpetega med stroje, električne naprave, tovarniške silhuete. Ponekod gre za kar apokaliptične podobe sveta. V ciklu podob prijateljev pa opazimo ce-lopostavne portrete, ki sijejo v prostor z močnimi, energetskimi barvami. Tudi na teh slikah na poseben način označi refleksne točke, vozlišča, pretoke energetskih poti. ♦ (MS)
februar 2009
Prireditve
15
Knjižnica v Dobrepolju

Miftm ÍHjiíftjffl Grvsa^íjt
.-□'D Jubrípn^í
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Literarni večer z Ljobo Jenče in otvoritev razstave »Ponikovske mačkare« v knjižnici Dobrepolje
Jasmina Mersel, foto: Slavc Palčar_
V mesecu februarju smo v knjižnici Dobrepolje, v sodelovanju z društvom Koma 750 in Občino Dobrepolje, pripravili ljudsko obarvan literarni večer »Veseli pustni čas v besedi in podobi.« V naše središče smo povabili priznano zbirateljico ljudskega izročila, pevko ljudskih pesmi in pravljičarko Ljobo Jenče. Da je njeno ime in delo poznano širšemu krogu ljudi, je dokazovalo tudi visoko število udeležencev prireditve. S svojo karizmo, glasom in širokim znanjem pa je resnično navdušila tudi tiste, ki so jo srečali prvič.
Na literarnem večeru nas je Ljoba Jenče vpeljala v svet ljudske kulture, s preučevanjem katere se ukvarja že vrsto let in med drugimi seznanila z razlogom, ki jo je motiviral za njeno delo.
Na leto ima preko sto nastopov, izdala je že več zgoščenk in publikacij, kot je »Sedi k meni, povem ti eno pravljico.« Vodi delavnice petja ljudskih pesmi in umetnosti pripovedovanja pravljic, svoje znanje pa je izpopolnjevala tudi v tujini. Razsežnost in barvitost njenega glasu smo lahko slišali tudi na literarnem večeru, saj nam je Ljoba zapela nekaj pesmi in povedala pravljico o tem »kako je ta bolan, ta zdravga nesu.«. Mislim, da je njen nastop navdušil vse prisotne,
saj njen ton in barva glasu človeka resnično umiri in v njem prebudi najbolj prijetne in globoke občutke.
Prireditev smo zaključili z otvoritvijo razstave grafičnih listov akademske slikarke Alenke Kham Pičman, z naslovom »Ponikovske mačkare.« S svojimi grafikami nam je slikarka približala maškare, ter vzdušje in duh pustnega dogajanja v Ponikvah.
V besedi pa nam je pustno izročilo, ki
so ga Ponikovci neprekinjeno ohranjali v današnji čas, predstavila Anka Novak. Razstava bo na ogled do konca aprila.
Ob koncu vas vabim, da se udeležite našega naslednjega literarnega večera, ki bo v mesecu marcu ali zgolj obiščete vašo knjižnico. ♦
Obisk doma sv. Terezije
Klavdija Anželj, 9. r.
Dne 5. 2. 2009 smo učenci PŠ Struge odšli na Videm, v dom za ostarele. Tam so nas prijazno sprejeli in odpeljali v njihovo knjižnico, kjer smo odložili zimska oblačila. Potem smo odšli v prostor, kjer so nas že čakali varovanci, in program, ki ga je povezovala učenka Nevenka Mu-star, se je začel. Najprej smo člani šolskega pevskega zbora, v počastitev kulturnega praznika, zapeli Zdravljico, na-
to pa še dve veseli, Faloti veseljaki in Dobre volje smo mi. Za nami so tretješolci in četrtošolci zaigrali igrico Volk in sedem kozličkov. Pevci smo potem zopet zapolnili prostor z dvema pesmima, ob katerih se je marsikomu orosilo oko, saj jih je besedilo pesmi Šumijo gozdovi domači spomnilo na otroštvo in domačo zemljo. Nato so učenci 5. in 6. razreda vse nas nasmejali z igrico Dve katrci. Na koncu pa so nas razveselili prvošolčki in drugošolčki, ki so pogumno zapeli in za-
plesali tri pesmi. S harmoniko jih je spremljala Mojca Pugelj. Po programu je vodja šole, Tinka Gregorič, pozdravila varovance in jim izročila knjige za njihovo knjižnico. Prejeli pa so tudi skromna darilca, ki smo jih pripravili učenci. Mi pa smo se na koncu posladkali s piškoti in sokom. Mislim, da nam je že tradicionalno srečanje vsem ostalo v lepem spominu. ♦
Območno srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin
z naslovom PLEŠI MEDO, PLEŠI MEDO
Mojca Pugelj
V četrtek, 19. februarja, se je v Jakličevem domu na Vidmu odvijalo Območno srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. Predstavi-
lo se je 16 plesnih skupin iz Grosuplja in Ivančne Gorice, nastopila pa je tudi Plesna skupina Male afne iz Dobrepolja, ki si jih lahko ogledate tudi na fotografijah. Predstavili so se z Opičjimi norčijami, katerih avtorica je Anja Gržinič, kostu-mografinja pa Aleksandra Šuštar. Plesali pa so: Špela Strnad, Barbara Volek,
Nejc Omahen, Neža Grm, Patricija Bošt-jančič, Tjaša Nose, Maja Miklič, Ana Ba-bič, Klara Marolt in Klavdija Pugelj.
Vse sodelujoče je ocenjevala strokovna spremljevalka Nataša Tovirac, ki bo izbrala najboljše plesne skupine iz celotne Slovenije za regijsko srečanje, ki bo v maju. ♦
februar 2009
Iz društev
17
Društvo gobarjev
štorovke - Šentrumar hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje
4. redna letna skupščina
društva gobarjev Štorovke
Dragica Pajntar, članica DGŠŠ_
Skupščina je eden tistih dogodkov v društvu, ko se zbere večina članov društva. Letošnja je potekala v soboto, dne14. 2. 2009. Udeležilo se je 67 članov društva in trije gostje GMD Ljubljana. Po uvodnem pozdravu predsednika Veko-slava Pajntarja gostom in članom društva je besedo dobil g. Jože Landeker, predsednik GMD Ljubljana. Prisotnim je po pozdravu podal nekaj informacij glede skupnega sodelovanja. Med drugim
je povedal, da je njihovo društvo sprejelo sklep o pobratenju z našim društvom, kar pričakuje, da bomo mi to storili uradno tudi na tej skupščini.
Skupščino je vodila po predlaganem in sprejetem dnevnem redu izvoljena predsednica delovnega predsedstva Dragica Pajntar.
Sledilo je poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in vodje planinsko pohodniške sekcije o delu društva v letu 2008. Predsednik društva je poudaril, da so bili vsi zastavljeni ci-
lji uspešno zaključeni. Uspešna je bila organizacija dvodnevne razstave v mesecu septembru v Hočevju, katero so pripravili člani društva ob pomoči deter-minatorja mentorja Bogdana Tratnika, Tineta Grebenca ter Andraža Habiča. Letošnji program dela je zelo pester. Tako bomo poleg predavanj z diapozitivi pripravili večkratno determinacijo gob pod vodstvom mentorja Bogdana Tratnika in ostalih determinatorjev v Hočevju in Vidmu v času rasti gob. Pripravljamo tudi skupen zanimiv projekt z vrtcem. Sprejetih je bilo 12 novih članov v društvo, hkrati pa tudi 11 izstopov iz društva. Udeležili se bomo tudi tradicionalne SMRČKARJADE v Umagu, ki slovi po mednarodnem sodelovanju. V mesecu oktobru je predvidena učna ekskurzija. Čez celo leto so planirane delovne akcije na Šetrumarju, kjer so priprave in dela za izgraditev gobarskega doma. Sledila je podelitev priznanj najbolj zasluženim za delo v društvu. Priznanja oziroma pohvale so prejeli: Milan Globokar, Jože Perko-Gene, Jože Kralj, Jože Kraše-vec, Ida in Pavle Perhaj, Majda in Drago Grm, Anton Maver, Anton Boštjančič, Bogdan Tratnik in Andraž Habič.
Upravni odbor in člani društva so pripravili tudi presenečenje in zahvalo za uspešno vodenje društva predsedniku Vekoslavu Pajntarju-Pinkiju.
Ob uspešno zaključeni skupščini se je predsednik zahvalil vsem članom za sodelovanje in pomoč. Povedal je, da upa, da bomo s skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem izvedli planirane aktivnosti v društvu. ♦
Vabimo vas
na gobarsko predavanje
z diapozitivi,
ki bo v mali dvorani (modra dvorana) Jakličevega doma v petek, 6. marca 2009, ob 18. uri.
Predaval bo član MZS Bogdan Tratnik, poznavalec gob in soavtor treh knjig o gobah ter Veronika Tratnik, članica GD Ljubljana in GD Ptorovke.
Vstop prost, vljudno vabljeni!
Društvo gobarjev »Štorovke«
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOBREPOLJE - STRUGE
vabi v sredo, 4. marca 2009, ob 19. uri
na zanimivo predavanje gospoda
mag. Jožeta Kukmana z naslovom
Domače zdravilne rastline,
ki bo v Modri dvorani Jakličevega doma. Vljudno vabljeni!
Nabiranje gob
Gobe lahko nabiramo od konca februarja, ko skopni sneg, pa tja do zmrzali v novembru ali v decembru, ko mraz uniči zadnje sivke ali jurčke, kot je bilo v decembru preteklega leta, ko smo zaradi toplih dni nabrali kar nekaj jurčkov. Nabirati v novi sezoni pričnemo z marčnicami, ko skopni sneg, najdemo jo v mešanem listnatem in iglastem gozdu pod listjem.
Slavko Pajntar
Spomladi se gobarji razveselimo mavra-hov, ki se med mladim zelenjem pojavijo ob robu gozdov, med grmovjem, na vrtovih in sadovnjakih, ob poteh in potočkih, predvsem pa na peščenih krajih. Sredi maja smrčki v nižini prenehajo, v višjih legah pa jih najdemo tudi še v juniju. Za mavrahi konec maja najdemo že kakega poletnega gobana. Sicer je znano, da sta maj in junij najbolj jalova meseca za gobarje v vsej sezoni. V juliju in avgustu ob izdatnejšem deževju se slika spremeni in z veseljem hodimo v gozd nabirat več različnih gob. Zal pa nam to v zadnjih letih preprečujeta vročina in suša. Največ gob za gobarje se najde v septembru pa tja do novembra, posebno, če je topla in vlažna jesen. Nato nastanejo hladne noči, pojavi se slana, in z dneva v dan najdemo manj užitnih gob. Najbolj se temu upirajo sivke, rumeni ježki in lisičke.
Navadno se razne vrste užitnih gob pojavljajo na vsakih nekaj let v večjih množinah. Verjetno je, da to ni odvisno samo od ekoloških razmer (npr. vlage in toplote), ampak tudi od izčrpanosti pod-gobja. Saj niti gozdno drevje ne obrodi vsako leto enako, temveč v letnih presledkih.
Za nekatere vrste sta odločilni vrsta tal in kakovost rastišča. V listnatih gozdovih srečujemo druge vrste kot v iglastih, zopet druge so manj izbirčne in rastejo v različnih gozdovih ali zunaj gozdov.
Začetniki naj bodo pri nabiranju gob
skrajno previdni. Prevelika korajža se lahko hitro maščuje. Zato bomo nabirali samo vrste, ki jih dobro poznamo in pri katerih je zamenjava s strupenimi vrstami izključena. No, pa saj ste se nekaj že naučili od vaših prednikov, saj so bili in so Dobrepoljci dobri gobarji.
Za prepoznanje nepoznane gobe ni dovolj le videz ali pogled na sliko v knjigi ali gobarskemu priročniku, kajti te slike so zelo varljive; v takem primeru si je treba vzeti čas in prebrati opis gobe ter preverjati znak za znakom, ali se ujema z vrsto, ki je pred nami. Posebno moramo biti pozorni pri opazovanju gob zelene ali bele barve, ki imajo pod klobukom lističe. Tako gobo moramo pregledati v celoti, ko jo utrgamo do klobuka. Nikdar ne smemo verjeti, da so užitne gobe lepega vonja in okusa, strupene pa zoprnega in smrdljivega.
Nabirajmo le mlajše in zdrave primerke, izogibajmo se gnilih, napol suhih ali od črvov in polžev obžrtih starih gob, ker
lahko povzročijo prebavne motnje in celo zastrupitve.
Takoj, ko gobo odtrgamo, jo že v gozdu očistimo prsti, ostankov listja, iglic in ostale nesnage, če je treba, jo tudi obre-žemo. Pri vrstah, ki imajo sluzasti klobuk (npr. maslenkah in polžarjih), klobuke olupimo, da ne onesnažimo z njimi drugih gob v košari. Deževno vreme ni primerno za nabiranje gob. V takem času se napijejo vode, postanejo mehke, sluznate niso pripravne za prenašanje in hitro se pokvarijo.
Za prenašanje gob iz gozda so najbolj primerne pletene košare, nikakor pa ne nahrbtniki ali plastične vrečke, ki so z zakonom prepovedane. Doma gobe hranimo v hladnem prostoru in jih po možnosti še isti dan pripravimo za obed, vlaganje ali zmrznemo.
Toliko za danes o nabiranju gob, v prihodnji številki pa nekaj o razlikovanju užitnih in strupenih gob. ♦
Marčnica, podmahovka Marčna polževka
(Hygrophorus marzuolus)
Raste zelo zgodaj, ko sneg skopni, v iglastih in listnatih gozdovih pod listjem. Spoznamo jo po pepelnato sivem klobučku, debelih razmaknjenih lističih in po debelem krhkem mesu. Meso je belo, pod kožico klobuka sivo, krhko in izrazitega vonja; v večjih količinah po urinu prijetnega okusa. Raste od februarja do maja, po večini posamično, v skupinah ali v velikih šopih. Marč-nica je odlična tudi za vlaganje v kis. Ker vsebuje veliko sečne kisline, je ne priporačam bolnikom s putiko.
februar 2009
Iz društev
19
Nekaj povzetkov iz občnega zbora PGD Struge
V nedeljo, 15.12., je po 11. uri v prostorih nekdanje KS Struge potekal redni letni Občni zbor (v nadaljevanju OZ) struških gasilcev. Poleg domačih varuhov rdečega petelina so se ga udeležili še predsednik GZ Dobrepolje Matjaž Koželj, poveljnik GZ Do-brepolje Uroš Gačnik ter predstavnika PGD Videm - predsednik Jure Krivec in poveljnik Andrej Špolar.
PGD Struge
Po polurnem zamiku z odprtjem OZ je ta potekal po sprejetem dnevnem redu. Iz vseh prebranih poročil je bilo poleg rednih dejavnosti najbolj izpostavljeno
sledeče:
-	da je zadeva z izgradnjo večnamenskega doma, katerega spodnji prostori bi bili namenjeni garažiranju gasilske tehnike in opreme PGD Struge, še vedno na mrtvi točki (predsednik je tu navedel, da je bilo v ta namen sklicanih kar sedem sej UO PGD Struge, da je bilo na Občino poslanih vsaj toliko dopisov, še mnogo več pa je bilo telefonskih klicev in obiskov, a kljub temu se zadeva ni premaknila niti za ped);
-	da občina še vedno vztraja, da se stari gasilski dom prepiše v njeno lastništvo (na koncu OZ je bil na pobudo Janeza Kralja soglasno sprejet sklep, da stari gasilski dom ostane v lasti PGD Struge);
-	da z najslabšim hidrantnim omrežjem v občini Dobrepolje in z enim izmed najslabših voznih parkov v GZ Dobrepolje požarno pokrivamo kar 40% celotnega območja občine Dobrepolje;
-	da smo s smrtjo našega rojaka Jožeta Pugeljna, dolgoletnega predsednika PGD Piran, izgubili poglaviten kontakt
za pridobitev GVC iz tega društva;
-	da smo s strani GZ Dobrepolje prejeli 20% manj sredstev kot v predhodnem letu;
-	da razmišljamo celo o izstopu iz GZ Dobrepolje.
Ker se na razpravo po poročilih ni javil nihče od domačih gasilcev, sta besedo povzela gosta, predsednik in poveljnik GZ Dobrepolje. Oba sta poudarila, da PGD Struge dobro deluje na vseh področjih, da se zavedata naše problematike, predvsem tega, da v naš obstoječi gasilski dom ne gre razen kombija nobeno drugo gasilsko vozilo, vendar so tudi finančna sredstva GZ Dobrepolje omejena, saj gre kar 70% vseh sredstev, prejetih s strani Občine Dobrepolje, za tekoče zadeve. Prav tako sta poudarila, da če bi že imeli zgrajen večnamenski dom, bi PGD Struge zagotovo dobilo v svojo last ali gasilsko cisterno, ki je bila prej v lasti PGD Videm, ali tisto, ki jo je imelo PGD Zdenska vas. Obljubila sta, da se bosta zavzemala za razrešitev zelo resne in problematične situacije tako na ravni GZ Dobrepolje, kakor tudi na Občini Dobrepolje.
Po razpravi je sledilo sprejetje letnih planov - za delo in finančnega. Na žalost poleg rednih dejavnosti in opremljanju Tisovca s hidrantnimi omaricami
v njih ni bilo ničesar bistveno novega, saj dokler Občina ne začne z izgradnjo večnamenskega doma, struški gasilci lahko le molimo, da ne bi zagorelo tam, kjer ni dovolj požarne vode. To pa je na večini požarnovarstvenega območja našega društva.
Za konec bi dodal samo še nekaj v razmislek:
Konec vasi Rapljevo je od našega gasilskega doma oddaljen 4 kilometre. Vodni pretok je tolikšen, da voda niti iz dveh navadnih vodovodnih pip ne teče istočasno. Zadnji nadzemni hidrantni nastavek, ki s svojim pretokom ne zadošča niti enemu C izlivu, je oddaljen več kot kilometer. Kapnice, kar jih je, ne omogočajo niti 15 min aktivnega gašenja z motorno brizgalno. Ob takojšnjem odzivu struški gasilci po alarmu do kraja požarišča potrebujemo vsaj 12 minut. Prvo društvo, ki bi nam prihitelo na pomoč s cisterno, v popoldanskem času potrebuje še naslednjih minimalno 20 min (v dopoldanskem zagotovo še več).
Kdo bi bil odgovoren? Kdo bi nosil krivdo?
V upanju na manj zaskrbljene dni in noči struških gasilcev: Z gasilskim na pomoč! ♦
Poročilo o intervenciji PGD Hočevje
V sredo, 4. 2. 2009, je zagorelo v stanovanjski hiši v Hočevju. Do požara je prišlo, ko so zagorele saje v dimniku.
Ob 18.50 uri so bili preko mobilnega telefona aktivirani gasilci PGD Hočevje. Takoj, ko so prišli na mesto požara, so ugotovili, da je požar še v začetni fazi in zato ni bilo potrebno aktivirati ostalih društev. Najprej so zavarovali mesto požara v kuhinji, odstranili gorljive snovi ter pričeli z gašenjem. Gašenje je potekalo tako, da so zapirali lopute in ostale odprtine v dimniku in tako požar po dobri uri zadušili. Ves čas akcije so pregledovali okolico dimnika v prvem nadstropju in na podstrehi, kjer so imeli pripravljena gasilna sredstva. Ročni
gasilni aparati in pesek kot gasilno sredstvo pa tokrat niso bili potrebni. Hiter klic na pomoč in takojšen odziv domačih gasilcev je preprečil skoraj zagotovo katastrofo.
Člani PGD Hočevje v sestavi Jože Gorjup, Franc Koželj, Franc Hrovat, Klemen Hrovat, Luka Perhaj in Pavel Perhaj pa so tudi v tej intervenciji pokazali veliko znanja in izkušenj in so z veliko mero potrpežljivosti požar pogasili pravzaprav brez gasilnih sredstev.
Opozorilo: čeprav so dnevi vse daljši in je sonce vse toplejše, pa je še vedno zima in torej kurilne sezone še ni konec, zato opozarjamo vse občane da je redno čiščenje dimnikov pravzaprav dolžnost vsakega po-
sameznika. Ne samo pred kurilno sezono, tudi med sezono je potrebno preverjati, v kakšnem stanju so dimniki in peči, po potrebi ali pa kar tako iz preventive opraviti čiščenje, okrog dimnikov in peči pa je potrebno skrbeti za red in čistočo.
Že najmanjši delci, kot so žagovina, prah ali saje na toplem in suhem prostoru postanejo zelo vnetljivo sredstvo in nemalokrat že najmanjša iskra povzroči požar, ki pa se večinoma konča z popolnoma uničeno hišo.
Saj ste verjetno že slišali: »Kar ni uničil ogenj, so pa gasilci!« Tokrat se je izšlo srečno, zato se lahko šalimo, naslednjič pa kdo ve? ♦
Pozdrav iz Zavoda sv. Terezije
Stane Demšar
Življenje v našem zavodu je pestro in zanimivo. Kljub letom, ki jih imamo »na grbi«, se mnogi stanovalci redno udejs-tvujemo pri vseh aktivnostih, ki nam krepijo duha in telo. Te pa so prirejene našim letom in našim telesnim sposobnostim primerno. Če pa nastopijo težave, niso za to, da nas premagajo, ampak zato, da jih premagamo mi. Stari smo, toda staranje je naraven pojav, čeprav v mladosti o tem nismo premišljali. Počasi prihaja v vsako življenje. Prihaja počasi in nenadoma se zaveš, da srce še hoče, telo pa več ne zmore. Ko zbolimo, si vsi želimo zdravja, dokler smo mladi in zdravi, pa ga premalo cenimo in naredimo zanj.
Pri nas v zavodu pa lepo skrbijo za naše telesno in duhovno počutje. Poleg vsakodnevnih aktivnosti vsak mesec praznujemo rojstne dneve vseh stanovalcev, ki so se rodili v tem mesecu pred
mnogimi leti. Velika torta, ki jo razreže najstarejši slavljenec, čestitke in njim namenjene pesmi ter kozarček vina privabijo marsikomu solze v oči. Med programom je mnogo smeha, smeh in dobra volja pa je naša najboljša terapija.
Naše glasilo »Vrtinca« sv. Terezije postaja vedno bolj iskano in zanimivo čtivo. Začeli smo z osemdeset izvodi, danes pa je naklada že sto trideset izvodov. Vabimo tudi vas, zunanje člane, k sodelovanju.
V knjižnici imamo preko tisoč knjižnih enot. Imamo krog stalnih bralcev, ki si pridno izposojajo knjige. Po želji prinesemo knjige stanovalcem tudi v sobo.
Jeseni so nam organizirali čudovit izlet na Brezje in na Bled. Vožnja okrog jezera z konjskimi vpregami je bila poleg svete maše na Brezjah enkratno doživetje. O vsem tem je naša stanovalka, udeleženka izleta, napisala obširen članek, ki je bil objavljen v našem domskem glasilu in ga boste lahko prebrali tudi v na-
slednji izdaji glasila »Naš kraj«.
Kot urednik glasila »Vrtnica« želim tesnejše sodelovanje med uredništvi. Naši stanovalci in tudi jaz vam bomo še pošiljali prispevke za glasilo »Naš kraj«. Tako boste še bolj spoznali utrip in življenje v našem zavodu, ki nosi lepo ime sv. Terezije.
Toda še tako razkošna vila, lepo ime in draga stanovanjska oprema še niso DOM. Dom najdemo, kjer najdemo toplino in varno zavetje, kjer vlada medsebojno zaupanje in spoštovanje. Vse to pa smo našli v našem zavodu. Naše medicinsko osebje nam ne nudi samo zdravil in potrebne nege, nudi nam tudi topel nasmeh in vedno lepo besedo. Zato je naš zavod bil in bo oaza miru, vere, prijateljstva in ljubezni.
»Vsakodnevne sreče so majhne, toda če jih seštejemo, postanejo velike. To nas je naučilo življenje!« ♦
Utrinek iz Društva podeželskih žena Dobreroue Struge
Tečaj peke pletenic v Strugah
V teh zimskih dneh, ko imamo gospodinje malo več prostega časa za razne aktivnosti, smo se članice Društva podeželskih žena Do-brepolje Struge zbrale v Strugah pri Urški Pugelj na tečaju peke plete-nic.
Predsednica Pavla Hočevar je povabila sosednji Aktiv kmečkih žena iz Žužemberka, ki ga vodi Slavka Legan, da nas nauči, kako se naredi te prelepe izdelke. Ko smo pripravile razstavo na zahvalno nedeljo, so nam Zužemberčan-
februar 2009
Iz društev
21
ke podarile pleteno srce in pletenico in že takrat smo se dogovorile, da nam bodo prišle pokazat, kako se naredi pletenico.
Zbralo se nas je 13 članic, iz Žužemberka pa so prišle štiri članice Aktiva
kmečkih žena Žužemberk. Vsaka nam je predstavila svojo umetnost v peki in kra-šenju. Predsednica Slavka Legan nam je pokazala, kako se naredi pletenico, Mari Zupančič je naredila pleteno srce,
Horvat pa nam je pokazala, kako se vse to okrasi.
Z zanimanjem smo spremljale tečaj in se veliko novega naučile. Večina od nas se je že sama lotila peke vseh teh
Drop Olga grozd s suho klobaso, Slavka dobrot. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
V mesecu, ki je za nami, se ni dogajalo nič konkretnega. Skoraj bi lahko rekla, da je bilo monotono. Moram priznati, da se veliko bolje počutim, ko smo v akciji, ko se nekaj dogaja. No, tisto tedensko; pevske vaje, aerobika, to je ustaljeno. »Škrjanč-ki« smo v začetku februarja gostovali v domu za ostarele na Bokalcah. Tam so nastale tudi te fotografije. Domov smo se
vrnili zadovoljni in veseli, ker smo vedeli, da smo nekomu zopet polepšali dan. S tem programom pridno nadaljujemo in tako bomo 26. 2. 2009 razveseljevali oskrbovance DOMA v Domžalah. Vmes bo še veselo pustovanje( ko boste to prebrali, bo že za nami.)
Upam, da si bomo v prijetni družbi in dobri glasbi napolnili »baterije«. Ples in smeh sta tudi del življenja. Zato ne zamudimo teh priložnosti, ki se nam ponujajo. Ali že odštevate dneve, ko gremo na dopust na morje? Pa ne pozabite vzeti kopalk!
Naj zopet ponovim: NE BODI SAM, PRIDRUŽI SE NAM!
Oskrbovanci pozorno prisluhnejo našemu petju, zraven pa tudi zapojejo
Povezovalka celotnega dogajanja je Marija Mohorič
Marko na frajtonar'co veselo zaigra ...
... mi veselo zapojemo
OŠ P®brepolje
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOLJE
Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210
E-mail: o-dobrepolje.lj.@guest.arnes.si

Vpis otrok v vrtec Ringaraja za šolsko leto 2009/2010
V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti.
Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti imeli tri jaslične skupine na Vidmu ter tri oddelke od 3 do 6 let. V vrtcu Ciciban Kompolje bomo imeli predvidoma eno skupino. Oblikovanje skupin je odvisno od novo prijavljenih otrok. Otroci iz Kompolj in Strug so sprejeti v vrtec Ciciban. Ker nimamo jasličnih oddelkov v Kompo-ljah, so do 3. leta starosti v jaslih na Vidmu, nato pa se pridružijo sovrstnikom v vrtcu Ciciban Kompolje. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. V primeru, da je otrok vpisanih preveč za določen oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem. Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 1. 9.
2009. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2009, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 1. 9. 2009, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku.
POSTOPEK VPISA:
•	Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec, jo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 3. 2009. Prošnjo lahko dobite tudi na spletni strani.
•	V primeru, da je preveč prijav, kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. (Pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti).
•	Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih.
•	Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden vrtec nima zdravniškega kartona, ne sme vzgojiteljica otroka sprejeti v varstvo. Starši morajo v tem času izpolniti vpisni list in podpisati pogodbo.
•	Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina.
VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI.
Lepo pozdravljeni Ravnatelj: Ivan Grandovec
Predvidena organizacija dela v vrtcu in šoli v šolskem letu 2009/2010
V teh dneh imamo vpise otrok za v 1. razred devetletke. Glede na število prijavljenih bomo verjetno na PŠ Ponikve ostali prvič brez učencev v 1. razredu, od kar poteka osnovnošolsko izobraževanje v Ponikvah. To pa pomeni, da bomo v šolskem letu 2010/11 morali preiti le na enega učitelja, ki bo poučeval 1., 3., 4. in 5. razred. Vsi vemo, da je takšna kombinacija izjemno zahtevna in postavlja se vprašanje, ali lahko v takšni kombinaciji učenci usvojijo dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šo-
lanja. Da sta lahko dva učitelja na šoli, mora biti v štirih razredih vsaj 12 učencev. V Ponikvah jih bomo imeli v prihodnjem šolskem letu 14, nato pa po sedanjih podatkih le še 10 učencev.
Tudi v Strugah se nam obeta 1. septembra 2010 1. razred brez učencev. To pa pomeni, da bodo morali biti vsi razredi kombinirani (2. in 3. razred, 4. in 5. razred, 6. in 7. razred, 8. in 9. razred). Na MŠŠ so se že za to šolsko leto striktno držali normativov. V tem šol-
skem letu bo občina Dobrepolje prispevala za čiste ure v kombiniranem oddelku 7. in 8. razreda približno 16. 000 EUR.
V vrtcu imamo zelo veliko povpraševanje po prostih mestih v jasličnih oddelkih. Ko bo končan razpis, 31. marca 2009, bomo videli, kako naj glede na starost otrok oblikujemo skupine.
Ravnatelj Ivan Grandovec
februar 2009
Iz šole
23
Zimska šola v naravi za učence 2. in 3. razreda
Smučanje je najbolj množična oblika preživljanja prostega časa v naravi v zimskem času. Je ena najpomembnejših gibalnih sposobnosti, ki jo je treba razvijati in izpopolnjevati že v otroštvu.
Martina Prhaj, vodja zimske šole v naravi
Po štirih letih premora smo se na pobudo staršev, učiteljev, vzgojiteljev in vodstva šole zopet odločili, da organiziramo zimsko šolo v naravi v Kranjski Gori. Organizirali smo jo za učence 2. in 3. razreda matične šole in vseh podružničnih šol.
Zimska šola je potekala od 9. februarja do 12. februarja 2009. Zimske šole se je udeležilo 66 učencev. Bivali so v Po-rentovem domu. Spremljali so jih Karmen Perko, Barbara Francelj, Valerija Tkalčič, Martina Prhaj, Anja Perko in učitelji smučanja Danilo Drobnič, Roman Zabukovec, Jure Prhaj. Zaradi velikega števila učencev so pomagali strokovni delavci smučarskega vrtca Koko. Delo je potekalo po vnaprej pripravljenem načrtu, ki je bil predstavljen staršem na roditeljskem sestanku. Poudarek v zimski šoli je bil na zimskih športih in aktivnostih. Vreme je bilo udeležencem zimske šole zelo naklonjeno. Dopoldanski čas so učenci preživljali na smučišču, kjer so se učili veščin alpskega smučanja. Glede na predznanje so bili razdeljeni v 6 skupin. Bili so zelo pridni in aktivni.
Popoldanski čas je bil namenjen sprostitvenim in oglednim dejavnostim. Posebno doživetje je bila vožnja s kočijo po Kranjski Gori do jezera Jasna in igre na snegu. Organizirane so bile likovne delavnice, igrali so se tombolo, obiskala
jih je teta Pehta, plesali so v pižamah, se zabavali, peli in smejali. Odšli so tudi na nočni sprehod po Kranjski Gori z lučkami, ki so jih poslikali v likovni delavnici.
Vsak večer je učence v mirno spanje popeljala pravljica. Zadnji večer je učence presenetila družina Grm (starši Gabriela in Kristjana) s sadno in čokoladno torto. Zadnji dan našega bivanja smo namenili tekmovanju v veleslalomu. Najboljši so prejeli kolajne, vsi pa so dobili diplome.
Polni vtisov, lepih spominov, novih spoznanj in doživetij so se učenci po štiridnevnem bivanju vrnili svojim staršem v objem, ki so jih pričakali pred šolo.
Zahvalila bi se timu učiteljev, ki so sodelovali v šoli v naravi, gospodu ravnatelju in staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke.
Dragi otroci, želim vam, da bi na snegu doživeli še veliko zanimivih dogodivščin, da bi postali še boljši smučarji
ter da bi znali izkoristiti in nadgraditi znanje, ki ste ga usvojili v svoji prvi zimski šoli v naravi. ♦
V	Kranjski Gori
V	ponedeljek sem se zbudil zelo dobre volje. Zbrali smo se pred šolo in se odpeljali v Kranjsko Gori. Prispeli smo v Kranjsko Goro. Razdelili so nam sobe in smo šli na kosilo. Takoj po kosilu smo šli smučat. Ko smo prišli iz smučanja, smo se igrali. Obiskala nas je teta Pehta, igrali smo tombolo in šli na nočni sprehod z lučkami. Zadnji dan smo imeli tekmo in podelitev medalj in diplom.
In tako se je končalo naše zimovanje v Kranjski Gori.
Luka Koščak, 3.a
V Kranjski Gori sem se naučila smučati. Obiskala nas je teta Pehta. Peljali smo se tudi s kočijo. Imeli smo ples v pižamah. Igrali smo se tudi tombolo. Domov smo se odpeljali z avtobusom.
Na tomboli sem zadela domine.
Petra Andolšek, 2. razred
24
Pisma bralcev
februar 2009
Pisma bralcev
Občina Dobrepolje = dobrepoljska dolina+struška dolina+Tisovec+Vodice +Hočevje
Janko Nose, Tisovec
K pisanju sta me spodbudila pismi bralke in bralca s prejšnje številke.
Kako vidim stanje v naši občini?
Zgleda tako, kot bi bila urejenost infrastrukture odvisna od tega, kako se vidi z občinske stavbe. Občinsko stavbo se uredi vsakih nekaj let, za bližnjo okolico je tudi dobro preskrbljeno, za širšo okolico še kar... Hočevje , Vodice, Tisovec in ostale struške vasi se pa ne vidijo... Tako pride župan sredi mandata v Tisovec in se čudi, da ni javne razsvetljave, za vodovod pa je mislil, da je že dve leti v obratovanju, pa še ni in kot pravijo, še nekaj mesecev ne bo...Verjetno ne ve, da ni niti individualnega odvoza odpadkov, niti otroškega igrišča, niti širokopasovnega dostopa do spleta,...
Svetnikova noga pa v tem mandatu še ni stopila na ti-sovška tla, verjetno premoremo tudi svetnike, ki niti ne znajo priti v Tisovec. Moram pa pohvaliti pluženje cest, ki je lahko za zgled marsikomu, celo naši prestolnici. Če bi občina bila pripravljena primakniti kakšen Euro, bi lahko izvajalci pluženja imeli spuščen plug tudi takrat, ko samo posipajo, ker snega še ni 10 cm!
Kako je urejeno šolstvo? Vi-
demska šola se vidi z občinske stavbe, Kompolje delno, do Ponikev in Strug pa pogled ne nese. Tako gredo otroci iz Ti-sovca od doma ob 6:45, vrnejo se med 13:30 in 14:30. Ves ta čas prebijejo ob eni hladni malici. Hčerka, ki je v vrtcu, ima v tem času zajtrk, malico, kosilo in še popoldansko malico. Ves čas ji je na voljo čaj in sadje. No, jeseni gre v šolo in ji naša občina za zdrav razvoj v osmih urah nudi kos kruha z evrokremom in čaj. Kot bi bile
Struge predaleč od Kompolj, kamor v vrtec pripeljejo malice in kosila....
Angleščina se na Vidmu poučuje od prvega razreda, v Strugah je angleščina šele v četrtem razredu.
Kako pa kultura? Hvala vsem, ki se trudite na tem področju! Užitek se je udeležiti prireditev. Lepo bi bilo, če se na naslednji prireditvi ne bi ustavili pri lepi dobrepoljski dolini, ampak bi nadaljevali z lepo struško dolino in Vodicami, Hočevjem ter Tisovcem, ki se na svojih planotah dvigujejo nad obe dolini. Skupaj tvorimo občino.
Moram pohvaliti Maričko Zni-daršič, ki bo svojo skupino otrok peljala na pohod v Tisovec. S tem bodo otroci v vrtcu spoznali, da je tam za hribom še ena vas, pa še prav lepa! Kakšna je kultura tistih, ki odločajo o porabi sredstev v naši občini? Nujno bo treba obnoviti Štehovo hišo, ki kazi izgled Vidma, po drugi strani pa čisto mirno odrekajo pitno vodo vaščanom Tisovca in Hočevja, za Vodice pa pravijo, da občina ni dolžna graditi vodovod za naselje, ki nima 50 ljudi! Čeprav vodovod stane manj kot eno igrišče, verjetno tudi manj kot obnova Štehove hiše. Kateri od teh objektov razen vodovoda bo imel dnevno 30 odjemalcev, 365 dni v letu?
Kaj pa vera? Dobrepolje je ena najboljših župnij v Sloveniji! Pohvalno! Struška župnija je ena bolj zanimivih. Ni bogata s formalnimi skupinami, zaradi majhnosti stvari tečejo na me-dosebnem nivoju, kar je njen največji čar. Srce župnije pa je naš župnik, čigar blagoslovov smo deležni že petdeset let!
Kaj pa okolje? Posebej hvala vsem, ki obdelujete zemljo, posebej tistim, ki pokosite tudi majhno jasico daleč v gozdu. Pogosto zgolj zato » Ker je lepo,
ko je pokošeno!« Lepo okolje ni zgolj naravna danost, je tudi stanje duha!
Kaj pa odnos občinske uprave? Z odnosom občinske uprave do mene kot občana sem zelo zadovoljen. Nisem pa zadovoljen z odnosom do vasi Tisovec.
Samo Tisovec je moral dvakrat plačati prispevek za asfaltiranje ceste.
Zemeljska dela na vodovodu so bila zaključena sredi leta 2006. Nekateri vaščani smo plačali komunalni prispevek za vodovod v znesku cca. 500.000 SIT oz. 2.040 EUR že avgusta 2006, vode pa še vedno ni. Ne samo to, vodovod sploh še ni dograjen (manjka postaja za kloriranje). Po težkih pogajanjih in županovem posredovanju je bil sprejet nov
odlok, po katerem je komunalni prispevek znižan na 1.080, toda primerljiv prispevek v dolini je še vedno cca. 550 EUR ! Dejstvo, da so vaščani pred petintridesetimi leti kopali jarke in plačevali samoprispevek za vodovod v dolini, je preslišano. Edini, ki je to dejstvo vsaj malo slišal, je sedanji župan. Ko bo končno pritekla voda iz vodovoda, bomo vaščani diferencirani: tisti , ki smo plačali vodovod leta 2006, smo plačali 2.040 EUR, tisti, ki bodo letos, pa 1.080 EUR. Vodo bomo dobili istočasno. Pred sprejetjem odloka je župan zatrjeval, da bomo predplačniki dobili povrnjeno razliko, potem so to »pozabili« vgraditi v odlok in sedaj se izgovarjajo, da ni pravnih podlag za vračilo preveč plačanega zneska. Vsa leta naše občine sem v
Babji maln
Sneg počasi, počasi odhaja Zvonček naznanja pomlad Trobentica radostno nas spominja Da se novo življenje budi
Poletne trave vzvalovijo ljubezen Veter prinese silen vihar Žitno zrno zori in se polni Srce veselo k modrosti kipi
Ko polne kleti so, polni plodovi Glasba jesenska zapolni srce Dušo preveva samo še ljubezen In malo tesnobe, ker ptice drugam lete
Nenadoma tiho in mirno se zima prične
Sneg blaži ostrino življenja
Strasti kar izginejo nekam
Le mir šepeta, da kmalu pomlad bo prišla
Babji maln poženimo Staro v novo spremenimo Kaj če leta nam beže Mlado naše je srce
Igor Ahačevčič
februar 2009
Pisma bralcev
25
vaškem odboru in vsa leta razen enega mandata mu tudi predsedujem, pa me nobeden svetnik razen ge. Gregorič nikoli ni vprašal v zvezi s stanjem v vasi Tisovec. Na osnovi čigavih informacij se odločajo? V vseh teh letih tudi še nisem dobil odgovora na plan del, katerega pošiljamo vsako leto na občino. Zakaj sploh obstajajo vaški odbori?
In kako vidim našo občino v prihodnje?
Ne vidim prav nobene potrebe, da je v naši občini vse centralizirano. Mislim, da je dovolj, če ima Videm občino, starostni dom, župnišče, šolo z
vrtcem, zdravstveni dom, kmetijsko zadrugo, Jakličev dom ... Dobro bi bilo razmisliti, aH je res potrebna še večja centralna šola in zapiranje podružnic, aH bi mogoče izkoristili prostorske danosti podružničnih šol, pa bi bila tudi centralna dovolj velika. Majhne šole, v katerih je v razredu le nekaj učencev, imajo potencial, da postanejo elitne šole. Odločilni so učitelji, učenci in starši, pomaga pa tudi, če občina prispeva kaj več kot kos kruha z evrokremom! Sčasoma bodo na področju občine dva do tri močna gasilska društva. Zakaj naj bi bil občinski center gasilstva ravno
na Vidmu?
Projekte je treba zaključiti za vse občane: ko se delajo igrišča, naj se naredijo po vseh vaseh, ko se ureja individualni odvoz odpadkov, naj se uredi v vseh vaseh, ko se bo urejal širokopasovni dostop do spleta, naj se uredi po vseh vaseh, ko se bo urejala kanalizacija, naj se uredi v vseh vaseh! Ni dovolj, da je vas v planu, potem pa zmanjka sredstev in volje . Ko čez nekaj let opozoriš na obljube slišiš: » Ja, ta projekt je zaključen, za to v proračunu ni predvidenih sredstev...«. Kako je zaključen projekt, če smo bili v planu, infrastrukture pa še ni?
Torej na kratko: Ni slabo, da smo v občini Dobrepolje; vseeno smo malo bližje centru, kot smo bili v občini Kočevje. V času nove občine se je v Tisovcu naredilo več, kot v vseh letih, ko smo spadali pod občino Kočevje. Tudi po zaslugi občinske investicije v cesto smo se mladi vrnili v Tisovec. Še vedno pa je močno čutiti diskriminacijo napram vasem v dolini. Preprosto daleč od oči, daleč od srca! V začetku tretjega tisočletja sem z lahkoto v stiku s prijateljem, ki se potepa po Aziji ali Južni Ameriki. Torej razdalje niso več problem, razen tistih v glavah in srcih! ♦
Solarni ogrevalni sistem
Alojz Nučič
O temah v občini ne bi razpravljal, mogoče pa bodo sledeči konkretni podatki komu koristili.
Sonce ima praktično enako moč tako v dobrepoljski kot struški dolini, če pa se strehe ali ograje na jugozahodni strani in vkomponirajo nad kra-jevce sončni kolektorji, nam pomagajo pri družinskem proračunu.
Pravočasno je upoštevati sledeče:
- Po odločitvi za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, je obvezno pred vsakim nakupom izpolniti VLOGO za subvencijo EKOLOŠKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE,
Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana (telefonska številka: 01241-48-20, fax: 241-48-60). Le na ta način je investicija zelo rentabilna. Vlogo se pridobi preko spleta:
http://www.ekosklad.si/html/ razpisi. Vloga se odobri v roku enega meseca, obvezen pa je predračun izvajalca del. Po njegovi potrditvi izvedenih del se prejme subvencijo. Obseg subvencij je smiselno predhodno preveriti. Preko tega sklada se pridobivajo tudi druge adaptacije za namene zmanjšanja toplotnih izgub. - Za odločitev o vgradnji so najpomembnejši stroški in prihranki. Najenostavnejši in najcenejši in s tem zelo ekonomičen je sistem ogrevanja boj-
lerja obstoječega toplovodnega kotla v poletnem obdobju. Praktično vsakemu kotlu se kot vir toplote lahko priključi solarni kolektor, kateremu zagotovi pretok že vgrajena in krmiljena črpalka ogrevanja. V kolikor se sistem ne polni s sredstvom proti zamrzovanju, je pred zimo kolektor obvezno izprazniti. Cena dveh kolek-torjev (4m2), s priključevanjem je 1.400 EUR. Ta sistem pridobi v sončnih dneh od 10 kWh do 50kWh toplote v poletnih mesecih (200 l). Ta energija je neuničljiva - se zgolj pretvori. S to instalacijo smo pri mesečnem obračunu elektrike z nižjim faktorjev.
- Pri instalaciji sistema samostojnega akumulatorja (bojler-
ja) s črpalko, pa je cena 2.500 EUR.
- Pri instalaciji še z zalogovni-kom, kar je pogoj pri pečeh na drva, da se čas kurjenja lahko premika brez večjih toplotnih nihanj, je cena najmanj 3.700 EUR. Pri tej instalaciji lahko v prehodnem obdobju koristimo energijo za pomoč pri ogrevanju prostorov. Uporabi se ga lahko tudi za akumuliranje pregrevanja.
Kljub temu, da je to lahko vse domača proizvodnja in se lahko proizvajajo veliki energetski prihranki, Republika Slovenija krepko zaostaja. Velja ono prvo: država ni slab gospodar, ampak politiki. ♦
Matematika
Instrukcije matematike za osnovne in srednje poklicne šole. 1 ura (60 min) = 10 eur, nudim paket 10 ur = 85 eur.
Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Sandra tel: 070/854-338
9. Cenetov memorial -
Velike Lašče
M. Prijatelj, ŠD Kompolje_
Kot vsako leto smo se člani namiznoteniške sekcije ŠD Kompolje udeležili tradicionalnega spominskega turnirja v namiznem tenisu v Velikih Laščah. Na turnirju je tekmovalo 76 tekmovalk in tekmovalcev v 8 posamičnih kategorijah in 24 dvojic v 3 kategorijah. Konkurenca je bila močna, saj so prišli rekreativni igralci iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške.
Letos se lahko pohvalimo z lepim uspehom naše mladinke LAURE ŠINKOVEC, ki je v kategoriji ženske do 40 let osvojila 2. mesto in v kategoriji dvojic s soigralko iz Velikih Lašč ALENKO ZIDAR ZUPAN pa3. mesto. Mladinec PRIMOŽ PRIJATELJ je v kategoriji moški do 30 let zasedel 1. mesto v to-lažilni skupini. Naj omenim tudi velik uspeh TONETA KRAL-
Laura - prva z desne
JA iz Male vasi, ki je osvojil 2. mesto v kategoriji moški od 30 do 40 let.
Razglasitev rezultatov je bila v piceriji ROK, kjer so nas organizatorji s pomočjo občine in sponzorjev velikodušno pogostili. Lepo se jim zahvaljujemo! ♦
Prvič sodelovali in že zmagovali
Jure Žnidaršič, ŠD Kompolje_
V ŠD Kompolje smo letos z mladimi nogometaši do 15 let premierno nastopali v prvi futsal ligi v Sloveniji. Velik korak naprej v razvoju profesionalizacije športa v Dobrepolju se je pokazal kot pravilna poteza, saj so fantje dokazali, da se enakovredno kosajo z vrstniki iz Slovenije.
Sistem tekmovanja je bil tak, da je bila liga razdeljena na dve skupini. V skupini B so poleg ŠD Kompolje - Dobre-polje nastopali še ekipi Svee in Extrem Sodražica. Sistem tekmovanja je bil tur-nirski, kar je pomenilo, da je bila vsaka
ekipa enkrat organizator tekem. Tako smo mi naš turnir organizirali v nedeljo, 8. 2. 2009, v Velikih Laščah. Na tribunah športne dvorane se je zbralo lepo število navijačev, ki so videli dve zmagi domačega moštva, a začetek prvenstva ni dal slutiti takšnega razpleta.
Prvi turnir je organizirala ekipa Svee v Litiji. Pred prvo tekmo niti sami nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, saj fantje do sedaj niso imeli veliko težkih tekem za seboj. Prva tekma proti lanskoletnim državnim prvakom iz Litije je dala slutiti, da bomo letos le stežka osvojili kakšno točko, saj so fantje srečanje izgubili z rezultatom 5:1. Tudi na tekmi proti
Extrem Sodražici smo doživeli poraz, čeprav je bila sama igra precej boljša. Drugi turni je potekal v Ribnici, kjer je domača ekipa Extrema pripravila presenečenje in obe tekmi dobila. Na žalost naši fantje niso imeli večjih možnosti za dosego prvih točk. Dobra stvar, ki se je opazila pri fantih pa je bila, da so tedaj veliko bolje igrali, pokrivali prostor in bili tudi konkretnejši v napadalnih akcijah. Zadnji turnir, ki je potekal v Velikih Laščah, ni odločal o ničemer, saj ekipa ni imela več možnosti za sodelovanje na zaključnem turnirju. A fantje so pokazali, da so bile vse te tekme in dodatni treningi v veliko korist in so prikazali vr-
februar 2009
Šport
27
hunski predstavi. V prvi tekmi so premagali Extrem Sodražico, nato pa še nekoliko oslabljeno ekipo lanskoletnih državnih prvakov Sveo iz Litije. Na ta način so fantje pod vodstvom Danija Kaljeviča prišli do prvih točk v prvi slovenski ligi. Prav te točke oziroma zmagi pa so še dodatno izpostavile dejstvo, da je bila od-
1. TURNIR
ločitev za udejstvovanje v prvi slovenski ligi pravilna. Pravilna zato, ker imajo sedaj fantje možnost igranja v vrhunskem tekmovanju, za katerega se morajo pripravljati in seveda, da imajo možnost, da se neposredno pomerijo proti vrstnikom iz ostalih delov Slovenije.
Igralci, ki so nastopili v prvi ligi so:
SVEA
EXTREM SODRAŽICA
SVEA
ŠD KOMPOLJE
5 : 1 (3 : 0)
ŠD KOMPOLJE
5 : 2 (0 : 0)
EXTREM SODRAŽICA
7 : 1 (5 : 0)
2. TURNIR
SVEA
EXTREM SODRAŽICA
SVEA
ŠD KOMPOLJE
ŠD KOMPOLJE
4 : 2 (3
8 : 3 (4
EXTREM SODRAŽICA
2 : 3 (0
1)
1)
2)
3. TURNIR
SVEA		ŠD KOMPOLJE		1 : 5	(1 : 2)	
EXTREM SODRAŽICA		ŠD KOMPOLJE		2 : 5	(0 : 3)	
SVEA		EXTREM SODRAŽICA		5 : 3	(2 : 1)	
EKIPA	OT	Z	N P	G	T	GR
1. SVEA	6	4	0 2	24:15	12	+9
2. EXTREM SODRAŽICA	6	3	0 3	22:24	9	-2
3. ŠD KOMPOLJE	6	2	0 4	18:25	6	-7
Gregor Klinc, Primož Prijatelj, Timotej Meglen, Luka Brodnik, Miha Babič, Jaka Babič, Luka Babič, Kristian Tegel, 2an Borštnik, Matic Adamič, 2an Marolt, Blaž Meglen in 2an Zupančič. Najbolj se je izkazal Gregor Klinc, ki je skupno dosegel kar osem zadetkov, a ob tem gre poudariti vse člane zasedbe.
Torej letošnja sezona je, kar se tiče prve futsal lige do 15 let, končana. S tem pa ne pomeni, da je konec tudi tekem in treningov. Večina fantov, ki je letos nastopala v omejenem tekmovanju bo imela pravico nastopa tudi drugo leto, zato je verjeti, da bodo rezultati drugo leto še boljši. Sploh pa se bomo potrudili, da bodo fantje imeli tudi še letos kakšno težko prijateljsko tekmo. Ob tej priliki lahko še povemo, da je naš cilj, da se naslednje leto tekmovanja udeležimo tudi v ligi do 12 let in na ta način tudi vzpostavimo dolgoročne ambicije, ki segajo vse do članske ekipe. Če nam bodo ob strani stali dosedanji podporniki, nas ni strah, da nam ciljev ne bi uspelo uresničiti.
Več na: www.sd-kompolje.si
V naslednji številki Našega kraja:
•	Pustovanje v Zagorici in v Ponikvah
•	Poročilo z 42. seje sveta staršev
•	Poročilo s 13. rednega letnega občnega zbora Športnega društva Dobrepolje
Razvedrilo
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
"Pinkijeve dobrofe
8							1	7
		6						
			4	1				
	2	5		9				
		4					5	
				6	8			
		8		5			2	3
5					6		4	
					9			8
Kislo zelje s fižolom
1 kg kislega zelja 1 kg kuhanega fižola v zrnju
1	žlica moke malo ocvirkov sol
lovor
2	stroka česna 2 šalotki poper
Zelju dodamo lovor, česen, šalotki, malo posolimo in ga skuhamo. Ko je kuhan, odstranimo česen in šalotki, ni pa nujno, dodamo kuhan fižol in iz moke narejen podmet, dobro prevremo in zabelimo z ocvirki.

^JK^iiček 2,a shidokusce
Sočna mini rolada
Za testo: 75 g sladkorja 80 g mehke bele moke 3 jajca
Iz beljakov stepemo sneg, ki mu dodajamo sladkor in mešamo, Da postane zelo trd, nato dodajamo rumenjake, še malce premešamo in nato narahlo vmešamo še moko. Maso porazdelimo po peki papirju in pečemo 8 minut na 180 stopinj. Biskvit vzemi iz pladnja ter ga še po vrhnji strani pokrij s peki papirjem, nato pa še z mokro kuhinjsko krpo, da se ohladi in ne izsuši.
Za kremo:
100 g masla
30 g piškotnih drobtin
30 g zmletih orehov
100 g marmelade (najbolje jagodne)
70 g stopljene jedilne čokolade
1 žlica ruma
sladkorna voda z rumom za navlažitev biskvita
Penasto vmešamo maslo, mu primešamo stopljeno skoraj ohlajeno čokolado, nato še marmelado, drobtine, orehe in rum. Ohlajeni biskvit po dolžini prerežemo (naredimo dve roladi), ga poljubno navlažimo in ga namažemo s kremo ter s peki papirjem trdno zvijemo, damo v štirioglat model, obtežimo in pustimo čez noč, da se lepo oblikuje. Nato ga odvijemo, tanko premažemo z vročo marelično marmelado in posujemo s sladkorjem v prahu.
Če želimo še lepši in boljši izgled, potem damo na začetek daljših robov pa naredimo belo črto s kremo iz 50g bele čokolade in 50 g smetane (to zavremo in ohladimo) . Dodamo 50 g margarine ali masla ter vse skupaj kremasto vmešamo. Nadevamo v brizgo in naredimo željeno debelo črto na prejšnji nadev in vse skupaj tesno zavijemo.
februar 2009
Kino
29
PETEK, 13. MAREC ob 19.30 uri
francoska uspešnica - srhljivka
KINOPROGRAM ZA MAREC 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 6. MAREC ob 17. uri
ameriška uspešnica - mladinski film
BELI PLANET
KRATKA OZNAKA: Po Popotovanju cesarskega pingvina, kjer smo spoznavali življenje na Antarktiki, in Poslednjem lovcu, ki nam je predstavil divjino Aljaske, se tokrat selimo na severni pol, kjer je več francoskih snemalnih ekip kar tri leta beležilo čudoviti svet arktične beline. V objektive kamer so uspeli ujeti rojstvo mladičev polarnega medveda in njihove prve korake zunaj brloga, zanimivo in človeku primerljivo obnašanje tjulnjev, spektakularno selitev več kot pol milijona ka-ribujev in neusmiljeno borbo za življenje in smrt med lovcem in plenom, ki zaključuje in hkrati znova začenja veliki krog življenja. Toda človeštvo in globalno segrevanje ozračja grozita z uničenjem tega Belega planeta, polnega življenja in čudes narave. DOLŽINA: 1 ura 26 MINUT.
NEDELJA, 8. MAREC ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - grozljivka
KARANTENA
KRATKA OZNAKA: Televizijska poročevalka s snemalcem sledi skupini gasilcev, ki se odzovejo na klic v sili iz večstanovanjske-ga poslopja. Prestrašeni prebivalci jih napotijo v domovanje osamljene babice, a jih napade srhljivo bitje, okuženo z neznanim virusom. Med tem stavbo obkoli vojska, ki nikomur ne dovoli zapustiti karantene. Soočeni z naraščajočo grozo skušajo preživeli najti način, kako se rešiti pred krvoločnimi pošastmi, a upanje usiha z vsakim novim srditim spopadom. DOLŽINA: 1h 29 MINUT.
KRATKA OZNAKA: Krvavo, grozljivo, šokantno. To so ocene filma »ZNOTRAJ«. Priporočamo ga le gledalcem, ki imajo močne živce in dobre želodce. Ljubitelji grozljivk, ki si ogledajo vse pod tem žanrom so izjavili »tokrat so šli ustvarjalci filma cez rob. Mladini pod 16 let starosti zaradi krutih prizorov ne priporočamo ogleda filma.
DOLŽINA 1ura 40minut.
NEDELJA, 15. MAREC ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
RECI »DA«
KRATKA OZNAKA: Večni komik Jim Carrey igra zamorjenega bančnika Carla, čigar življenje je zavoljo njegovega negativnega odnosa do vsega obtičalo na mrtvi točki. Na nenavadni seansi doživi razodetje in odloči se, da bo v prihodnosti pristal na vsak nov izziv. Tako spozna prijazno in nenavadno Renee, a se zaplete tudi v številne težave, saj v službi potrjuje nenavadne vloge za posojila, obiskuje bizarne zabave vsiljivega šefa in pristane v postelji priletne sosede... a to je šele začetek številnih težav. DOLŽINA: 1ura 44 MINUT.
PETEK, 20. MAREC ob 19.30 uri
slovenska uspešnica - drama
ZA VEĐN©
KRATKA OZNAKA: Režiser črnih komedij in družbeno angažiranih filmov Stereotip, Rezervni deli in Delo osvobaja predstavlja intenzivno zgodbo poslednje noči nekega para, ki se je - zaradi nezaupanja in neizrečenih čustev - znašel na koncu svoje poti. 35-letna
NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTONA
Tanja se mora ob pozni vrnitvi domov soočiti z ljubosumnim možem Maretom, ki jo želi s psihično in fizično prisilo zopet navezati nase, toda (kljub še vedno prisotnim čustvom naklonjenosti) preko dramatične noči na plano pridejo vse njune bojazni, frustracije in razočaranja. DOLŽINA: 1 ura 22 MINUT.
NEDELJA, 22. MAREC ob 15. uri in 19.30 uri
francoska uspešnica - srhljivka
»INJ©« - ZVER V SENCI
KRATKA OZNAKA: Alex Fayard je mlad, prevzeten pisatelj, ki zavoljo promocije svojega novega romana odpotuje na Japonsko. Tam sreča lepo gejšo Tamao in se strastno zaljubi vanjo. Tamao mu pove, da ji nekdanji ljubimec grozi s smrtjo. Alex se ji odloči pomagati in tako se znajde iz oči v oči s svojim idolom - pisateljem z imenom Shundei Oe, avtorjem srhljivk z zelo nasilno vsebino, ki jih Alex zavzeto preučuje in posnema njihov slog. Ko Alex stopa po sledeh z maščevanjem obsedenega moškega, potone v kaotično podzemlje, polno skrivnosti, perverznosti, ubojev in lažnih namigov. DOLŽINA 1ura 37 minut.
PETEK, 27. MAREC ob 19.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
KRATKA OZNAKA: Stvaritelj Fav-novega labirinta Guillermo Del Toro predstavlja zgodbo nekda-
nje sirote Laure, ki želi z možem in posvojenim sinom Simonom znova urediti sirotišnico, v kateri je odraščala. Kmalu po vselitvi ji Simon prične pripovedovati zgodbe o petih nevidnih prijateljih, a Laura temu ne posveča pozornosti, dokler Simon ne izgine. Da bi razumela dogajanje, Laura pripelje skupino poznavalcev nadnaravnih pojavov, toda resnica se skriva na težko doumljivi meji med svetom duhov in realnostjo.
DOLŽINA: 1 ura 46 MINUT.
NEDELJA, 29. MAREC, SAMO OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - epska.dra-ma
NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTCNA
KRATKA OZNAKA: Avtor filmov Klub golih pesti, Soba za paniko in Zodiak predstavlja nenavadno, epsko, življenjsko popotovanje Benjamina Buttona, ki se rodi z videzom in boleznimi starega moža. V domu za starostnike ga kljub drugačnosti posvoji ljubeča oskrbnica, med odraščanjem pa se izkaže, da Benjamin z leti postaja mlajši. To mu omogoči povsem drugačno perspektivo raziskovanja in razumevanja sveta, edina stalnica pa je ljubezen do lepe Daisy, saj večne romance ne moreta preprečiti niti različna tokova njunih življenj. Film je prejel pet nominacij za zlate globuse.
DOLŽINA: 2 uri 46 min (zvišane cene vstopnic)
Mama je ena sama, od Boga poslana.; svoje poslanstvo izpolnila, v Očetov se objem vrnila.
Z A H V A L A
Konec januarja 2009 smo v 95. letu starosti k zadnjemu počitku pospremili našo drago mamo, taščo, staro mamo, prababico in teto
KRISTINO LENARČIČ,
rojeno Okorn iz Ponikev.
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sovaščanom in drugim župljanom, posebno sosedi Mariji Volf, ki ste jo obiskovali, ji izražali pozornost in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše, predvsem pa zahvala vsem številnim sovaščanom za molitve, ki smo jih opravljali za njeno osmino na njenem domu. Hvala celotnemu osebju ZD Videm pri spremljanju in
zdravljenju naše mame. Prav tako se zahvaljujemo obema duhovnikoma naše župnije, še posebno župniku g. Škulju za večletno duhovno oskrbo na domu, njegove lepe besede na pogrebni sveti maši, pa tudi pevcem, pogrebnikom in cvetličarni Lilija za pripravo pogreba.
Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
ZAHVALA
ALOJZ MEGLEN
(1918 - 2009) STRUGE
Ob boleči izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami
sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala molivcem v vežici, hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala moškemu in mešanemu pevskemu zboru za ganljivo petje pred vežico, v cerkvi in na pokopališču. Hvala cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba, posebno gospe Danici Bambič. Zahvala zdravstvenemu osebju dr. Mariču in Robiju za lajšanje bolečin našemu atu. Hvala negovalnemu osebju in medicinskim sestram doma Sv. Terezije. Hvala vsem, ki ste našega ata v času bolezni obiskovali
in mu z lepo besedo lajšali trpljenje. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Bog naj vam poplača.
Žalujoči: žena Kristina, sin Lojze, hči Malči z družino ter ostalo sorodstvo
Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je...
večno mlada!
nielfo
Lahke Jeklene strešne kritine
N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre.
Z
ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi.
Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ:
m
Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í
LEJO - ILIJAZ
krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana
Telefon: 041/632 500
STUDENTSKI BONI!
1 BON = PIZZA PO LASTNI IZBIRI -I- SLADICA oz. SADJE
DOSTAVA PIC NA DOM V OBČINI DOBREPOLJE
DostQVQ vs^ko polno uro.
Tohek - petek od do 21'' Sobota od 13" do 21" POGOJ : miti i m a I no naročilo 2 plcr V PONEDELJEK NE PEČEMO PIC f
'é tel.:7870-090
fïïmmmw©
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
9	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanjestekla
9	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
MIRO
s.p.
-	polaganjevsehvrststeklenih, stropnih in talnih oblog
-	manjša popravila
-	montaža lesenih stopnic in pohištva
-	dobava in montaža vseh vrst oken invrat
Miroslav Erčulj
Zagorica 63, 1312 Videm Dobrepolje
GSM: 041 714 098
privoščite si brezskrbno zimo

HRANILNICA LON
Pio»(ovna «not» CfiOSUPLJE Kolodvonlta i, telefcin: 01 781 01 3D
V^nfevanj« In vie bar^n« ^oritvie na Lfub^zntv Oscbcn Na^ln
pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.Q.
PRODAJNO RAZSTAVNÍ SALON - C.LjiibljjnikshripidîISA. lOKiLjiiljini jp^ pm 041 r402 7B0. 041 /449 334 »I 01 f51 o 55 30. Ki: 01 /51 o 55 31, Fj
c-moit pnlia(n;afnrt..nflt. CbI. ias: nan [wt Éh ^ tíň. 14h . I7fi	^^^
PVC OKNA, VRATA
.6-KOMDfíNI PROFIL
•	TROJNO TE3NENJE
•	ODLIČNA TOPLOTOA iN ZVOČNA IZOLATWNOST
NOVO • STEKLO Ulj-0,7 WJm^ - NOVO
VHODNA VRATA
•	Vsiti^kflvmi ^klapar^
•	vjrmtïtm Sfít í kliuka
•	flaztóni
VÏDffJI
NOVO - STCKLQ Llî-0.7 l/V/rn' ■ NOVO
■ ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIK!,... ■ ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.