POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—847. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15,— LIR. 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180.-- LIR. 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 1	40,— LIR.
Cena liv 15
Ob Sommerjet/i tiskovni konferenci
otežuje preskrbo Trsta
Na tiskovni konferenci, ki jo je klical g. Stan ey L. Sommer, na-zelnik ameriške misije ja pomoč Europi (AUSA) v Trstu, je neki novinar predlagal, naj bi ame-riška misija dala pomoč tudi za nabavo obutve in obleke. Potem si Tržačani lahko nabavljali ceyl-7e in obleke po nižjih cenah kakor so zdaj v prosti prodaji. (Po zadnjem zvišanju racionira-n’h obrokov kupijo Tržačani po znižanih centih lahko za 1478 ka-[Lri) živil). To bi pomeni'o za tržaške potrošnike o ajšavo, saj znašajo stroški za obutev in c.bleko notavo petino stroškov za življenjske potrebščine tip: ji e tržaški družine (okoli 48 000 lir mesečno).
G. Sommer je v načelu ta pred-(°g odbi1, češ da ne razpo'aga s Po. e brlim i krediti in da bi b ,lo iudi težko izposlovati nove o:t nnishingtonske vlade.
Naše načelno stali 'če je: Omogočiti je treba vsakomur . toliko zaslužka, da si bo lahko nabavil živeža in drugih potrebščin, ki jih. Potrebuje zase in za svojo druži-n°- Pomoč se daje navadno resn č-him siromakom in nesposobnim Za de'o, Pomoč pušča vselej grenak od-utek manjvrednosti in ubi ja
človeški .ponos. Ce velja to Za po-’-ameznega državljana, velja toliko bo’j za samo državo.
Rešitev gospfidarskcrSDCialnega vprašanja na Tržaškem ozemlju hi v razširjenju pomoči m pod-Por, temveč v težnji, da se go-'Podardvo Tržaškega ozemlja č m Prej postavi na lastne noge. K temu končnemu dmotru je treba, asmeriti vse napore in težiti za tem, da se gospodarsko živ jenje v Trstu in na' vsem področju po-'tevi na zdravo in trdno osnovo, 'ja mu ne bo več potrebna pomoč, čeprav bi to poleg drugih ukrepov Zahtevalo tudi kirurško operacijo 1 -dan ega etničnega sestava: Gotovo je namreč, da Trst niti P ri normalnem razvoju sv o. e industrijske, trgovinske in pomorce dejavnosti, ne bi mogel prehranjevati sedanjega števila ljudi Prebivalstva (okoli 280--300) ljudi)
m bi go podnrska osamosvojitev STO-ja, ki naj bi res slone'« na zdravih ekonomskih načel.h, z ah-levala odhod velikega' dela priseljencev, ki danes živijo od fiktivnih služb in podpor in katerih Prisotnost ima izključno po dume namene.
Pot k gospodarski osamosvojitvi sicer strma, med drugim tudi Zaradi splošnega mednarodnega gospodarskega in političnega pote-žaja in posebno zaradi vloge Trm sta v mednarodni igri; vendar bo tr,eba končno stopiti na njo.
Prav predlog tržaškega norinar-ja o raztegnitvi ameriške pcmoci tudi na nabavo obutve in r.bleke, Kam daje pobudo Za drug predlog, ki Kaj ga proučijo poklicani.
Kakor poročamo na drugem me-stu, ugotovi f milanski gospodarji list »Il Commercio ‘24 ore«, so cene italijanskih tkanin za odst. previsoke, da bi h.hko Ustrezale določbam angleške via-de glede uvoza iz inozemstva. Pot-Kik, ki je te dni prispel iz Egip-ta> trdi, da sc cene obutve V Tr-xtu izredno visoke v primeri s c*nami v Egiptu. Zadnja valutna reforma v Italiji, ki predstavlja Kradno razvrednotenje lire, je ime-la po zatrdilu samih v.adn h orga-n°v predvsem namen znižati cene italijanskega blaga izražene v tuj: va'uti in na ta način pospe iti iz-p°2-_ De stvo je, da konkurečna s -11 italijanskih, proizvodov nasproti Proizvc-dom ostalih, držav po-P^ča, ker so njihove cene, ki ro
,'e Postavljene v času polne konjunkture za italijansko industri-
39 ko je bila industrija v mno-
.	fVU jtr Ut UL tfWUU-ÒVl I JU U "tRU-
gih evropskih državah še na t eh, Previsoke.
Prebivalstvo Trza kega ozem-
lja
Mar bi ne kazalo proučiti vprašanje nabave raznih živl.enjskin potrebščn- na primer obutve in obleke tudi s t lega vidika? Kako do’go bo še prebivalstvo STO-j i nosilo breme italijanskih zaščitnih carin, ki so bile vpeljane v zavarovanje italijanske industrie, in sicer tudi takšne, za katero niso dani naravni pogoji in ki prav zaradi tega proizvaja po visokih c zn-h.
Pri izvozu lloliianskili tkanin
vedno vetje težave
»I! Commercio 24 ore« (4. jan.) toži, da je izvoz italijanskih tkanin zadel na velike težave’ »Švica je preobložena z b’agom;- s Francijo. Belgijo, Holandija in Luk-semburgom se ne dajo skleniti nikakšne kupčije. Anglija je zdaj dovolila prvi uvoz manjših količin, toda po cenah, ki so 50 odstotkov nižje kakor ital janske. O Nemčiji bolje da ne govorimo, s Španijo ni mogoče zaključiti nikakršnega pas’a, medtem ko so balkanske države pod vp'ivonv Vzhoda. Izvoz na Švedsko zadeva na valutne težave, ki jih de’a sama italijanska vlada. V Indiji se kunčija oživlja, toda po prepolovljenih cenah. Južna Afrika, ki je bila dobra odjema ka ita l anskega blaga, je preob’ozena s tkaninami po .nižjih cenah, medtem ko Egint ne dovoljuje uvoza, iz voz v ZDA inora računati z n.r tranio konkurenco in y'sokiim cenami. medtem ko -se Južna Arne ,-ika čedalje bolj industrializira.
.Toscana" in politika
1-7 Tr,l:i
mora plačevati te italijanske Proizvode po visokih cenah samo 2nrndi tega, ker še vedno z vi v sklopu italijanskega gospodarstva ln ita’ijanskega carinskega sistema.
7 januarja je odplula iz Tista proti Durbanu v Južni Afrik »Toscana« 0.584 br reg. ton), last Tržaškega Lloyda preno ljena v tržaških ladjedelnicah po 6 mesečnem delu. Parnik je pii-krojen za mešano s’uzbo — za prevoz potnikov in blaga.. Sprejme lahko nad 800 potnikov. _
Gre za obnovo proge med Juz-no Afriko in Trstom, ki so ga nekateri tržaški italijanski dnevniki tudi ob tej priliki prišteli
k italijanskim pristanišc-eim Tudi predsednik upravnega odbora
tržaškega Lloyda dr. Forti je na l lih, ki ga ie družba priredila
delavcem, zapolnim pri ^opra.
ZkaU> zv^selei "gojila simpatije nasproti Italiji i« Trstu.a
Kakor poroča	(<
v Benetke sprejmi južnoafriškega P^ an	dnik
d-už?«a^ dr. *£ %£ sednik upravnega odbora Trz^ škega Lloyda, SfPej p ‘	0.
ga
Sn pUavnemdJOVoru tPohva.
adiS"; ki so obnovili »Toscano« in zaključil, »da Italija dokazuje in mora tudi v bodoče vselej dokazovati, s svojimi d li. da je na čelu civilizacije m nanredka.«
V Trstu je bilo mnogo hrupa pri odhodu ladje. Organizatorji so hoteli tržaški javnosti pokazati, kako se vodstvo Tržaškega L'oyda trudi, da bi obnovilo tr. žaško pomorstvo in da 50 ^počitki, da zanemarja tržaške ko risti. brez pod’age. Navsezadnje se ie spet pokazalo,, da sedanje vodstvo sploh noče, da bi Lloyd postal res tržaško podjetje. Lloy dove ladje so še- vedno registrirane v Genovi. Govora predsednika u nravnega odbora v Trstu in Benetkah, obisk južnoafriškega predstavnika v Benetkah (torej ne v Trstu), prisotnost admirala Farine in nameravani pri hod Italijanskega ministra za tr govsko mornarico v Benetke, vse to so dejstva, ki samo potrjujejo očitek tržaških gospodarskih krogov, da ie tržaški Lloyd v službi Italije in v sklopu Finma re-ja.

Pri 800 milijardah Jugoslavija
zaposlila tržaško ladjevje
male obalne tonaže
Minister za državni proračun Einaudi je na seji ministrskega sveta s svojim poročilom o državnih financah presenetil vso i-talijansko in tržaško javnost, vsaj kolikor gre za novo povečanje denarnega obtoka. Državni izdatki v finančnem letu 1947.48, ki so bili do'očeni prvotno na 832, se bodo povečali na 1208 milijard lir; predvideva pa se tudi povečanje državnih dohodkov od 520 na okoli 900 milijard, tako da ostaja še primanjkljaj okoli 300 mi'i jard.
Pesimistično poročilo italijanskega gospodarskega tiska ob začetku novega leta, da se je namreč denarni obtok povečal na 740 milijard. 5e prekosil minister Einaudi z ugotovitvijo, da je znašal denarni obtok 31. decembra kar 787 milijard. To se pravi, da se ie v decembru/ pomnožil 7.a 85 milijard. V teku pretek’ega leta se je obtok povečal za 232 milijard — povprečno 23,5 milijard na mesec. Povečanje v decembru gre na rovaš 13. plače (okoli 32 milijard) in raznih drugih izdatkov, ‘je dejal Einaudi. V finančnih krogih računajo, da je danes denarni obtok dosegel že 800 milijard.
Nov tečaj italijanske lire
Za mesec januar je italiianski devizni urad v Rimu določil naslednje cene tujih valut za odkup 50 odst. izkupička pri izvozu v inozemstvo (v oklepaju ie. ca’ ?,-■ prejšnji mesec): dolar 576 (603) lh; šterling 1637 (1984) lir: švicarski frank 141	(152) lir;
Egipt, funt 1679 (2034.85) lir, poti-, e sc ud o 23,07 (24,05) lir.
ITALIJANSKA MORNARICA ZOPET NA NOGAH
Ob nastopu Višjega sveta za - trgovinsko mornarico je italijanski minister trgovinske mornarice orisal njen razvoj po drugi svetovni vojni. Ob zaključku premirja leta 1943. je Italija imela 300.000 ton ladjevja, danes obsega njeno ladjevje že 1,9 milijona br. reg. ton. V kratkem bo dosegla 2,2 milijona ton, ko bodo namreč ZDA vrnile Italiji zaplenjene ladje in bo zaključena definitivna pogodba o nakupu cistern T-2. Potem bo italijanska trgovska mornarica dosegla že 60% predvojne.
Češkoslovaški minister za zuntnja trgovino dr. Hubert Ripka je po svoji vrnitvi iz Moskve, kjer je podpisal novo češkoslovaško-sovjetsko trgovsko pogodbo, imel več predavanj; napisal je nekaj člankov in razgovarjal se je s češkoslovaškimi novinarji o pomenu te pogodbe. Vsa izvajanja ministra dr. Ripke se dajo izraziti v teh-le točkah:
1.	Nova sovjetsko-češkoslovaška trgovska pogodba bo premostila vse resne težave, ki so ogrožale češkoslovaški prehranjevalni položaj.
2.	Nova pogodba zagotavlja zadast-ni dotok surovin in polizdelkov, ki jih češkoslovaška industrijska proizvodnja nujno potrebuje.
s. z novo pogodbo je bilo doseženo izravnanje * v izvozu med izdelki težke in lahke industrije.
4.	Nova pogodba dokazuje, kako dragocen zvezo vaška.
5.	Pogoji posojila in cen so v celoti zelo ugodni.
6.	Nova pogodba bo zelo olajšala položaj češkoslosiovaške Narodne banke.
7.	Gospodarsko češkoslovaško-sovjetsko sodelovanje je dobilo trdno osnovo jasno formuliranih načel.
8.	Z novo pogodbo se je konkretno in pozitivno utrdilo češkoslovaško-sovjetsko zavezništvo, kar je tudi v jasnem in vidnem interesu obeh držav
V tržaških pomorskih krogih je izzvala veliko pozornost vest, da je podjetje SAP (Società armatori pugliesi) sklenila z Jugoslavijo prevozno pogodbo za prevoz raškega premoga na Reko in v druge luke na jugoslovanski obali, kakor Split in Gruž. SAP je vse svoje ladjevje (6—7 motornih ladij) manjše, tonaže, od 200 do 600 ton, postavila v jugoslovansko službo.
Ta družba je samo sledila zgledu mnogih tržaških brodarjev, ki so že decembra in nekateri celo novembra krenili po isti poti iskat zaslužka za svoje ladje in mornarje. 2e novembra je večina tržaškega in istrskega ladjevja za obalno plovbo, ki je dotlej prevažala premog iz iRaše v Tor Viscoso ali pa celulozni les iz Šibenika, Gru-ža in Bakra v Tor Viscoso, ker je prenChal izvoz raškega premoga v tej smeri in si je podjetje SAI C1 ustvarilo že precejšnje zaloge celuloznega lesa. (V Italijo so pričele prihajati večje pošiljke premoga iz Amerike).
Tudi na drugih progah, po katerih so dotlej vozile ladje s tonažo od 150 ton navzgor, kakor! na primer na progah med Trstom ali med jugoslovanskimi in grškimi pristanišči in južnoitalijanskimi, ni bilo več dela. Prej so te ladje prevažale jugoslovanski, Češkoslovaški in avstrijski les iz Trsta in jugoslovanskih pristanišč v zapad-ne jadranske luke, na Malto, v Pirej in celo do Aleksandrije, nazaj grede so tovorile iz južnoitali-janskih luk železne odpadke vojnega materiala za livarne v Mar-gheri (Benetkah) in Vidmu. Ce n; bilo drugih tovorov so odplule v St. Margherite po sol za Benetke.
Ko je prenehala konjunktura na teh progah in je Jugoslavija ponudila tržaškim in istrskim brodarjem dobre plačilne pogoje — 900 lir za tono blaga, prevoženega na relaciji Raša Reka, so ti radi sprejeli ponudbo in sklenili pogodbe tudi za več mesecev. Jugoslavija plača brodnine v italijanskih lirah.
Trst je popolnoma izgubil svojo staro funkcijo razdeljevalne luke, v kateri so veliki parnik, razlagali
Obnova poljskih luk
Poljaki obnavljajo svoje luke z izredno vnemo.Gdinja, kii je bila med vojno skoro popo noma uničena, razpolaga že s 7.200 m obale, tj. s 62% v primeri z letom 1939, in s 125,554 k v. m -sk adišč 50% predvojne površine. Prav tako napreduje obnova Gdanska: 13.900 (64%) obale in 52.471 (18% kv. m sklad'šč. Promet v obeh pristaniščih je dosegel po' o vico predvojnega. 5'čečin je postal izvozna luka za po’jski premog. Skoro tretjina kreditov poljskega ministrstva za trgovinsko inamarivo pojde v tem letu za obnovo Sčečina, ki že danes razpolaga s 14.843 m
obale. _________
IZVOZ ARGENTINSKEGA MESA Argentinska vlada je ustavila
videvajo letos uvoz 400.000 ten. Argentina je pripravljena preklicati izvozno prepoved p ul pc gojem. da Angleži dovolijo pretvori-tev ustrezajočega zneska funtov v dolarje.
800 MILIJARD ZA RAVNOTEŽJE CEN
V angleškem proračunu 1947—48 je postavka 392 milijonov funtov (okoli 800 milijard lir), ki jih država plača za ohranitev cen življenjskih potrebščin na nižji stopnji.
tovore iz prekomorskih dežel in od koder so nato manjše ladje odvažale to blago v manjše jadranske luke na vzhodni obali.Brodarji morajo dalje za zaslužkom.
Nekaj zaslužka v prihodnjih mesecih pričakujejo mali brodarji še od dela za tovarno celuloze SAICI v Tor Viscosi, ki je sicer že precej založena s celuloznim lesom, a bo potrebovala .še okoli 15.000 prostorninskih metrov ladjevja za prevoz novih pošiljk.
Prevoz peska od izliva Soče v
O uspehih prvega leta jugoslovanske petletke jasno govorijo številke, U jih v naslednjem podajamo:
Plan industrijske proizvodnje j; bil prekoračen v celoti za 6.5%. Le proizvodnja premoga je bila za 3.3% pod predvideno količino, medtem ko znašajo presežki plana pri nafti. 14	, pri črni metalurgiji 9 odst, pri
nekovini 2 odst. Lesna industrija je zakasnila plan za 6.4 Kmetijska proizvodnja se je zelo približala načrtu, a v nekaterih primerih ga je znatno prekoračila. Plan setve žita je realiziran 92.2 odst., setve koruze 110,3 odst. V živinoreji je bil plan dosežen v višini 97,8 odst. objekti so dosegli 92 odst. načrta.
plan železniškega in pomorskega prevoza je bil izpolnjen 100 odst. Zgrajeno je bilo 421,7 km železniških prog. Plovni pomorski tehnični V gradbeni stroki je bilo dograjeno 92 odst. objektov med temi 448 industrijskih, 3690 kmečkih zgradb, 1316 šolskih poslopij, 68 zdravstvenih postaj in 966 km cest.
Nič manjši uspehi niso bili registrirani na finančnem, prosvetnem in socialnem sektorju.
Mlado gospodarstvo FLRJ prehaja v drugo petletko z bogatimi izkušnjami, ki bodo v bodoče omogočile še uspešnejše delovanje na poti načrtnega gospodarstva.
Nova kemična tovarna
v Kastelu —- Sučurcu je v gradnji velika tovarna »Jugovimi«, ki bo izdelovala osnovno prvino za umetni kavčuk in za plastične mase, t- j. polivinil — klorid. Tovar-na bo tvorila kombinat z b ižnjo tovarno karbida in cijanamida v Dugom Ratu pri Splitu. Iz karbida bodo pridobivali acitelenski plin. iz morske soli pa potom elektrolize klor in vodik Po kompliciranem procesu bodo' iz omenjenih kemičnih prvin sestavlja’i p astiene mase polivinil-karbida.
Med "proizvodi tovarne bo umetno usnje za podplate, ki za nekatera uporabe celo nadkriljujejo naravno usnje.. Največji del proizvodnje bo uporabljala elektroindustrija kot izolacijski material. Tovarna pa bo tudi važna za kemično industrijo v vezi s proizvodnjo umetnega kavčuka.
Uporaba p.astieniti mas je sploh zavzela v sodobni tehniki velikanski razmah, saj te prvine sijajno nadomeščajo naravni kavčuk, les, steklo, porce’an, naravne smole in celo kovine. Iz teh razlogov posveča prvi jugoslovanski plan plastičnim masam veliko pozornost in predvideva, da bodo v Jugoslaviji proizvajali po letu 1951. 5000 ton surovine
Dober posel z Jugoslavijo
Neko italijansko radiotehnično podjetje, ki je v Trstu ustanovilo »avtonomno podružnico«, je ob novem letu s posredovanjem svoje podružnice prodalo Jugoslaviji za 40 milijonov lir radio-tehničnega in telefonskega materiala.	i
Trst daje še vedno nekaj zaslužka manjšim jadrnicam s pomožnim motorjem ; ladjarji prevažajo pesek in ga sami prodajajo v Trstu v prosti luki ali ob pomolu Sanità po 800—900 lir. Živahna gradbena sezona bi tudi njim prinesla več zaslužka.
Do srede decembra so veljale naslednje brodnine:	za premog iz
Raše do Tor Viscose 900 lir; za celulozni les do Tor Viscose iz: Bakra 1200 lir, Šibenika 1600 lir in Ploč 21001 'lir.
Jugosl. živo srebro v ZDA
Javljajo, da je prispela v ZDA prva pošiljka 1500 steklenic živega srebra. Vest je zbudila pozornost in je celo nekako presenetia zapadne trgovske kroge, ki niso računali z možnostjo konkurence jugošlavanskega proizvoda. Na sve tovnih tržiščih, posebno pa na se-verno-amer iških se je vrši.a doslej konkurenčna borba med evropskim živim srebrom itaiijan-:kega in španskega izvora ter meli kansko in kanadsko rudo. V letu 1947. so evropski proizvajalci živega srebra nudili ugodnejše tržne pogoje in so zaradi tega obv aduti važen ameriški trg. Dosedanja cena živega srebra na borzi v New Yorku se je sukala oko i 80 dolarjev za steklenico cif. Niso še znane kvotacije jugoslovanskega živega srebra. .
Pridelek tobaka v Jugoslavi/
izredno obilen
Prvi rezu tati odkupa tobaka, ki se je začel sredi novembra 1947 so potrdi.i, da je bil letošnji pridelek tobaka še enkrat večji kakor lanski in za 17%, večji kakor v najugodnejšem letu v predvojni Jugoslaviji. Zaradi boljšega vskladiščenja tobaka so bila letos zgrajena tobačna sk adišča v Bi-tolju, Stipu, Valandovem, v Titogradu in v Mostarju. Proizvodnja tobaka se je poveča'a predvsem zaradi tega, ker so zagotovili sadilcem donosne odkupne cene, vrhu tega po potrebne količine žita po maksimiranih cenah. Sadilci dobe tudi posojila za proizvodne stroške do nove setve. Da se iz-bojša kakovost tobaka, so določene posebne nagrade za tiste sadilce, ki oddajo najboljši proizvod in ga najbolje pripravijo. Število sadilcev se je lani povečalo za 37% v primeri s prejšnjim Jetom Letos pa je po planu predvideno, da se bo povečala površina za saditev tobaka za nadaljnjih 7,3%.
Zakaj zahteva Trst svoje ladje ?
Na tiskovni konferenci načelnika ameriške misije za pomoč Trstu je neki novinar ugotovil, da je ameriški premog v Trstu za nekih 500 lir pri toni dražji kakor v Italiji; premog v Trstu je sploh predrag in občinstvo ga noče kupovati Za kurjavo. Na to je načelnik Sommer ugotovil, da je ameriški premog postavljen v Trst dražji kakor v Italiji, ker ga dovažajo v Trst na ameriških ladjah, medtem ko dovažajo ameriški premog v Italijo na italijanskih ladjah. Ameriške ladje plačajo režijske stroške (za posadko itd.) v dolarjih, italijanske pa v italijanskih lirah. Zato je tudi prevoz na ameriških ladjah dražji.
To je tipičen primer, kaj se pravi imeti lastno mornarico! Vojna uprava se mora pobrigati, da Italija vrne Trstu ladje, ki mu pripadajo po mirovni pogodbi kot nekdanja lastnina italijanskega državnega podjetja IRI.
Ripka o trgovinski pogodbi
med ZSSR in ČSR
partner je za Sovjetsko-»,, podarsko razvita Ceškoslo-
jzvozr zmrzlega thesa na Ang esko. Lansko leto je Velika 'Britanija uvozi'a 450.000 ton argentinskega

Popoln uspeh jušoslovansKe petletke
v prvem letu
R S Tl ”
5"
C 135/1948
32
Stran 2
GOSPODARSTVO
li
16. januarja 1947
PROBLEM ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
Rešitev v delu za zaledje
Leta 1896. je »Kranjska industrijska družba«, s sedežem v Ljubljani,. pričela graditi v Skednju pri Trstu prvo visoko peC za proizvodnjo surovega železa. Dne 24. nov. naslednjega leta je peč že stopila v obrat. Družba je v naslednjih letih svoj program načrtno razvila in dogradila do 1. 1912. koksarno, še dve visoki pečj, mar-tinarno za proizvodnjo jekla ter valjarno za jekleno pločevino.
Do konca prve svetovne vojne je KID v ta namen investirala skoraj 25 milijonov zlatih kron. Upoštevajoč obrabo so cenili vrednost železarne leta 1919 na najmanj 15 milijonov zlatih kron.
Po italijanski zasedbi Trsta je bri ustanovljen na pobudo italijan-. skih vladnih krogov poseben konzorcij, ki je. avgusta 1919. kupil 61.0000 delnic KID za ceno 26 milijonov lir. Leta 1924. pa je železarno kupila nalašč za to osnovana delniška družba (Altiforni e Acciaierie della Venezia Giulia) za smešno nizko ceno 2 milijona lir. Nekaj let pozneje je večinski delniški paket odkupil konzorcij Avgusta Westena v Celju. Leta 1931. pa . je bila industrija dokončno vključena v italijanski kompleks »ILVA« s sedežem v Genovi.
Danes je nastopil za škedenjsko železarno zopet čas usodnih odločitev. Razvoj, da ne rečemo obstanek te važne tržaške industrije je danes predvsem odvisen od pravilnih smernic, ki morajo računati z novim mednarodnim in gospodarskim položajem Trsta.
SEDANJE STANJE
V bistvu so ostale industrijske naprave škedenjske železarne takšne, kakršne jih je zapustila KID. Dva meseca pred koncem vojne je bila industrija cilj letalskih napadov s strani ameriškega zrako-plovstva, kljub temu pa so bile poškodbe razmeroma malenkostne (4 do 5 odstotkov).
Koksarna ima 331 peči, a od teh jih, je v obratu samo 22. Ostalih 11 peči ne deluje in bi zahtevale popolno tehnično preureditev. Sedanja produkcija koksa znaša nekaj nad 300 ton dnevno (110.000 ton letno), napram 170.000 ton normalne letne zmogljivosti koksarne. Za. vsako tono porabljenega premoga proizvaja koksarna še 370 kub. m plina, okrog 2 q katrana,
1 q amonijevega sulfata, ter 30 do 40 kg. benzola.
VISOKE PECI MIRUJEJO
Vse tri visoke pečj, železarne sedei popolnoma mirujejo, odkar je marca 1945 prenehala obratovati zadnja visoka peč. Za takojšen obrat, bi bila sposobna le ena, Če bi podjetje popravilo male poškodbe na črpalkah, ki služijo za ohlajevanje. Druga visoka peč bi zahtevala precejšnja popravila, tretjo pa bj morali popolnoma preurediti.
Letna proizvodnja surovega železa pri polni zmogljivosti bi znašala 160—170.000 ton, za kar bi potrebovali letno okoli 350.000 . ton .železne rude, 60.000 ton apnenca in 160.000 ton koksa.
Osnovna industrijska naprava škedenjske železarne torej ne deluje. .Posledica tega je, da nimata koksarna in ne jeklarna osnove za ustrezno delovanje. Počitek visokih peči, pa ima škodljive posledice tudi za druge postranske oddelke celotnega obrata.
Pred vojno so n. pr. plinski odpadki visoke peči gnalj elektro termično centralo, ki je krila nad polovico potreb podjetja (skoraj 20 milijonov kwh - letno).
ZGRADITEV NOVE CEMENTARNE
. Žlindra iz visokih pečj predstavlja izvrstno sredstvo za proizvajanje cementa. 2e v zadnjih časih je železarna pošiljala v cementarno v Pulju zelo znatne količine žlindre, ki se je nakopičila v podjetju v vojni dobi. Ustanovitev nove cementarne v okviru škedenjske železarne bi prinesla Trstu in ozemlju posebno v sedanjem •^zaobju nedvomno ogromne koristi. Računajo, da bi z žjjndro visokih pečj v polnem obratu lahko proizvajali dnevno od 20' do 25 vagonov cementa. Leta 1939 je tudi ILVA pričela s pripravami za graditev cementarne. Nabavila si je večino potrebnih strojev, ki so baje še v Trstu, razen" električnih strojev, ki so jih poslali na otok Elbo v nadomestilo za tamkajšnje podobne naprave, ki jih je vojna popolnoma uničila. Predpogoj za uresničenje načrta pa je seveda obnova obrata visorih peči.
JEKLARNA
Instalacija za proizvodnjo surovega jekla razpolaga z d verni pečmi, tipa »Marten«, k; lahko proizvajajo normalno 70 -‘80.000 ton surovega jekla. Trenutno je v ob-
ratu samo ena peč. V zadnjih mesecih je znašala povprečna proizvodnja surovega jekla 75 ton dnevno, kar predstavlja količino, ki je vsekakor pod polovico normalne zmogljivosti jeklarne. Prj polni zmogljivosti porabi martinarna dnevno okrog 35 ton premoga, 30 ton surovega železa ir, ustrezajočo količino železnih odpadkov in postranskih kemikalij.
Jeklarni je dodeljena moderna valjarna, ki proizvaja dnevno okrog 130 ton debele pločevine. Sedanja dnevna proizvodnja pa ne prekaša 80 Ion. Naprava tipa »Bilet-te« ne deluje že od- leta 1940.
VIRI SUROVIN
Viri, lq so železarni v pre-teklosti dovajali železno rudo, so rudniki Riff-Melilla (Maroko), Prijedor (Jugoslavija), Serifos (Grčija), Krivoj Rog (Sovjetska zveza) in Elba (Italija). Apnenec je prihajal iz kamnolomov pri Savudriji (Tržaško ozemlje).
Pred vojno je železarna uporabljala skoraj izključno angleški premog (Cardif). Med vojno pa je bilo praktično ugotovljeno, da tudi šlezijski premog ustreza vsem zahtevam obrata. Po vojni je prvič stopil v železarno ameriški katranasti premog, ki pa po svoj-stvih precej nazaduje napram angleškemu in šlezijskemu. Za pridobitev 13 ton koksa so porabili 16 ton angleškega ali šlezijskega premoga, medtem ko danes z isto količino premoga pridobivajo le 12 ton koksa. Poleg tega je po mnenju strokovnjakov le 60% tega koksa uporabnega zaradi njegove drobljivosti za visoke peči. Vsekakor bi ne bila vrsta ameriškega premoga, ki ga zdaj rabi koksarna, primerna v primeru, da bi obrat pričel proizvajati tudi surovo železo.
Jeklarna je uporabljala del surovega železa, ki so ga proizvajale visoke pečj. Danes obrat uporablja še stare zaloge surovega železa, ki pa bodo kmalu potekle, ter železnih razbitin lokalnega izvora. Skladišče vojnih ostankov v Gasarsi dobavlja za sedaj jeklarni največje količine potrebnega železnega materiala.
ODJEMALCI
V preteklosti je večino koksa porabila sama železarna. Višek surovega železa je bil razdeljen med 28 obratov ILVE. Stalni odjemalci so bila še; podjeta »Falk«, »Breda«, »Dalmine«, »ATU«, »Jadranske združene ladjedelnice«, »FIAT«, »Necchi«, »Stingler«. Surovo jeklo so pošiljali večinoma beneški industriji (Marghera). Velik del pločevine je bilo namenjene tržaški pomorski/ industriji, ostalo- pa raznim drugim odjemalcem (»Ansaldo«, »Toši« itd.).
Danes se položaj ni mnogo izpre-menil, ker razpolaga s produkcijo še vedno »Finsider«, k, deli pol-
izdelke škedenjske železarne po svojj agenciji »Ferrotaie« v Milanu raznim italijanskim metal urgičnim podjetjem. Zanimivo pa je dejstvo, da je morala ILVA vsaj doslej prodajal; svoje izdelke po normiranih cenah, medtem ko so omenjena podjetja prodajala svoje končne izdelke večinoma po svobodnih cenah.
NOVA POT
Koksarna torej obratuje z 80?/, svoje popolne zmogljivosti, jeklarna s 50%,. visoke peči sploh ne delujejo. Vodstvo podjetja opravičuje takšno stanje s trditvijo, da nima na razpolago zadostnega obratnega kapitala za popolno obnovo industrije. Navaja kot primer, da bi znašala investicija za obnovo ene- same visoke peči najmanj pol milijarde lir (preureditev naprav in nabava potrebnih prvin).
Ko ugotavljamo, da ILVA posveča največjo sikrb svojim podjetjem, na italijanskih tleh, da tičijo vzroki nazadovanja tržaške metalurgije nekje drugje in dai se Za kulisami skrivajo temne si'e, ki hočejo na vsak način preprečiti gospodarski procvit Trsta.
Bodočnost škedenjskih p'aVžev je pač izven objema italijanske težke industrije in v tej smeri je treba iskati njihovo rešitev. Povezati -se morajo spet z za'edjem in de'ati zanje. Zaledje bi dobavlja'o surovine in v zameno nafoav-ija'o njihove polizdelke.
Poljska bi lahko doba-vlla’a železarni potreben premog. Poljska produkcija premoga stalno narašča: 27 milijanov -ton leta 1945, 47 milijonov ton 1946 in ^7 mi i-j-onov ton leta. 1947. Folijska je sklenila dogovore za nabavo premoga z mnoigiimi državami in si' cer: s Svedlsko-, Dansko, Sovjetsko zvezo, Norveško, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Švico, Jugoslavijo in Italijo. Samo Francija je sklenila pogodbo za nakup 4 milijonov ton poljskega premoga.
Jugos'avija je bogata z železno rudo, b-osanska ležišča vsebujejo nad 10 milijard ton te važne rude. Jugos avita je v razdobju 1937 — 1939 proizvajala nad 600.000 ton železne rude na leto in izvažala povprečno skoraj 400.000 ton. Prva jugoslovanska pet'etka predvideva (do -leta 1951) povečanje proizvodnje železne rude nai 1.500.000 ton rude. Kvalitativno je jugoslovanska že’ezna ruda izvrstna, saj vsebuje n. pr. ruda iz 'Ljubije in Vaireša 45—54% železa in 1.5—1„9% mangana.
Na drugi strani zagotavlja industrializacije držav tržaškega zaledja tukajšnji industriji, posebno ipa železarni, zanesljive odjemalce njenih izdelkov. Jugoslavija ho n. pr. že 1. 1951 izviša a industrijske investicije za 516% v primeri z 1. 1939., vredno t kov n-ske proizvodnje -pa za 6.9 krat.
vija (1.330), na sedmem Italija (1.154), na osmem Sovjetska zveza (1.135) in na devetem ZDA ( 1. ,y4 milijonov Kes).
V	zadnjih mesecih se je pokazalo v češkoslovaški^zunanji trgovini vidno zboljšanje, kar je v jesenskih mesecih običajen pojav. Mnogo obetajoče dejstvo je, da je v mesecu novembru 1947 češkoslovaški izvoz dosegel rekord po končani vojni. Z\ konsolidacijo češkoslovaškega narodnega gospodarstva je važna okolnost, da odpada polniti 76<^ novembrskega izvoza na dodelane industrijske izdelke.
ČEVLJE ZA ZITO
Češkoslovaška polja« je lansko leto si.no prizadela suša. Dedna bodo Cehi in Slovaki1 krili ta primanjkljaj z uvozom 400.000 ton žita iz. Sovjetske zveze. Sovjetsko Žito bedo plačali predvsem z Izvozom 5 milijonov parov čevljev »Batinega« j-zde ka.
L 1948 V ČEŠKOSLOVAŠKEM NAČRTU
V	teku tega leta bo Češkoislova-ška v smiisliu gospodarskega plana presegla za 10 odstotkov industrijsko proizvodnjo iz leta 1937; kmetijski pridelki morajo doseči -redvojno višino, prav tako prevozna sredstva. Načrt’predvideva veMke gradnje za odpravo stanovanjske stiske. Ce pomislimo, da je prebivalstvo CSR v vojnih in povojnih - letih nazadovalo od 15 na 12 milijonov' duš, potem se nam morajo videti toliko bolj smeli češkoslovaški načrti.
Iztržaške gospodarske kronike
■ ziirgovi
Industrija njena glavna opora
Po podatkih državnega statistične ga urada v Pragi, je bila novembr-• ska bilanca češkoslovaške zunanja trgovine aktivna za 247 milijonov. V razdobju od januarja do novembra 1947 je znašal uvoz na Ceško-Ziya goveja živina
slovaško 25,359 milijonov Kčs in izvoz 24,931 milijonov Kčs, bilanca je torej za prvih 11 mesecev 1947 pasivna za 427 milijonov Kčs. Podrobni podatki (vedno v milijonih Kčs):
U voz Kčs
Izvoz Kčs «/„
najvišji odstotek vsakega posameznega meseca v letu 1947.
V novembrskem uvozu na Češkoslovaško je bila na prvem mesni Velika Britanija, čeprav je vrednost tega uvoza padla od 450 milijonov Kčs v oktobru na 331 milijono,-Kčs v novembru. Na drugem mestu jp, Holandija' z uvozno vrednostjo 190 milijonov Kčs, na tretjem Švedska (186 milijonov Kčs), na četrtem Italija (171 milijonov Kčs), na petem-Sovjetska zveza (169 milijonov Kčs) in na šestem ZDA (168 milijonov Kčs). Češkoslovaška je izvažala v naslednje države: na prvem mestu je Švica, ki je kupila za 295 milijonov Kčs, na drugem Velika Britani-
škem uvozu na prvem mestu Velika Britanija, ki je prodala za 3.069 milijonov Kčs svojih izdelkov, na drugem mestu so ZDA (2.786 Kčs), na tretjem mestu Švica (2.029), na četrtem mestu Švedska (1.837, na petem Holandija (1.456), na šestem Belgija (1.248) in na sedmem Sovjetska zveza (1.200 milijonov Kčs).
V razdobju od januarja do konca novembra 1947 je bila v češkoslovaškem izvozu na prvem mestu Švica, ki je kupila za 2,705 milijonov Kčs češkoslovaških izdelkov, na drugem mestu je Holandija (2.056), na tretjem Švedska (1.901), na četrtem Velika Britanija (1.567), na petem Belgija (1,562), na šestem Jugosla-
Tehnične
novosti
Hrana in pijače		608	24.8	232	8.6
Surovine in polizdelki		1250	51.0	415	15.4	„
Gotovi izdelki		594	24.2	2052	76.0
Zlato in srebro		—		—	—
. Skupaj .		2452	100	2699	100
Razdobje	januar-november 1947; •				
Živa goveja živina		91	0.4	i	0.0
Hrana in pijače		4341	17.1	2864	11.5
Surovine in polizdelki		14968	59.0	3784	15.2
Gotovi izdelki		5956	23.5	18268	73.3
Zlato in srebro		2	0.0	14	0.0
Skupaj	• • .	25358	100.0	24931	100.0
Značilno je dejstvo, da znaša	izvoz	ja z	248 milijoni	Kčs, na tretjem	
dovršenih . industrijskih izdelkov v		Holandija (244) in		na četrtem Bel-	
razdobju januar-november 73.3	od-	gija	(163 milijonov	Kčs).	
stotka, v samem novembru pa	celo	V	razdobju od januarja		do konca
76 odstotka, kar je istočasno	tudi	novembra 1947 je bila v češkoslova-			
ATOMSKE ELEKTRARNE V FRANCIJI
Lečo 1948. nam bo verjetno prineslo prve atomske električne centrale. Saj že obstojijo načrti zn gradnjo taktnih central v Sovjetski zvezi, ZDA, Veliki Britaniji in Franciji. Prof. Jolliot-Curie je iZ' javil, da se Francija bavi z načrtom za gradnjo evropske atomske centrale, ki bo proizvajala električni tok. Natančni računi so pokazali, da je mogoče v atomskih centralah proizvajati električni tok ceneje kakor v. kaloričnih in hidratehničniH. Posebno poskusa z uporabo plutonija so se obnesli. Investicijski stroški so sicer ogromni, toda na daljšo dobo je proizvodnja električne energije v atomskih centralah cenejša. Doktor J olliot-Curie je dodal, da bo z uporabo 1 tone plutonija mogoče prihranita 3 milijone ten premoga. S tovorom uranija na eni sami ladji bi lahko za sto let preskrbovali vso Francijo z električnim tokom, medtem ko bi s tovorom 20 ladij uranija alli plutonija lahko dobavljali Evropi za dobo 150 let dvakrat več električnega toka, kakor ga proizvajajo danes njene termične in hidrotehnične elektrarne.
Na drugi strani pa so tudi izjave učenjakom, da bo preteklo še sko-ro 50 let, preden se bo dala atomske energija koristno uporabiti.
4000 KRAT SLAJSI KAKOr SLADKOR
Kemična industrija Že proizvaja umetna sladila, ki so mnogo slajša kakor sam s'adkor. Tako je d'ilcin 250 krat slajši kakor sladkor, saharin pa 700 krat slajši in peri'-artin celo 2000 krat s'ajši. Po dolgih poskusih se je holandski tvrdki Pctlack in Schwartz posrečilo sestaviti s’odilo, ki bo 4000 krat slajše kakor sladkor. Nova snov je neka vrsta bencinske spojine. * v
AMERIŠKA POMOČ ITALIJI IN PETROLEJ
Od 540 milijonov dolarjev pomoči, ki jo je ameriški kongres odobril Franciji, Ita iji ih Avstriji, dobi Italija 195 mii'ijouov dolarjev; za januar je Amerika že nakazala 57 milijonov do ar.ev. Zadevni sporazum, ki ie bit ped-pi. an v Rimu in ostane v veljavi do konca tega leta, do’oča, da mora Italija nabavljati blago v ZDA, le glede mineralnih olj in petrolejskih proizvodov izrecno predvideva, da jih bodo nabavlja i izven Amerike. ZDA so namreč ukinile izvoz nafte, ker se njihova petrolejska ležišča polagoma izčrpujejo
v trenutku, ko potrošnja narašča.
Poleg večjih količin hrane bo Italija prejela za meseca december in januar 600.000 ton premoga iz ZDA in 256.000 ton iz Porurja.
SUROVINE IZ SOVJETSKE CONE ZA ZAPÀDNO NEMČIJO
Vojna uprava sovjetske t:rne v-Nemčiji je dovo ila izvoz 60 000 tun surovin v zapadno Nemčijo; med surovinami je tudi gorivo. Po ameriških poročilih je ta izvoz v zvezi z. izvozom demontiranih, tovarn iz zapadne Nemčije v Sovjetsko zvezo.
DAVČNI PRITISK NARAŠČA
Marsikateri davkoplačevalec bo presenečen, ko bo v prihodnjih itednjih prejel davčno položnico Pritisk bodo posebno občutili mari trgovci, obrtniki in poisestniki. Značilen je primer tržaških branjevk, za katere je letos davčni urad določil davčno osnovo za 3% obdavčenje povprečni znesek lir 1.500.000.-— medtem ko lansko leto ta osnova ni na splošno prekašala 100.000.™- lir To pomeni, da se 'bo davek povečal povprečno za 15krat v primeri z lanskim letom. V nekaterih primerih se bo davek povečal skoraj za 200-krat.
STAVKA BANČNIH NAME- " SCENCEV
Stavka bančnih nameščencev je trajala 14 dni. Spor se je pričel, ker so delodaja’ci odklonili podaljšanje pogodbe sklenjene 3. okt. 1947 in veljavne do konca leta. Po tej pogodbi je bila do'oéena za vsakega uslužbenca mesečna doklada 5.000 lir (bančni nameščenci so prvotno zahteva'i 9.000 lir). Bankirji so opravičevali svoje stališče s trditvijo, da jim zmanjšanje bančnih pos’ov, ki je nastopilo kot posledica znanih vlaumh ukrepov glede omejitve kreditov, ne dovoljuje, še onemogoča izpo’njevanje mezdnega sporazuma. Pripravljeni pa so bili sprejeti uradniške zahteve, če bi vlada ublažila omenjene ukrepe. Pozneje so delodajalci izjavili, da bi bili pripravljeni ugoditi zahtevam nameščencev v primeru, da bi se zopet uvedel dopoldanski in popoldanski delovni urnik, ker bi se s tem bančni "aparat poveča'. Nameščenci so od onili tudi ta pred’eg. Sele ko so v znak : o’idarliosti stopili v stavko uslužbenci davčnih uradov in so napovedo’i prekinitev dela tudi nameščenci državne banke, pošte in telegrafa ie udruženje bankirjev popustilo in pođpisa’o z organizacijami ’ bančnih nemeščencev dogovor, ki v bistvu upošteva vse pogoje, ki so jih te postavile delodajalcem.
SINDIKALNO GIBANJE V INDUSTRIJI
30. nov. 1947 je potekel'rok, ki je bil določen za veljavnost de-ovne industrijske pogodbe. Ker jo deludala ci odklonili pogajanja z delavskimi organizacijami za j sk'enitev novega dogovora, so se pojavni med delavstvom znaki na- i raščajoče napetosti, ki pa so se ■ doslej omejili Je na kratke pr,e-1 kinitve dela. Industrije! .branijo ! stališče, da se življenjski pogoji I niso i spremenili na škodo delavca, odkar je bila -sklenjena stara po- ' godba in da bi. bila zaradi tega vsaka izprememba neumestna. Sindikati odgovarjajo s statističnimi podatki, iz katerih je razvid- j no, da sedanji prejemki zadovo- i 'jujejo povprečno le 60 odst., naj- ; več pa 80 odst. življenjskih potrebščin delavcev in njihovih dru- ; žin in da je zaradi tega revizija de'ovne pogodbe ne samo upravičena, temveč tudi nujna. Ver- : Jetrn je, da bo prišlo na tem sek- ! tor.iu do poostritve po'ožaja. ^
Pióma
olPcLfoòtva
NA PROGI TRST—SEŽANA—■ i AJDOVŠČINA
Za božične praznike sem se pe- : Ijal iz Trsta na Goriško po avtomobilski progi Trsi Sežana Ajdovščina. Takoj v samem »avtobusu« me je minilo praznično razpoloženje. Strpa’i so nas v staro j škatlo in stisnili kakor sardele.. Občinstvo je mirno vse to p rene- ; slo, meneč da pač mcn'a tako biti;’I navsezadnje so bili prazniki. Dvomim pa, da bi se tržaški podjetnik upal postaviti podobno vozilo i na katero koli drugo progo. Za Kras je vse dobro:
Moram priznati, da sem bil na- j vsezadnje še srečen. Po praznikih i mi je namreč prijatelj pripovedoval, da ga je pri povratku v Trst i skozi streho istega »avtobusa« pozdravil osvežujoč curek ne (posredno iz neba.	V. P.
Pismo izročamo podjetniku brez j komentarja.	Uredništvo.
Rreustroj ZVU
Z ukazom št. 55 z dne 10. januarja 1948, ki je stopil v -veljavo dan pozneje, je bil izvršen preustroi Zavezniške vojaške u-prave v Trstu.
Prinašamo bistvene določbe tega ukaza, v kolikor zadevajo gospodarske panoge javne uprave.
Razpored upravnih organov bo odslej naslednji:
1.	najvišji, vodilni upravni organi.
2.	ravnatelii
3.	oddelki (departmani),
4.	uradi, ki poslujejo v okviru oddelkov kot njegovi odseki.
Vodilni organi:
Dosedanji višji- častnik za civilne zadeve (SCAO) se preimenuje v »glavnega ravnatelja za civilne zadeve« (Director General Civil Affair-s’, njegov namestnik pa v »namestnika glavnega ravnatelia za civilne zadeve« (Deputy DGCA).
Dosedanji okrožni komisar (A-rea Commissioner) postane »con.
- ski komisar« (Zone Commissioner), častnik za civilne zadeve pa »namestnik (pomočnik) conskega komisarja« (Assis-tant Zone Commissioner).
Ravnateljstva:
Poleg glavnega ravnatelja za civilne zadeve in njegovega namestnika bo še pet ravnateljev in en izvršilni ravnatelj za cono. Eden izmed petih ravnateljev je ravnatelj za notranje zadeve, go. sbodarske resore na bodo upravljali:
1.	pristaniški ravnatelj (Director of the Fort), ki bo obenem načelnik oddelka za promet, v katerega je vključena tudi svobodna tržaška luka;
2.	ravnatelj za / finance (Director of Finance);
3.	ravnateli za gospodarski razvoj (Director of Economie Development).
Izvršilni ravnate! j ima v angleščini naziv »Executive Director.«
Gospodarski oddelki (departmani):
Posamezni gospodarski oddelki ZVU bodo imeli naslednje nazive: oddelek za finance (Department of Finance), oddelek za trgovino (Department of Commerce), oddelek za javna dela (De-par.tment of Public Works), oddelek za de'o (Department of Labor), oddelek za promet (Department of Transportation) in oddelek za industrijo (Department of Industry).
Razen teh obstoje samo še trije negospodarski oddelki, namreč oddelek za javno varnost, Za
pravne zadeve in tirad za obveščanje javnosti (PIO — Public Information Office).
Uradi:
Dosedanji oddelek za «pošto in brzoiav postane »Urad za pošto in brzojav« (Office of Post - Tele - Communications) in preide v pristojnost oddelka za notranje zadeve. Nanovo preimenovani »urad za nadzor cen« (Office j of Priče Control) preide v pristojnost oddelka za trgovino. j »urad za kmetijstvo in ribištvo« (Office 'of Agric-ufture - Fishc- I ries) v pristojnost oddelka za in- j dustrij.o, »urad za upravo želez- I nje« (Office of Railways Direc- j torate) pa v pristojnost oddelka i za promet.
Ustanovljena sta nanovo »urad za ceste in' motorni promet« (Office of Road and Motor Trans- I port) ter »urad za letalski pro- j met« (Office of Air Transport) kot posebna odseka oddelka za promet.
Dosedanja oddelka za prehra- ! no in za preskrbo sta spojena v j »urad za prehrano in preskrbo« (Office of Food and Supply) v okviru oddelka za trgovino. -»U- j rad za občekoristne naprave (Office of Utilities) bo pod nadzor- i stvom oddelka za industrijo.
V pristojnost oddelka za pro- j met spada ves kopni, zračni, že- ; lez-niški in vodni promet. Ves promet z motornimi vozili u- ‘ pravlia v okviru oddelka za prò- I met »uradnik za motorni promet« < (Motor Transport Officer).
Ukaz o preustroju ZVU ne raz- ! veliavlia ukaza št. 442 o ustroju tržaškega pristanišča in javnih skladišč in tudi označba »pristaniškega ravnatelja« ostane v ve- ! Ijavi.
Vodje oddelkov in uradov:
Vsakemu izmed ustanovljenih oddelkov (departmanov) načelu- j je »načelnik« (Chief), vsakemu «zmed uradov pa »uradnike (off -cer). Tako bomo ime i v gospo- I darski stroki: 1. načelnike odde-1-ka za finance, oddelka za trgovino. oddelka za javna dela. oddelka za delo, oddelka za promet in I oddelka za industrijo; 2. uradnike j pa za nadzor cen (Priče Cnntrok : Officer), za kmetijstvo in ribi- ’ i štvo (Agriculture „ Fisherie.s Officer), za pošte in brzojav (Communications Officer), za prehrano in preskrbo (Food - Supply Officer), za ceste in motorni promet (Motor Transport Officer)- 1 za železnice (Railways Officer). za občekoristne naprave (Utilities Officer) in za letalski promet (Air Transport Officer).
ls- januarja 1947
GOSPODARSTVO
Stran S
Marshallov plan -
orodje ameriške zun. politike
Dvomljivost njegove gospodarske vrednosti
Truman in Marshall sama poudarjata, da je »Marshallov Planu orodje zunanje politike Združenih ameriških držav’. Zgodovina mednarodnih posojil še Tl(J pozna primera, da bi neka država posodila defnar kar Id državam obenem, to je delu neke-da kontinenta. Branilci Marshallovega plana pred ameriško javnostjo, državniki ali publicisti, stalno naglašajo, da gre za obrambo gospodarskih in političnih koristi ZDA. t Smisla Marshallovega plana torej ne moremo pravilno oceniti, ako se ne dotaknemo tudi politične strani vprašanja; sicer so Zuntifnje-politični smotri v današnjem mednarodnem položaju tako znani, da jih ni treba* posebej naglašati. Prav zaradi tega se bomo tolika bolj držali gospodarske plati, ki predvsem .zaniha gospodarstvenike.
Preteklo ie več kakor pol le-l(L, odkar ie državni sekretar ZDa. (6. junija) napovedat »velikopotezno pomoč ZDA« za »evropsko samopomoč.« 8. januarja ie Marshall pred senatnim odbo-r°m za zunanje zadeve zahteval V ta namen 6,8 milijarde dotarlo Za prvih 15 mesecev začenši 1. aprila. Vsa akcija bo stala ZDA 15,1 . 17,8 milijarde dolarjev.
rika odločila za pomoč v. blagu Apneriška javnost postavlja za ta primer zahtevo, naj bi Amerika pošiljala kot pomoč Evropi samo odvisno blago.
Gotovo je, da je Marshallov plan za ameriško javnost p mukah porojeno dete, in da morajo tudi pogoji biti temu primerno težki. Ne gre za navadno posojilo, s katerim dolžnik lahko svobodno razpolaga. Nad njim vedno lebdi ameriško nadzorstvo, oziroma varuštvo.
Po Marshallovi zamisli bodo evropske države od časa do časa javljale svoje potrebe po biti-gu. V vsaki državi bo izreden firn eriški poslanik za izvedbo Marshallovega plana z lastnim uradniškim štabom. Ta bo vloge posameznih držav dostavljal »načelniku uprave za evropsko sodelovanje« v Washingtonu; načelnik bo tudi odločal o vrsti kreditov, ki naj se nakažejo, in o tem, ali države z izposojenim denarjem lahko nakupijo blago v ZDA ali v drugih državah. O načinu uporabe nakazanih kreditov bo torej odločiti Washington, pač v. . popotnem skladu s svojimi zunanjepolitičnimi nameni iv. s svojo zunanjo trgovinsko politiko.
Kakšen učinek bo plan imel na dolžnike? Izposojeni denar
dolžnik navadno trosi v omotici prijetnih iluzij. Podjetnost pri njem popušča. Prav tako je s podjetji in državami. Namesto da bi država iskala rešitev iz gospodarske Itn socialne stiske v povečanju domače proizvodnje in ii dviganju proizvodne sile delavca in nameščenca ter v. o-življanju zadnjega neaktivnega delie n nan-odnega gospodarstva in v. povečanem izvozu, se' da po tujem denarju zazibati v. sen prijajoče lagodnosti, iz katere jo navadno zbudi šele trkanje na vrata upnika, ko zapade prvi rok za plačilo dolga.
Vrednost posojil je tudi sicer relativna. Primer angleškega posojila v. Ameriki ie poučljiv: njegova vrednost naglo pada vzporedno z naraščanjem inflacije (in cen) v Ameriki.
V kolikor Marshallov plan z ene strani vzpodbuja ameriško industrijo k delu, saj ji odpira nove trge za plasiranje proizvodov, toliko deluje negativno na domačo industrijo v zadolženih državah. Nič. manj nevarni niso spremljevalci Marshallovega plana -— zasebni velekapitalisti, ki se bodo razlezli po poteh, ki jim jih je utrla ameriška zunanja politika, in spravili pod svoje nadzorstvo najvažnejšo industrijo M prizadetih državah.
ISLANDIJA
NOB VEŠ K A
FINSKA
1TJKA
IRSKA
Moskvo,
DAN.}
[ANGLIJA
Berlin e".i NEMČIJA •
POLJSK,
^aškK
FRANCIJA,
HADZARS.
10 tu UNIJA
Črno mor.
ŠPANIJA
komika
BOLBARh
.fcShmlti
iJI RDI N ITA
GRČIJA
Marok
alzir
ruti is
MALTA
1G00
KRETA
KILOMETRI
Crna površina zajema 16 evropskih držav, na katere se razteza Marshallova akcija, Crtkasto označene države So odbile pogoje za sodelovanje pri planu in se zbirajo okoli ZSSR, medtem ko so pikaste ostale nevtralne
■
, $ . -
	V///////a
	
„Konjunktura za ameriške truste
Marshall in Truman z veliko 'huko vlečeta za seboj ameriško lavnost, saj gre za velike zne-ki po raznih ovinkih končno attico padejo na ameriškega po-rošnika in davkoplačevalca, a ??. na drugi strani izdani v poli-lcne namene. Politika pa je vselej riskantna stvar. Ze iz de-a*e za prvo pomoč nekaterim fvropskim državam in za poo-astila za pobijanje inflacije Pred kongresom se' ie Truman ‘Zvlekel hudo oskubljen. Ameri-® ima tudi sama opravka z in-aeijo, cene skačejo in sami a-cnski gospodarstveniki napo-^edujejo izbruh gospodarske n.Ze' le glede idatuma se ne zla. 'ajo. Nikdo ne more točno pre-učinkov izvedbe Marshal-vega plana na samo ameriško gospodarsko stanje. Ali ne bo aa pospešil inflacije in izzval ^°vega skoka cen? Evropskim čZ1vam daje n roke dolarje in j- Jocio z njimi navalile prav na ■ sto 'ameriško blago, ki ie že a, v Ameriki najbolj iskano, ite nrUka struktura, cen, ki je že „i tako zrahljana, da je Tru-zahteval ponovilo uvedbe nonVnega nadzorstva, bo popol-se Zl}šla iz ravnotesja. Slika ne menjala, ko bi se Ame-
Marshallov plan očividno obeta ameriški veletrgovini in industriji ogromne dobičke. Ze bežni pregled cen na svetovnih tržiščih, posebno na 'ameriških, odkar je bil napovedan Marshallov plan (5. junija 1947) nas prepri-čuie, da je to tako. Za vsak posamezni proizvod ni seveda mogoče trditi, da je povišanje njegove cene v neposredni zvezi z Marshallovim pianom, saj je ta odvisna tudi od drugih okoliščin, kakor n. pr. pri žitu od letine, vendar je značilno, da so cene ameriških. proizvodov pričele skakati prav v času, ko je Marshall stopil prvič pred javnost S svojo zamislijo. Takoj so se na obzoriu pokazali obrisi konjunkture za izvoz ameriških proizvodov v. evropske države, ki jim je že prva ameriška pomoč stavila na razpolago večje vsote dolarjev za nakup ameriškega blaga.
Poglejmo razvoj cen žita na svetovni borzi v Chicagu. Od januarja do juliia 1947 se je cena žita. takoj razpoložljivega, sukala med 210.- - in 220.— cent za bušel. Ze v začetku avgusta se je cena dvignila na 230.— cent.
Septembra istega leta je dosegla 260.— cent. Cene so stalno naraščale do konc.a leta 1947., ko je .bušel žita dosegel 310.— cent. Do prihodnjega pridelka bodo po a-meriških statistiKan ZDA izvozila 155 milijonov q žita in 19 milijonov q koruze.
Pri drugih surovinah ni bila reakcija cen tako neposredna, ker gre za dolgoročne in še nedoločene nabave Marshallovega plana, vendar je tudi pri tem razvidna težnja za naraščanjem cen v. zadnjih mesecih 1947.
Pri kovinah je porast cen značilen posebno v decembru 1947. Tako je baker v New Yorku kvotiral za funt: januarja 1947 20.— centov, juliia 21.50, oktobra 21.39, novembra 21.48, decembra 21.50 centov. Cin: januarja 70.— centov, julija 80.—, oktobra 80.—, novembra 80. , decembra 94.— centov. Svinec:	januarja 13.—
centov nd julija do decembra 47.15 centov. Cene cinka so nasprotno kvot irai e s'alno 10.50 centov. Na londonski borzi se je cena bakra zvišala od januarja do decembra 1947 od 117 šterlin-gov (za 1.160 kg) na 132. šterlin-gov; cena cina od 380.— na 510.—,
Kalorije in delovna sila
svinca od 70.—■ na 90.— šterlin-gov, Cena cinka je ostala nespremenjena (70.—).
Približno ista je slika za bombaž. V ZDA so pridelali leta .1946. 8.6 milijohov bal bombaža. 1. 1947. pa 11,7 milijonov bal; na svetu so pridelali 1. 1947. 25,7 milijonov v primeri z 21,5 milijona v letu 1946. kljub povečani proizvodnji cen. Cene v New Yorku 1. 1947.: januar 32.56 cent za funt, septembra 31,10, oktobra 33.05, novembra 36,25, decembra 36,58. Maksimum je bil registriran v polovici julija (40.18), minimum na konoul septembra (31,10).
na zapadnn Evropo
Ameriški zasebni kapital, ki je bil doslej precej nezaupljiv glede investicij v zapadnoevropskih državah, je v zadnjem času menja’ svoje stališče, kakor poroča švicarski tisk. Ameriški kapitalisti so pripravljeni osnovati v teh državah lastne podružnice ali pa investirati v domača podjetja svoje Rapitale. Računajo, da spričo tega razp Voženj a ameriških kapitalistov lahko nastane pravi run ameriškega kapitala na evropska proizvodna središča z namenom, da se povsem vključi v zapadno-evmpsko proizvodnjo in jo spravi pod svojo kontrolo. Vendar ameriški gospodarski krogi želijo, da bi se razmere v zapadni Evropi bo’j. konsolidirale: in da hi se razčistili predvsem odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo. Prav zato so tudi v širših krogih ameriške javnosti pojavlja čeda je večji odpor proti hujskačem, ki bi radi v odnosih do Sovjetske zveze napeli strune do skrajnosti.
Ameriški kapitalisti priprav’ja-jo nekakšen »zaseben Marshallov plan«, ki si je izbral za tarčo za-padnó industrijo; predvsem angleško, francosko in italijansko. V poštev prihajajo seveda tudi nemška industrijska podjetja.
Po najnovejšem zvišanju bodo racionirani obroki na Tržaškem vsebovali 1478 kalorij, ostala živila pa si bodo morali Tržačani nabavljati po visokih cenah v pro-! ti prodaji. Razpravo o kalorični, moči racion'ranih živi', ki se je razvila na tiskovni konferenci načelnika ameriške misije za pomoč Evropi v Trstu, bi radi dopolni i Z nekaterimi novimi podatki.
Na Tržaškem, kakor v Italiji, je doslej prišlo na osebo oko’i 900 kalorij raznih živil, v Avstriji in Nemčiji okoi 1450, na Madžarskem okoli 2000, na Angleškem po najnovejšem znižanju '— 2700. Takoj bodi omenjeno, da je v Avstriji in Nemčiji, predvsem pa na Ang}eškem težko nabaviti živila v prosti prodaji.
Ko bi hoteli odgovoriti na vprašanje, kakšne so prehrambene razmere v posameznih državah, bi morali prej dati odgovor na druga vprašanja. Koliko kalorij potrebuje človeški organizem za normalno funkcioniranje in v kolikšni meri lahko pokrije potrošnik z nakupom v prosti prodaji razliko med racioniranimi kalorijami in dejansko potrebo ter seveda tudi, po kakšni ceni lahko nabavlja blago v prosti prodaji. Da bi bila slika socialnega po'ožaja potrošnika popolnoma jasna, bi morali vedeti seveda še, kakšno je razmerje med dohodki potrošnika in stroški za življenjske potrebščine.
Po podatkih Zveze narodov iz časov pred drugo svetovno vojno potrebuje človeško telo za prehrano 2600 kalorij. Toda mnenje TJ druženja angleških zdravnikov iz leta 1933 je nekoliko drugačno. Po mnenju angleških zdravnikov potrebuje odrasel moški 3000 do 3700 Jcalorij na dan; povprečno torej lahko računamo, da potrebuje odrasel moški za ohranitev polnega zdravja in popolne delovne
zmožnosti okoli 3400 kalorij. Zdravstveni urad angleškega ministrstva za narodno zdravje se ni popolnoma strinjal z mnenjem Udruženja angleških zdravnikov in je kasneje (leta 1934) sporazumno z udruženjem v posebni okrožnici določil, da potrebuje odrasel moški za težko delo 3400 do 4000 kalorij, za manj naporno delo 3000 3400 in za 'lahko delo 2600 3000 kalorij. Kaj pa povprečno prebivalstvo? Za starega in mladega, nežnega in moškega spola, je okrožnica ugotovila, da je povprečno potrebno dnevno okoli 3000 kalorij.
Ko je bil angleški minister za prehrano Strachey prisiljen znižati dnevne kalorije na 2700, je nastal v javnosti jok in stok, ker je v Angliji racionirang vsa prehrana in se lahko nabavlja samo z nakaznicami. Razburjali so se zlasti gospodarstveniki, ker se Zavedajo, da bo 10 odstotno pomanjkanje kalorij imelo pos'edice na proizvajalno silo delovnih množic. Ze ko je vlaAa napovedala znižanje obroka krompirja, je neki gospodarstvenik dejal: Položaj je resen, ker bo lačen delavec manj delal in se bo sušil. Nlaravna reakcija slabo hranjenega telesa je v tem, da se telo skuša zaščititi na ta način, da oddaja manj energij.
Toda sama množina kalorij ne odločuje. Za ohranitev proizvajalne sile človeškega organizma je treba temu dovajati del kalorij v proteinih, ki so neobhodno potrebni človeškemu mišičju. Človek potrebuje povprečno na dan okoli 100 gr proteinov; od teh mora biti polovica živalskega izvora. Da se zagotovi ta količina živalskega proteina družini petih članov (mož in žena s tremi otroci, starimi 3, 8 in 13 let) potrebuje takšna družina na teden 3,622 kg mesa, 0,454 kg slanine, 1,362 kg sira, 7,81 l m'eka in 0,558 kg rib.
Kraški in istrsk ikamen
v svetovni trgovini
V kraških in istrskih kamnolomih so velikanske količine odličnega gradbenega kamna. Povpraševanje po tem kamnu ni veliko samo zaradi tega, ker ima vse vrline, ki jih zahteva od gradbenega kamna stavbenik, temveč je tudi polirana površina kraških in istrskih kamnov tako pestra, da zadovolji še tako izbirčnega arhitekta. Zato si je ta kamen utrl pot v širok; svet in tudi dežele onkraj Oceana.
Kamnarska industrija na Krasu in v Istri, je nekdaj dajala zaslužek tisočerim lomilcem in kamnosekom, danes pa je v zastoju. Mnogo kamnosekov je moralo pustit; »špico« in dleto ter s; poiskati drugo dele.
Ze Rimljani in. Benečani so poznali vrline našega kamna in so ga v velik; meri uporabljali za svoje zgradbe. Za časa Rimljanov so delali predvsem kamnolomi v Nabrežini, Sv. Stefanu in Pulju. Stavbe v Ogleju in mnogih drugih mestih rimske države so iz nabrežinskega kamna. Arena v Pulju je iz puljskega kamna. Benečan; so pa v veliki meri vozili vrsarsk; kamen na Lugano, da so z njim zgradili Benetke. Vse stare stavbe, ki so jih zgradili Rimljani in Benečani govorijo o vrlini našega kamna. Niti zob časa niti razkrajajoča morska voda nista uničila kamna, ki kljubuje dolga stoletja vsem rušilnim vplivom.
CVETOČA INDUSTRIJA POD AVSTRIJO
Za časa Avstro-Ogrske je bilo kamnoseštvo v Nabrežini izredno razvito. Po svojih kamnolomih je zaslovela Nabrežina okoli 1. 1875., to je takrat, ko so se s tem kamnom gradile velike palače na Dunaju, Budimpešti, Trstu in drugih mestih avstro-ogrske moparhije. Glede dobav za ta dela je bila na prvem mestu Nabrežina. Kamnolomi Istre so bili takrat manjšega pomena. Vrsar je dobavljal kamen za razne obmorske gradnje, grož-njanski kamen in kamen Sv. Stefana so pa precej uporabljali kiparji. Tudi puljski kamen so tedaj uporabljali.
Naj navedem le nekaj velikih stavb, ki so mie takrat zgrajene iz nabrežinskega kamna :	parla-
ment na Dunaju, za katerega je dobavila Nabrežina v 18 mesecih 200 kub. m obdelanega kamna ; justična palača na Dunaju, za katero je bilo potrebno 2500 kub. m obdelanega kamna, borza na Dunaju (100 kub. m obdelanega kamna) ; novi dvor na Dunaju (4000 kub. m obdelanega kamna, k; je bil dobavljen v 2 letih), parlament v Budimpešti, opera v Bu-
dimpešti (2000 kub. m kamna), most čez Sočo pri Solkanu (2000 kub, m obdelanega kamna).
V oni dobi n; dobavljala Nabrežina kamna samo krajem v mejah Avstro-Ogrske, temveč ga je tudi izvažala. Takrat so zgradili v Rušili gledališče v Odesi iz nab-e žinskega kamna.
OD 3000 NA 118 DELAVCEV
Da e bil j v onih letih tako razvito kamnoseštvo, vidimo že iz števila zaposlenih lomilcetl in kamnoseka/. V kamnoseški industriji tržaškega področja je bilo zaposlenih 3000, pa tudi do 4500 oseb, na Krasu in Istri pa je delalo do 6000 oseb "v kamnolomih in delavnicah. Tako visoke številke so predvsem zato, ker so morali podjetniki izvršiti velika naročila, obdelovanje pa je bilo predvsem ročno. Ko so se pojavili stroji za obdelovanje kamna, se je seveda precej znižalo število delavcev.
Ko sem že navedel število takrat zaposlenih delavcev, naj že sedaj pripomnim, da dela danes v nabre-žinskih kamnolomih in delavnicah le 118 delavcev ! Ako to število nekoliko povečamo s številom ostalih kamnosekov, ki so zaposleni na tržaškem področju, in primerjamo s številom kamnosekov, zaposlenih na tem ozemlju pred prvo svetovno vojno (3000 oz. 4500) vidimo, kako je dandanes ohromela ta, nekdaj tako cvetoča industrija.
ŽIVOTARJENJE POD ITALIJO
Z izbruhom prve svetovne vojne je zamrlo kamnoseštvo. To stanje je trajalo do leta 1920. Po končani vojni so se razmere spremenile. Meje Italije so oklenile slovenske in hrvaške kraje in tako so seveda tudi vsi ti kamnolomi pripadli Italiji. Pričela se je močno čutiti konkurenca mnogoštevilnih italijanskih gradbenih kamnov in marmorjev, na katere so bili že navajeni italijanski arhitekti. Tako je bilo stanje na trgu v Italiji. Toda kmalu so opozoril; italijanski gradbeniki javnost na naš kamen. Nadel; so mu skupno ime »Kraški kamen«. Naš kamen si je utrl pot na stavbišča v Italiji in z njim so bile v tej državi zgrajene mnoge stavbe. Poleg nabrežinskega kamna so uporabljali v Italiji tudi vse ostale vrste kamna, k; ga lomijo na Krasu in v Istri. Kljub temu so bili tukajšnji lastniki kamnolomov predvsem vezani na dobave inozemstvu, ki je stalno naročevalo naš kamen, ki je tako postal predvsem izvozno blago. Italiji so dobavljali v glavnem obdelani kamen, inozemstvu pa predvsem srn rovi kamen.
Edino veliko naročilo, s katerim
je dvignila za nekaj časa italijanska država proizvodnjo v Nabrežini, je bila dobava približno- 5000 kub. m, obdelanega kamna za glavno postajo v Milanu, k; je bila dograjena leta 1931. Takrat je bilo na tržaškem področju zaposlenih približno 1400 kamnosekov in kamnolomcev.
V	poslednjih letih med dvema vojnama, ko so v Nabrežini delali skoraj samo za izvoz, je bilo na tržaškem področju zaposlenih okoli 300 kamnosekov. Po drugi svetovni vojni je pa delo skoraj popolnoma zamrlo. Sedaj dela le nekaj podjetij. Kot sem že preje omenil, je danes zaposlenih 118 delavcev v nabrežinski kamnoseški industriji-
Ni lahko dognati količine izvoženega kamna m ugotoviti, katere države so ga kupovale. To pa predvsem zato, ker ga mnogokrat nj pošiljal kamnolom neposredno v inozemstvo, temveč ga je prodal drugim sorodnim podjetjem v Italiji, ki so kamen nato odpremile preko mej Italije. Izvažala so predvsem podjetja v Nabrežini in Carrari. Glede izvoza naj opozorim tudi to, da se izvaža surov, v kamnolomu lomljen kamen in pa po naročilu obdelan kamen (ploš. če, stopnice, stebri itd.).
Prvotno so izvažali predvsem nabrežinsk; kamen, ki je šel po vsem svetu, pozneje so se pa uveljavili tudi drugi krašk, in istrski gradbeni kamni. Vsi istrski kamni se niso v večji meri izvažali, temveč so v glavnem služili stavbenikom v Italiji. Zanimivo je, da je bil prvotno repenski kamen cenejši od nabrežinskega. Ko pa je zaslovel v svetu, se je njegova cena dvignila in je danes 30 «do 40% dražji kakor nabrežinski.
ODJEMALCI KRAŠKEGA IN ISTRSKEGA KAMNA
V	izvozu ima prvenstvo nabrežinski kamen. Najboljši odjemalec je bil Egipt, ki je kupoval skoraj izključno nabrežinski kamen, V Egiptu je bil ta kamen znan po imenu »tržaški kamen« ; pred prvo svetovno vojno je neka slovenska tvrdka imela v Egiptu tudi svoje zastopstvo. Prvotno so izvažali le obdelani kamen, ko se- je pa v letih 1935/36 tudi v Egiptu precej razvilo kamnoseštvo, so se zmanjšale dobave obdelanega kamna, zato je pa bil velik izvoz surovega kamna v to državo.
Tudi Anglija je kupovala nabrežinski kamen, toda le granitasti. Ostale vrste nabrežinskega kamna so preveč živahne za megleno o-zračje angleških mest. Iz nabrežinskega kamna so postavili Angleži spomenik svojim padlim vo-Nadaljevanje na 4 strani
VESTNIK
Slovenskega gospodarskega udruženja
SPREMEMBA PRIIMKOV
Ponovno- vabimo vse tiste člane. ki se žele v svrho vrnitve starega priimka oskrbeti rojstne liste na ozemlju, ki ie pripadlo Jugoslaviji, da se čim prej zgla-se v pisarni udruženja. Prav tako naj. se zglasilo tisti, ki si zelilo oskrbeti prepis odloka, s katerim jim je bil priimek poitalijančen.
ZVIŠANJE DAVŠČIN
Novoetna številka Uradnega lista -ZVU prinaša več ukazov o zvišanju raznih davščin in drugih dajatev.
1.	Davek na poslovni promet. O tem davku smo pisali v št. 8 »Gospodarstva In povedali, da znaša osnovna postavka tega dav-ka 3 odst., da pa so nekatere vrste blaga podvržene višji, druge pa nižji postavki. Ukaz ZVU št. 108 z dne 27. 12. 1947 določa sedaj. da se mora pričensi z 28. novembrom 1947 do vštevši 31. decembra 1948 plačevati na ta davek i'zredni dodatek v višini enega odstotka obdavčljivega zneska. Samo pri trgovskih pc-
■ i sl ih ; s tistim blagom, ki je podvrženo 2 odst. prometnemu davku (jajca, mleko, sir, margarina, sveža zelenjava, sveže sadje, suha zelenjava vštevši paradižnikovo mezgo, ribe in sladkor), znaša ta izredni dodatek samo pol odstotka.
Davčni zavezanci, katerim se davek na poslovni promet predpisuje s povprečno dogovorjeno vsoto, kakor n. pr. zelenjadarji, prodajalci rib, cvetličarn, gosti'-ničarji, obrtniki, špediterji in dr., so’temu dodatnemu davku podvrženi od 1. januarja 1948 dalje:
2.	Davek na proizvodnjo petrolejskih proizvodov. Po določbah ukaza št. 93 je bil z učinkom od 27. novembra 1947 da'je zvišan tudi davek od proizvodnje in odgovarjajoča mejna pristojbina za petrolejske proizvode, in sicer za naravna surova petrolejska olja, za p'inska olja, za mazilna olia, za ostanke od obdelave oli in za vazelin.
3; . Davek iia sladkor in na sliidkJofne' proizvode. Ze na podlagi: ukaza št. 381 z dne 10. maja 1947 se, je pobiral na sladkor in sladkorne produkte davek na proizvodnjo. Novi ukaz št. 10(1. objavljen v novoletpi številki u-rUdnega lista, pa določa, da se bo z veljavnostjo od 27. novembra 1947 pobiral poleg davka od proizvodih e tudi dodatni davek lfi.000 lir za stot s1 akorja prve kategorije ih 15.360 lir za stot sladkorja druge kategorije. Temu dodatnemu davku ni podvržen samo sladkor, kateri .ie na-m'enjen' za neposredno potrošnjo prebivalstva, namreč sladkor, ki se deli prebivalstvu načrtno izven svobodne prodaje.
•feti ukaz prinaša tudi nove postavke davka od proizvodnje s1-Sladkorjem sestavljenega blaga; v kolikor je blago uvoženo iz, inozemstva. Postavke se nanašajo na trdno glukozo, tekočo glttkozo. predelan tekoč sladkor, slad ali slad-ni sirup in levo'u-zij.
4. Zvišanje denat*nih kazni v davčnih in finančnih zadevah. V sihislu ukaza št. 107 z dne 30. de-ceihbra so zvišane tudi denarne kazni, ki jih določajo razni tu veljavni italijanski davčni in finančni. zakoniti predpisi. Postavljeno, ie pravilo, da se najviš’a .-ava t-o -
Šmarje 12.00. Prihod:	Šmarje
Lazaret 7.30.
Koper
Podjetje Ferjančič:
Odhod:	Prosek — Zgonik —
Sempo’aj 6.30 — 12.30 (do Saleža) 13.00 (do Proseka)
18.00	— 18.45 (do Proseka). Dolina 6.50 (od Sv. Ane)
13.00	— 16.15 — 19.00. Paznvic i — -Trebče — Pa-driče 7.30 (do Bazovice); 12.20 (do Bazovice); 13.20 — 17.45 (do Bazovice) 19.00 Padriče — Trebče — Bazovica 7.20 — 8.50 (iz Bazovice) 13.10 (iz Bazovice) 14.50
—	18.45 (iz Bazovice).
Sežana — Dobravlje — Ponikve — Kobdil 12.30.
Prihod: Sempolai — Zgonik — Prosek 7.30 — 7.45 (s Proseka) 13.40 (s Proseka) 15.00 iz Saleža) 19.30 (s Proseka). Dolina:	6.30 (do Sv. Ane)
8.10 — 16.00 — 18.00.
Kobdil —• Ponikve — Dobravlje — Sežana 9.45.
Podjetje Rossi:
Odhod:	Tržič (ladjedelnice)
7.00	— 9.30 — 12.00 — 16.00
—	18.15.
Prihod:	Tržič (ladjedelnice)
8.10 — 10.30 — 13.10 — 17.10 - 19.15.
Podjetje »Autolinee Triesti, ne«:
Odhod: Gorica 7.00 — 14.30. Prihod: Gorica 8.00 — 13.30.
Nadaljevanje s 3. 'strani. jakom’ v Dardanelah in ob Sueškem prekopu. Vladna palača v Transvaiu v Južni Afrikj je iz na-brežinskega kamna, pa tudi palače' v Kalkuti (Indija) so iz tega kamna."
' Zelo zaželen ,v Angliji pa je kamen Sv. ‘Stefana. Nanj so Angleži zelo navdjeni. Ta kamen je v Angliji znan po imenu Roman-stone, zaradi sličnosti z nekimi kamni,’ ki jih lomijo v bližini- Rima. V poslednjih letih pa: so izvažali v'Ariglijo tudi kraški črni kamen "in stalaktiti iz Samotorice.
Nemčija je kupila zelo velike množine kraškega kamna. Iz na-brežinskega kamna je letališče Tempelhof pri Berlinu. Za to stavbo so dobavili 6000 kub. m surovega kamna. Zelo priljubljena sta V' Nemčiji stalaktit in repenski kamen.
.Veliki odjemalci našega kamna §o tudi mnoge države Severne in Južne Amerike. V Severni Ameriki so kupovali predvsem surovi kamen, v Južni Ameriki pa surovi in obdelani kamen.
V ZDA je priljubljen predvsem repenski kamen ,temu slede razni istrski kamni in potem šele nabre-žjnski kamen. Največji izvoz re-
penskega kamna je bil predvsem v ZDA. Vzrok, da ni nabrežinski kamen tako vpeljan v ZDA, je: ta, da imajo tam nek kamen, imenovan »Napoleon grey«, ki je zeio sličen nabrežinskemu. V New Torku je na 5. aveniji postavljen vodnjak iz nabrežinskega kamna, ki je bil izdelan v Nabrežini.
Puljski kamen so predvsem naročevale Argentinija, Brazilija, Kuba in Se druge ameriške države. V Buenos Airesu je zgrajena borzna palača iz tega kamna. Banka v Havan; na Kubi je tudi, iz puljskega kamna.
V tem pregledu sem le bežno navedel nekaj večjih odjemalcev kamna, ki ga je izločilo naše delovno ljudstvo iz objema slovenske in hrvaške zemlje, in ki krasi evropska in izvenevropska mesta.
Ing. M. P.
S tem prispevkom ing. M. P. smo hoteli predvsem opozoriti odločajočega na to domačo industrijo, ki jo je •treba nekako oživiti in modernizirati. Počasi se nova Evropa vendar dviga iz razvalin in za obnovitvena dela so nakazani ogromni krediti. To konjunkturo' je treba izkoristiti z ustrezajočo trgovinsko organizacijo in propagando za naš kamen v svetu.
na tržaškem trge
in najnižja izmera denarne kazni poviša na dva — oziroma štirikratni znesek, če ie bil dotič-ni zakon izdan po 30. 9. 1944, na pet — oziroma desetkratni znesek pa. če je zakon starejši. Na predpise, ki so bili izdani po 1. 10. 1946. se to povišanje ne nanaša.
STANOVANJSKA ZAŠČITA
Veljavnost predpisov o neod-povedljivosti naiemnih in pod-najemnih pogodb ie poda'jšana za 6 mesecev, t. '. do 30. junija 1948. (Ukaz ZVU št. 66 z dne 22. fe. 1947).
Avtomobilske zveze
Podjetje Caharija
Odhod:	Pulil 6.00; Novigirad
7.00 — 16,30; Reka 7.00; Koper 6.00 — 7.00 — 13.30 —
16.30	— 19.45; Portorož 7.00
—	12.30	—	19.45; Postojna
7.30; Ljubljana 7.30; Umag
16.30.
Prihod: Pulj 19,30; Novigrad .	10.00 — 18.30; Reka 18.00:
Koper 8.30 — 10.00 — 18.30
—	19.00 — 19.30; Portorož
8.30	— 10.00 — 19.00; Postojna 18.00; Ljubljana 18.00; Umag 10.00.
Podjetje Božič:
Odhod:	iz Trsta v Sežano
17.00; odhod: iz Sežane v Ajdovščino naslednji dan ob
9.30.	Prihod iz Ajdovščine in Sežane ob 16.00.
Odhod iz Trsta v Koper 5.30. Odhod iz Kopra v Sežano 6.00; odhod iz Sežane v Koper ob 14.00. Prihod iz Kopra 19.00.
Podjetje Bandel:
Odhod: Lazaret — Koper —
Proizvodnja jabplk v Italiji v 1. 1947 prekaša pridelek 1. 1946 za 50 odstotkov in pridelek 1945 za 40 odstotkov. Izredno obroditev prepisujejo dobrim vremenskim prilikam, pa tudi povečanju nege in izboljšanju zaščitnih ukrepov proti mrčesu in raznim rasf i-n-ikim boleznim.
Kakor pri drugih kmečkih pano gan pa ima nadprcdukcija za proizvajalce .precej težke posledice. V jeseni 1946. je b.i a srednja prodajna cena na debelo na italijanskih trgih okrog 3.300 lir za q, v istem razdobju leta 1947. pa se je cena znižala na 3000 lir. k jub 70 do 80 odstotnemu porastu drugih proizvodov. Napram etu 1938 ,se je cena jabolk zvišaa le za 25krat, medtem ko se je cena drugih kmetijskih proizvodov zvišala za 60krat.
Notranja ita ijanska potromja aboik ni velika, ker je ta v hud1, konkurenci z drugim sadjem posebno ra s pomarančami. Industrijska predelava sadja slabše kvalitete je naletela doslej še vedno na precejšnje težave. Poleg tega se je izvoz znatno zmanjšal. Švica, ki je dosedaj uvaža'a največje količine italijanskih jabolk, je pr^ovedai’a uvoz, da bi s tem preprečila na svojem ozemlju razširitev jabo-čne bolezni, ki jo povzroča znan škodljivec »as,p:dio-tiui«. Izvoz na B ižn;i vzhod, ki je bil tudi dober odjemalec, je sedaj otežkočen radi tamkajšnjega političnega položaja. Druge države severne Evrope- med temi Velika Britanija, so v letošnji sezoni zmanjša'i kontingent uvoženega sadja.
Trst uvaža trenutno 'abo'ka skoraj izključno iz Italije. Ju-go-. s'avija, ki je sicer že dobavila tržaškemu trgu. znatne količine jabolk, ne more še v tem pog’edu igrati odloči’ne vloge. N e st a not sfedanje jugoslovanske proizvcd-^ nje jabolk glede količine in kakovosti produkta je namreč onemogočal stalno in solidno p asi-ranje produkta v inozemstvo. Te nedostatke bo verjetno prva jugoslovanska petletka v kratkem; odstranila. Jugoslovanski sadjarji se zdaj trudijo, da bi odstrani1 i posledice nfrnapredn-ih sistemov zastarelega sadjarstva. Gospodarski plan posveča veliko pozornost ne toliko povišanju količine (1. 1951 bo povišek proizvodnje znašal 36 odstotkov) kolikor ukrepom, da hi se preprečile velike in kakovostne raz'ike jabolčnega pride'ka iz letine v letino.
Gibanje tržnih cen v 1.1947.
Na prehodu iz leta 1947 v 1948 ni bi o registriranih važnejš h tržnih .iziprememb. Zanimiv .pa bo kratek preg ed gibanja cen nekaterih proizvodov v lanskem letu na italijanskih tržiščih, s katerimi je tržaški trg zaradi skupne valute še vedno povezan. Izkušnje ih ugotovitve iz pretek'osti so mnogokrat koristne za bodočnost,
ŽITARICE
V začetku 1. 1947. se je cena pšenice na ita'Lanskem trgu sukala okoli 100—120 lir za kg pri proizvajalcu. V po’ovici februarja je nazadovala na 90 l r. Isti pojav so opazili pri cenah koruze, ki so pad e od začetnih 65 lir na 43 lir za kg. Ko so se od meseca marca zaloge žitaric pričele krčiti,.je cena pšenice postopoma narašča a in je doseg'a pred žetvo 150 do 160 lir za kg, a najvišja' kvctacija je znaša-’a celo 280 lir. Ma'o pred novo žetvo so registrirali zopet upadek, tako da je julija pšenica kvotirala okori 100 lir, koruza pa 60 lir. Takoj po žetvi je bi o opaziti zelo živahno povpraševanje po žitaricah, ponudbe pa so bile sorazmerno nizke. Pridelek žita v Italiji je namreč znašali le 4g milijonov q, medtem ko so prerokovali vsaj 9 milijonov več. Posledica je bila ta, da je pšenica zopet dosegla visoke cene z viškom v septembru 180 do 220 lir
za kg. Prve dni oktobra je pričela cena žitaric zopet padati in je dosegla v prvi polovici novembra 150—160 iir za kg. Na tej točki je osta,a tudi v decembru in v prvi polovici januarja. V bodoče ni pričakovati večjih kupčij, ker so zaloge lanskega pridelka v glavnem potekle in odvisi sedaj zadovoljitev notranjih italijanskih potreb po žitaricah skoraj izključno od izvoza iz tujine.
GOVEJA ŽIVINA
Januarja 1947 je potekal trg goveje živine v Italiji v znaku ne-sta'nih cen. Med drugim so bili živinorejci prisiljeni prodajati živino radi razširitve kužnih bolezni. Marca meseca so se cene goveje živine, kot je to običaj, pričele vnovič dvigati. Cena telet žive-teže se je sukala takrat med 480 do 520 lir za kg, maja pa je že doseg'a 600 lir. Potrošnja pa se je priče a poagoma nižati, kar je privedlo do nazadovanja v juni, u. Juli a in avgusta so bile cene na sp’ošno stalne. V septembru so bili registrirani novi povišk'. Prvi znaki pešan.ia cen so se pojavili prve dni oktobia. (M .oktobra do konca leta 1947 so cene goveje živine padle od 25—50 od sto, naj-višji padec je -bil registriran pri nekvalitetni živini. Cene govejega mesa so se v istem razdobju znižale za 30 odstotkov.
MESNI IZDELKI
Od januarja doma ja 1947 so bile cene prašičem odnosno prašičjih mesnih izdelkov v sta nem porastu. Januarja so prodajali re-iene prašiče na debelo po lir 380 do 410, prašičke po lir 420—440, s a-nino okoli 600 lir, maja so cene istih proizvodov dosegle odnosno 600—640, 950—1050 in 1000 lir. Naj-višje točke so bile registrirane v septembru s 750—800 lir za prašiče. 1200 za prašičke in 1100 za slanino. Približno isto tendenco so kaiza'a mesni izdelki. Med septembrom in oktobrom so se cene znižale za 50 odstotkov za prašičke, do 25 odstotkov za rejene prašiče, in le okrog 15 do 20 odstotkov za mesne izdelke. V po'ovici novembra so se pojavili znaki, ki so napovedovali čvr tej še cene, vendar brez pravega odmeva, tako da so na koncu leta cene prašičev padle na 350—360 'ir zai kg, cene slanine pa na 500 Lr. Cene prašičkov so se pa v istem času za nekaj točk zvišale. Sedanji trg poteka brez znatnejših kupčij. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da so cene notranjega italijanskega trga na tern seikorju pod cenami, ki vel ajo za uvoženo b'ago iste vrste.
OBLJUBA SOVJETSKIH RUDARJEV
Sovjetski rudarji so obljubili, da bodo izpolnili petletni načrt za proizvodnjo 250 milijonov ton premoga v 4 letih.
B O JR: ^ 2^
VALUTE	V MILANU 31. 12 14. I.		Min.	Maks,
Punt Sterline	8250	8450	8250	8450
Napoleon	5750	5850	5750	5875.
Dolar	578	575	570	578
francoski frank	172	170	165	172
Švicarski frank	141	139	138	141
funt šterling papir	1350	1350	1350	1350
Zla, v	800	8 za	8u0	815
BANKOVCI V ZURICHU
dne 12. I. 1948
Avstrija	3,75	Italija	0,68
Češkoslovaška	1,—	Anglija	10,15
Danska	40,—	ZDA	4.10
Kan. dolar	3,65	Francija	^ 1,22
Norveška	45,—	Belgija	8,40
Portugalska	16,50	Argentina	68,-
vrednostni	PAPIRJI	V TRSTU		
Južna železnica	2150	2100	1980	2100
Sp osne zavarovalnice	12650	12000	11400	12650
Assicuratrice	1425	1390	1260	1425
infortuni	12650	12000	11400	12650
Riun. Adr. Sicurtà	4575	4300	4250	4573:
Jerolimić	1000	1000	1000	1000
»Istra Trst«	925	925	925	925
»Lšinj«	3075	3200	3075	3200
Martinolić	1000	1000	1000	1000
Premuda	3600	3600	3600	3600
Tripković	4150	4200	4150	4200
Openski tramvaj	1000	1020	1000	1020
Tržaški tramvaj	640	640	640	640
'1 erni	340	313	305	340
1LVA	230	213	200	230
Zd. jad. ladjedelnice	340	350	340	365
Ampeiea	650	650	350	650
Arrigoni	320	320	320	320
Soške čemel arue	135	135	135	135
	3(. 12	14. 1.	Min.	Maks,
TEŽAVE MARMORJEVE INDUSTRIJE V ITALIJI
Italijanska industrija marmorja ki je izšla iz vojne dobe skoraj popolnoma nepoškodovana, je dosegla pravkar predvojno raven proizvodnje. Glavni današnji problem Industrije je zagotoviti trajne odjemalce svojega proizvoda. Notranji trg ne potrebuje zaenkrat znatnih koričin marmorja, ker v Italiji ni še obnova in gradbena delavnost zavzela pravega razmaha- Večina dosedanjih odjema cev (posebno države Južne Amerike) so pred kratkim omejili ali sploh črtali kontingent marmorja namenjega uvozu. Poleg
tega se bori marmorska italijanska industrija z znatnimi težko-čarni vpričo visokih zeme jski-h in pomorskih voznin.
ČEVLJARSKI MOJSTRI V RUDNIKIH
Polovica delavcev znane češkoslovaške tovarne čevljev »Bata« se je javilo prostovoljno za delo v premogovnikih. Ustanovljene so bile delovne brigade, ki ve; b pospešile izkop pramoga.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna Tiskarna v Trstu.
S.T./l.R.
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
♦ ♦ ♦ €ene zmerne • “
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
miri
TRSTA IN TRŽAŠKEGA OZEMLJA
z. z o. z.
vabi svoje članstvo, da nabavi
odlična istrska vina
po najusodnejših cenah!
Obrnite se na urad v ul. Caccia 3,1. nad.
UIVOD D.D.
UVOZNI
IZVOZNI
zavod
TRST - ULICA CICERONE 8
Tel. 80-00, 56-38, 29-306
Zadruga trgovcev z živili
na Tržaškem ozemlju
ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206
IMA M ZALOGI SIASI,EDIJE BLAGO:
Suhe slive v zabojih : . P012.50 • 80 kOITiadOV OP Kfl
po 25, - 100 Ifijmadov na .kg 25.-
12.50 - 70 20.-
Kavin nadomestek „Frank" Zagreb, zavojčki po ljlO in zavojčki po 1/6 Mešanica „Divka" zav. po 710 in zav. po 1/4
Krompir „Ida ‘ in „Rosa" - Naravni goriški med - Miner. voda. „Radenci" steklenice po V21
Si
družba z o. z.
UVOZ
Trst, ul. Valdirivo 11
IZVOZ
Tel. 87-70 - 29-153