Iz današnje vsebine: GMDlG LETO XVIII — 215 ® Boj za stabilizacijo (stran 3) % Delavcu oblast nad pogoji deia in dohodkom (stran 5) ^ 3. mesto na ŠIG (st--an 12) S spodbudnim nagrajevanjem k boljšim uspehom V ustavi smo si zapisali določilo, po katerem odreja položaj posameznika v naši družbi — delo, to je rezultati dela vsakega od nas. Uresničevanje ustavnih določil sodi med naše najpomembnejše stalne naloge. Zveza komunistov in sindikati sta poleg drugih družbenih in političnih sil tisti organizaciji, ki morata biti nepomirljivi z nosilci drugačnih teženj, to je z odklanjanjem, zaviranjem ali celo nasprotovanjem pri uresničevanju nagrajevanja delavcev po rezultatih dela. 8 Zdaj imamo železo — sporazum — v ognju Prav zdaj poteka v naših temeljnih organizacijah razprava o gradivu, s pomočjo katerega bomo sprejeli samoupravni sporazum o nagra: jevanju delavcev po delovnem učinku. Določila tega sporazuma obravnavajo resda samo del celotnih družbenoekonomskih meril za merjenja rezultatov dela. vendar gre za naipomembnejša merila, po katerih si bomo določali svoje deleže pri delitvi osebnih dohodkov. Pravzaprav hočemo več, saj ne gre samo za delitev, za nagrajevanje Po rezultatih dela. S spodbudnimi in kar se da enostavnimi merili hočemo vplivati — z boljšo storilnostjo na Podlagi boljše organizacije in leh-nologije — na boljše rezultate Polresnico, da delimo lahko samo toliko kolikor ustvarimo, hočemo spremeniti v celo resnico, ki pravi, da delimo lahko tudi več, če več ustvarijo To pomeni, da ne bomo samo čakali na (knjigovodske) rezultate in potem delili (dobiček), če bo kaj. a>npak bomo vnaprej načrtovali (normirali) delo in rezultate. Tako borno lahko sproti posegali v delovni Proces z ukrepi, kolikor delo ne bo Potekalo tako kot smo ga načrtovali in normirali. Da ne gre za prazne politične marnje, povejmo, da je v posebni resolu-ci.ii X. kongresa ZKJ naloženo komunistom tudi tole: »Politika dohodka in osebnih dohodkov mora v Tozd delovati kot aktivni dejavnik ?a doseganje kar najbolj proizvodnih ln poslovnih uspehov.-« 8 Nagrade po opravljenih količinah Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje uporabljali tri načine nagrajevanja po delovnem učinku Najštevilnejši del naših delavcev je oz. bi moral biti nagrajevan s pomočjo normativov. To nagrajevanje vsebu-,e v svojih določilih samoupravni sporazum v drugem poglavju, ki ga b°mo zdaj predstavili vsem delav-oem Nagrajevanje za drugi dve pUpini delavcev — za režijske de-lavce in organizatorje proizvodnje — PQ bomo opisati prihodnjič. ’ Normative sestavijo delavci pred Pričetkom del. Pri tem uporabijo cenike, ki jih pripravi strokovna služil3 v skladu z delovnimi postopki 'tehnologijo in organizacijo) in sploš-mm nivojem storilnosti v našem Gradbeništvu. Praviloma se s pomočjo normati-y°v sestavni akordni dogovor, ki vsebuje zlasti: opis delovnih postopkov —■ Predviden obseg del (količine) normative in akordne cene ' posebna določila. Akordni dogovor podpišejo delav-lzvajalci in obračunovalci del (izmikov) Obračun količin je za delo enak mčinam, ki so obračunane kupcu, Jestitorju; to so od njega potrjene čine. H Kdaj ne normiramo dal Vsa dela, ki jih je mogoče (iz)rne-riti, morajo biti obračunana s pomočjo normativov v akordu. Le v izjemnih primerih se ne dela po normativih in sicer: — opravilo je izjemno nevarno za zdravje in nezgode — zahteva se posebna kvaliteta — evidenca in merjenje opravljenih količin je zaradi velikega: števila zelo razdrobljenih majhnih opravil nesmotrno — delavec ne more vplivati na količino dela zaradi narave dela (kemični proces vezave v neugodnih vremenskih prilikah npr.). Zelo važno je določilo, ki pravi, da morajo biti vsi delavci, katerim se meri učinek dela, pravočasno seznanjeni z zahtevami, pogoji in normativi dela. 8 Ne popravljajmo norm! Nič manj pomembno določilo nadalje pravi, da morajo biti norme stalne. Kdaj se lahko spremenijo? Ce je bil normativ napačen, se popravi šele v naslednjem mesecu, v tekočem mesecu pa obračuna v ne-nezmanjšani velikosti — razen v nasprotnem primeru, če so bili delavci očitno oškodovani Preseganje norme se ne sme omejevati Najkrajša doba za spreminjanje blage toda ne napačne norme je eno leto' Norma se lahko spremeni le, če se spremeni delovni proces, to je organizacija in tehnologija dela. Delo po normah je lahko za delavce spodbudno, če so norme (akordne cene) enostavne in razumljive v tolikšni meri, da si delavci lahko tudi sami izračunavajo svoje delovne učinke. § Kako velike akordne skupine? Važna je tudi velikost delovne skupine, katero opredeljuje delovni proces in še zlasti možnost pregleda med vsemi člani skupine, kar daje občutek soodgovornosti članov skupine Iz tega zelo pomembnega razloga je težiti k čim manjšim skupinam, ponekod pa tudi — kjer je to možno — k posameznim normativom. Drugo skrajnost — skupen normativ za celo stroškovno mesto (objekt, sektor, delavnica) — se praviloma ne sme uporabiti; razen v primerih, če se. delavci sami sporazumejo o takem obširnem in za njih težko preglednem skupnem obračunu. Praviloma se tudi ne sklepa in obračunava del »na počez«. Taki obračuni ali samo časovne norme so dopustne le v naslednjih izjemnih primerih: — vremenske in terenske prilike so zelo neugodne — delovna naloga je majhna in enkratna — količina opravljenega dela je težko izmerljiva. Poseben člen v sporazumu govori o tem, da morajo biti za delo po normah izpolnjeni naslednji pogoji: — redna dobava materiala in energije — delovna sreustva (stroji) morajo biti na razpolago — delo mora biti zagotovljeno za daljši čas vnaprej — zagotovljena mora biti varnost dela in drugi pogoji (temperatura, razsvetljava). Opravljene količine je treba nato obračunati najmanj vsak mesec, lahko pa tudi vmes. Pri obračunu mora sodelovati predstavnik akordne skupine. Dodatno poleg akordne skupine so lahko z enakim presežkom obračunani le delavci na nekaterih delovnih mestih kot so: dežurni delavci (elektrikarji pri betoniranju npr.), signalisti (za žerjav) in delavci na podobnih delovnih mestih. V nobenem primeru pa ne morejo biti obračunani z enakim ali tudi s približno enakim presežkom delavci, ki tako delo organizirajo. 8 Nagrade tudi za prihranek na materialu, kvalitetno ter predčasno opravljeno delo (izdelek) Novost v predloženem gradivu za sporazum so možnosti za dodatno stimulacijo delavcev, če imajo prihranek na materialu, če delo opravijo posebno kvalitetno ali če končajo delo pred vnaprej dogovorjenim rokom. Normativ naj vsebuje tudi materialni del, to je količine potrebnega materiala. Za prihranek materiala je možno prišteti normni ceni desetino vrednosti prihranka. Znesek za prihranek na material lahko bistveno poviša presežek Zato je treba pri sestavljanju normativa upoštevati naj večjo možno stopnjo strokovnosti. V začetku bo moral biti zlasti mlajši strokovni kader, ki še nima (bogatih) izkušenj, pazljiv, da ne bi prišlo do nezaželenih posledic bodisi za cel kolektiv ali za akordno skupino. Seveda ima sporazum tudi določilo, po katerem je možno za potratno ravnanje z materialom znižati norm-no ceno. (nadaljevanje na 8 str.) (j/ttfa v pisarni -ženski dae Moški svet izkazuje pozornost ženam prav posebej na njihov praznik. Nemalo pa je žena, ki so pozorne do svojih bližnjih in še poshbno do moških skozi vse leto. Če je pozornost ženske združena še z njeno ljubeznijo do cvetja, potem živimo v okolju žene, ki vpliva blagodejno na naše počutje. V našem kolektivu nimamo samo ene Malči, Darinke, Nuše, Jožice, Anice .. toda kdo bi naštel vseh imen. Pa vendar so vse tajnice tiste, ki vedno poskrbijo za prijetno počutje — tako za domače kot za goste. Kakšna ljubezen je v srcu žene ko v zasneženem in mrzlem februarju prinese na delovno mizo svojega predstojnika in gostitelja poslovnih prijateljev košat šopek zimzelenih listov s pravo obilico teloha v popkih? Kdor je prišel slabo razpoložen in ima vsaj pol tako široko srce za cvetje in zelenje, ki ga ugleda v nenavadnem času na nenavadnem mestu, ta pozabi na slabo razpoloženje. Kdor pa je prišel z morebitnimi slabimi nameni, pa čeravno samo službenimi tega bodi s ram — v družbi žene, ki hoče in tudi uspeva s kulturo cvetja oplemenititi okolje in nas. Take so naša Malči, Nuša, Darinka, Joži, Marinka. Slavi in vse si zaslužijo našo pozornost in občudovanje vetn-r, večkrat kot le ob osmem marcu. Odobrene investicije za Ankaran Prvo sejo v letošnjem letu je imel delavski svet 10. januarja. Pripraviti je bilo potrebno ponovno poročilo o skupnih vlaganjih temeljnih organizacij združenega dela v določene namene zaradi skupnih interesov in skupnih ootreb. Gradivo, ki ga je deravsid svet dobil v tej zvezi v decembru lani, je zavrnil, ker ni bilo primerno za obravnavo in sprejem. Dalje so biii v teku razgovori o lastnem računalniškem centru in je obsežno delo v zvezi s pravilno odločitvijo o nabavi računalnika. Odbori in komisije ter strokovne, službe so pripravile ustrezno gradivo, o. katerem je v svoji pristojnosti sklepal delavski svet Ugotovil je. da so temeljne organizacije v soglasnosti s predlogi in predvidevanji po gospodarskem načrtu za leto 1975 vložile sredstva za skupne potrebe oziroma zaradi skupnih interesov. Tako so namenska sredstva oblikovana in možnost dana za razporeditev za te namene. Iz združenih sredstev je glede na nujnost začetka gradnje delavski svet odobril investicije za počitniški dom v Ankaranu, kat je bilo predvideno, to je, da se zaradi nujnih potreb po ležiščih zgradi še en enak objekt, kot so že v tem domu bodo s tem pridobljene nove kapacitete. V enem letnem obdobju — sezoni — bo možno glede na izmene koristnikov nuditi našim delavcem vsaj 100 novih ležišč, da bodo lahko izkoristili svoje redne letne dopuste Odbor za razvoj in organizacijo ter odbor za investicije sta predla- (nadaljevanje na 8 str.) diktuažno fcšH§ " 'WIV ^ ” Kršitev samoupravljanja in sporazumov je kazensko dejanje Zvezni kazenski zakonik v svojem osnutku inkriminira kot kazensko dejanje proti samoupravljanju samo tista, ki so usmerjena na vzpostavljanje družbeno-ekonomskih odnosov, nasprotnih z ustavo določenemu samoupravnemu sistemu, ali se nanašajo na protiustavno ukinitev z zakonom ustanovljenih organov oblasti in samoupravi j anja. Med pomembne novosti je kazensko dejanje preprečevanje pobud. Kršitev pobude je v tem, če kdo komu onemogoča, da predlog ali pobuda, pride do organov upravljanja ali organizacije, ki je pristojna za odločitev. Po osnutku Vojvodine je kazensko dejanje tudi neizvrševanje sklepov samoupravnih organov. Do tega dejanja bi prišlo, če bi kdo zavestno kršil predpise ali splošne samoupravne akte in ne bi izvrševal sklepov organov samoupravljanja, ne glede na to, ali ima OZD zaradi tega škodo, ali so kršene samoupravne pravice nekoga. Predlagali so tudi, da bi morali kot kazensko dejanje predvideti tudi širjenje lažnih vesti proti samoupravljanju, dajanje netočnih informacij, zlorabo skladov za stanovanjsko gradnjo, kršitev postopka pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, preprečevanje dela samoupravni delavski kontroli, izgrajevanje natečaja ob sprejemu delavcev na delo. Samoupravni sporazum je obvezen za vse tiste, ki so sporazum podpisali, to je isto kot zakonska obveza. Kršenje pravic delavcev, da so pravilno in na razumljiv način informirani o rezultatih svojega poslovanja, posebno pa o višini skupnega dohodka ter o stanju sredstev in skladov, bodo posebno razpravljali, ker so s temi podatki v ne tako daljni preteklosti manipulirale razne tehnokratske skupine. Zakon bo v kratkem v razpravi. Kulturnemu prazniku ob rob Na skupnih službah imamo menda od vseh Gradisovcev največ možnosti, da se puslužimo tudi kakšnih vrednot s področja kulture. Ljubljana je pač naše središče ne samo v političnem pogledu ampak tudi gieue kumare :.i «-uo Kiecališča, različne prireditvene prostore, kup kinematog; atov itd. Torej imamo tudi vse pogoje, da v te kulturne -hrame, hodimo, posebno še zato ker večkrat dobimo vstopnice za različne gledališke predstave zastonj Kdaj pa kdaj tudi naša osnovna organizacija, sindikata pripomore k ogledu kakšne zanimive predstave. Torej možnosti so. Kaj pa ljudje? Kako se poslužujemo tega? mMihe.CT’ da, s° naib°l.i priljubljene in seveda tudi obiskane pineditve ki so bolj zabavnega kot kulturnega značaja. Bodimo \° Je neka-i Vendar ni kljub temu kdaj pa kdaj ^aj bolj "resnega<-. No. m ko smo se na sestanku H odbora OOS pred 8. februarjem pogovarjali o možnostih. a bi omogočili ljudem ogled kakšne kulturne prireditve ob tej slovesnosti, smo na žalost ugotovili, da tega ne moremo storiti, ker v Ljubljani enostavno ni bilo prireditve za »široko delovno mno-ztco«. Tako je naše prizadevanje ostalo brez haska in ugotovili smo lahko le to, da je včasih veliko preveč besed, dejanj pa premalo — tudi drugod, ne samo pri nas. Seveda nam to ne bi smelo vzeti dobro voljo in še naprej si bomo prizadevali, da bomo našim ljudem omogočili obiske različnih kulturnih predstav. Prav bi bilo tudi, če bi razmišljali o človeku, ki bi se poklicno ukvarjal z organiziranjem kulture v delovni organizaciji. Silosi za žito in TTB v Ptuju so končani ~~ Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK* Uspehi so doseženi, le sporazumeti se je treba Osnova za uresničevanje samoupravljanja in odločanja delavcev o celotnem dohodku in njegovi delitvi v TOZD so ustavna določila. Na tej podlagi in na podlagi posebnega zakona o konstituiranju organizacij združenega dela, smo pri nas začeli postopek že leta 1971 v novembru mesecu in se je obravnavanje, analiziranje pogojev za organiziranje TOZD v tistih delih podjetja, ki so po ustavi sposobni, da postanejo TOZD odvijalo vse leto 1972 in tudi leta 1973 Po organiziranju TOZD, je bil sklenjen sporazum o razdelitvi sredstev, ki so dana v upravljanje v na novo organizirane TOZD in sprejet je bil sporazum o združevanju TOZD v GIP GRADIS Sporazum je bil podpisan 17. 5. 1973, leta. Glede na določila ustave in zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po katerih uveljavljajo delavci v vsaki TOZD pravice in obveznosti o delu in z dela neposredno in enakopravno, so delavci v vsaki TOZD sprejeli samoupravni sporazum neposredno in tako uredili medsebojna razmerja v združenem delu, ki zadevajo pravice in odgovornost delavcev v združenem delu. To zadeva pogoje dela, osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, pravice iz varstva pri delu, način in pravice izpopolnjevanja in usposabljanja na delovnem mestu ter druge pravice iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu V juliju 1974. leta, je bil sklenjen poseben samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in delovno skupnostjo Skupne službe, S sporazumom o združitvi TOZD v GIP GRADIS, je bila namreč osnovana delovna skupnost Skupne službe, za opravljanje nalog za vse TOZD v sestavu GIP GRADIS, Ker po ustavi ta delovna skupnost nima značaja TOZD, se morajo medsebojne pravice in obveznosti urediti posebej in je tako z omenjenim sporazumom tudi določeno, kakšen je položaj služb, katere dolžnosti imajo službe in kako so zagotovljena sredstva za delo tem službam. Delavci v službah imajo pravico do osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo, v skladu z načelom delitvi po delavcu in v skladu z osnovnim merilom za delitev, ki veljajo v TOZD in druge samoupravne pravice v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih je bila ta delovna skupnost tudi ustanovljena. Vrednost njihovega dela ie namreč •ovrednotena v proizvodih in storitvah v TOZD. Medseboina ekonomska razmerja med TOZD so bila rešena s sporazumom o združevanju. S tem sporazumom je bilo sklenjeno, da bo en eksterni žiro račun pri poslovni -banki, hkrati pa se je organizirala »interna banka« s funkcijo vodenja internih tesočih računov in evidence o pregledu obveznosti posamezne TOZD, o odplačevanju posojil in. drugih obveznosti posamezne TOZD S tem je bila dosežena večja poslovna varnost in hitrejše kroženje sredstev V zvezi z notranjo organiziranostjo bi bilo prav oemeniti še osnovanje posebne skupnosti TOZD in sicer TOZD. — GE in TOZD SPO. S sklenjenim sporazumom o združitvi v to skupnost, so bile določene in urejene zadeve v zvezi z medsebojnimi razmerji in se v glavnem nanašajo na smotrno izkoriščanje težke in srednje mehanizacije pri gradnji, objektov na določanje internih in na usmerjanje investicijskih vlaganj v nove stroje. Opisana notranja organizacija pri nas daje možnost, da se lahko uresničujejo načela ustave, da je delavcu zajamčena pravica odločanja o delu in o poslovanju TOZD ter v vseh odnosih družbene reprodukcije Zagotovljeno je, da je TOZD osnovna oblika združenega dela, v kateri delavec neposredno in enakopravno uresničuje svoje družbeno-ekonom-ske in druge samoupravne pravice, ter odloča tudi o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja. Lahko ugotovimo, da se kaže vedno večja zainteresiranost, delavcev v TOZD pri odločanju o poslo-van_ju. Seveda pa to zahteva znatnejši napor glede na to, da je potrebno temeljiteje pojasnjevati, uvajati dodatno izobraževanje, dalje pa tudi ne morejo izostati sestanki delavcev v delovnih skupnostih ali pa na zborih. Le-to je podlaga, da se lahko pričakuje uresničitev ustavnih določil v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja. Ali je organizacija poslovanja pri nas po organiziranju TOZD v redu ali ne, in ali daje zaželene učinke, lahko na splošno ugotovimo, na podatkih o doseženih rezultatih v preteklem letu. Podatki namreč kažejo, da je bil povečan dohodek, povečan je bil tudi čisti dohodek, in v največ ji meri povečan ostanek dohodka vse v primerjavi z podatki iz .eta 1973. Mislim, da je bila dosedaj uspešna prehojena pot v zvezi z izpeljavo notranje organizacije in skladna z novim družbeno-ekonomskim sistemom, Za vsako TOZD so bili ustvarjeni pogoji za poslovanje v okviru njene dejavnosti. Delitev dela je velika in se posamezne dejavnosti v TOZD med seboj ne prekrivajo, temveč se dopolnjujejo in nastopa medsebojno združevanje sredstev in dela na principu dohodkovnih odnosov. Opažajo se sicer pojavi prevelike zaprtosti določenih TOZD kadar gre za skupno poslovno politiko in za doseganje skupno postavljenih ciljev. Poslovne odločitve TOZD se nanašajo preveč na tekočo poslovno politiko in je premalo prisotna miselnost o razvojnih ciljih. Da bi se uspešneje reševalo vprašanje o medsebojnih razmerjih med TOZD je bilo organizirano dopolnilno izobraževanje v okviru Centra za izobraževanje, posebej pa še z dodatnimi seminarji in delovnimi sestanki, zlasti glede medsebojnih ekonomskih odnosov. Posebno pozornost bomo morali posvetiti planiranju na samoupravnih temeljih v duhu nove ustave. To pomeni, da moramo planiranje vsebinsko opreti na družbeno-eko-nomski položaj delavca v združenem delu in na njegovo delo z družbenimi sredstvi. Dosežen dohodek v TOZD je vsekakor neodtujljiv od delavca, ki ga je ustvaril. Pri tem pa moramo upoštevati, da je ta dohodek tudi rezultat dela delavcev v drugih TOZD, v celotni družbeni skupnosti ter ne bi Pilo piuviniu, da bi se odpravila težnja po samozadovoljevanju posamezne TOZD. Delavci v TOZD morajo prevzeti skupno odgovornost za razširitev svoje materialne osnove. Pri tem pa morajo upoštevati, da brez združevanja sredstev za skupne cilje ni mogoče pričakovati pravega razvoja, čeprav v ničemer ne bi smeli dovoliti, da bi planiranje razvoja in skupnih potreb nastalo mimo odločitev delavcev v TOZD. V GRADISU so se na splošno TOZD sporazumele o nalogah za doseganje skupnih ciljev, ki so podani v sporazumu o združevanju. Odmikov od tega cilja, ki se pojavljajo ponekod, ne moremo smatrati za negiranje pristopa k reševanju ekonomskih problemov, temveč lahko ugotavljamo, da nastajajo zaradi nepopolne informiranosti, ki je sicer težavna zlasti zaradi teritorialne oddaljenosti posamezne TOZD druga od druge. Z uvedbo boljšega sistema planiranja na podlagi novega zakona in z vpeljavo spremenjenega obveščanja o doseženih rezultatih in uvajanjem programiranja na daljša obdobja bomo odpravili v precejšnji meri sedanje nesoglasje. Enotnost in skladnost pri sprova-janju poslovne politike vsake TOZD s skupno poslovno politiko v Gradisu daje zagotovilo za doseganje najugodnejših rezultatov vsake TOZD s skupno poslovno politiko v Gradisu daje zagotovilo za doseganje najugodnejših rezultatov vsake TOZD in zagotovilo za čimbolj ši standard našega delavca. S skupnimi napori stalnega izpopolnjevanja in modernizacije proizvodnega procesa ne bodo izostali pozitivni rezultati pri gospodarjenju v sleherni TOZD in s tem v celotni delovni organizaciji Oro-u-n Ob 38 letnici SEP Primorje Ajdovščina Članica GAST, organizacije združenega dela SGP Primorje je v soboto, dne 14. februarja 1976, obhajala 30-letnico svojega obstoja. Bila je to svečana proslava in iz te proslave objavljamo del uvodnega govora predsednika sindikata tovariša Danila Remškarja, Ta uradni del slavja se vrši v dovrani, kjer je 5. maja 1945 slovenski narod prvič v zgodovini izbral svojo ljudsko vlado, Ta kraj je zato svet vsem Slovencem. Na tem kraju smo za vse čase postavili temelje naši republiki Na tem kraju smo primorski Slovenci potrdili svojo pripadnost, naši matični domovini Sloveniji, pripadnost veliki socialistični Jugoslaviji. Na tem kraju smo izpolnili preroško napoved Cankarja »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar«. Svojo razvojno pot je naša delovna skupnost pričela s težko dediščino. Skoraj vsi naši delavci izpred 15 do 20 let so hodili v potujčevalne italijanske šole Slovenskega jezika so se naučili le od zavednih staršev in skritih knjig goriške Mohorjeve matice. Slovenska kultura je bila fašističnim oblastnikom trn v peti. Zato so zatirali slovensko besedo v šoli in javnem življenju, požgali slovenski kulturni dom v Trstu, uničili kulturna prosvetna društva, pevovodja I Bratuža pa so zverinsko umorili z napojem iz motornega olja in ricinusa. Zato je zatirano primorsko ljudstvo že med NOB dalo duška svojemu veselju s prepevanjem slovenske in partizanske pesmi z razgibanim, kulturnim delovanjem. Med narodnoosvobodilno borbo so nas bodrila in vodila svetla gesla velikih mož naše besede: Prešerna, Gregorčiča, Cankarja, Kosovela, Levstika, zato so jih na svoje prapore izpisale mnoge slovenske brigade. Po osvoboditvi in priključitvi Primorske, je naša kultura doživela svoj preporod. Pesmi, mitingi, amaterski odri, ustanavljanje izobraževalnih tečajev za slovenski jezik itd. Glasbeniki so izpod podstrešij prinesli skrite note in glasbila, mladi rod je z navdušeno pesmijo priklical solze v oči dedkov in babic, ki so se spomnili pesmi iz mladih dni. iz časov Simona Gregorčiča. Pri našem podjetju se že takoj v začetku ustanove pevske skupine V Ajdovščini so prav naši'delavci ustanovili našo prvo amatersko sekcijo, Pri širjenju naše narodne kulture, ki se mora pokazati tudi v širjenju ljubiteljev naše lepe slovenske knjige, v širjenju obiska kulturnih proslav, obiskov razstav in Pilonovi galeriji, v širjenju kulture pri urejanju naših domov. Naša skupnost je pokrovitelj osemletke Borisa Kidriča v Ajdovščini, to pokroviteljstvo bo moralo prerasti loge okvire in se razviti v živahnejšo kulturno izmenjavo Učenci nam delavcem lepo slovensko besedo, a mi njim živ pouk iz dela in samoupravljanja Mnenja smo, da bi kot gradbeniki morali dati v bodoče večji poudarek čistosti naše besede, našega izrazoslovja. saj so se prav v gradbeniški besednjak nateple tujke, ki jih lahko zamenjamo z lepemi slovenskimi besedami. Kot gradbeniki bi morali izobraževati naše ljudi tudi v zaščit-nike naše materialne kulture, ki so nam jo zapustili naši predniki, naši stari zidarski mojstri Koliko lepih obokov, svodov, gajnkov je po naših vaseh, ki jih z neusmiljenimi adaptacijami rušimo ter zamenjujemo z železobetonom. Tu prav pred našimi očmi se grobo spreminja Vipavski križ, biser stare stanovanjske kulture, spremi--2jajo_se_Budanje in še drugi lepi primerki primorskega gradbeništva. bilizacijo Delavci biroja za projektiranje ob uveljavljanju akcijskega programa stabilizacije Delavci Biroja za projektiranje v Ljubljani so z vso resnostjo sprejeli akcijski program stabilizacije za svojega. Pri tem se v celoti zavedajo, da stabilizacija ne more biti enkratna akcija, temveč mora postati metoda stalnega dela. Za izvajanje stabilizacijskih nalog v TOZD se moramo aktivirati vsi, so dejali, posebno pa člani samoupravnih organov in delavske kontrole. V tem delu »GTO so se Ptujčani že lani namakali Letos končan gostinsko turistični center O novem rekreacijskem centru v Ptuju smo slišali že pred leti in Vsem prebivalcem tamkajšnjega območja se je zamisel zdela prav lepa, Vendar gotovo niso verjeli, da bodo ti načrti tako kmalu postali resničnost. Prav naši delavci — TOZD TE Maribor so lani spomladi začeli z delom prve faze rekreacijskega centra in sedaj jo zaključujejo. Ta gostinsko turistični center je baziran ob vrtini tople vode, ki ima menda tudi zdravilne učinke, Ob iztoku 'ma Voda temperaturo 32° G. Kot smo že omenili je gradnja razdeljena v dve fazi — letni del m zimski bazen z gostinskimi objekti. Prva faza vključuje rekreacijski bazen 35 m X 15 m, otroški bazen 10 m * 5 m in olimpijski bazen 50 m X 21 m s skakalnim stolpom. Sem sodi tudi objekt za bazensko tehniko, kotlarna, garderobe, trafopostaja in dimnik. Ravno sedaj gradijo 19 m visok dimnik in skakalni stolp. Po izjavah predstavnika investitorja bodo najbrž v sredini marca pričeli z izgradnjo druge faze, ki jo bodo končali potem do 29. novembra letos. Ta faza obsega pokrita bazena 25 m X 12 m in 12 m X 6 m, zunanji polodprti bazen s premerom 6 m, savne, garderobe in gostinsko restavracijski del. Obe fazi gradnje skupaj sta vredni 4,2 milijardi starih dinarjev. Investitor objekta je Kmetijski kombinat Ptuj, projektant Investa Ljubljana, statične izračune so pripravili v mariborskem razvojnem oddelku v Gradisu, dela pa izvaja TOZD GE Maribor. ^ oda v kopališču bo imela temperaturo 32" C Kaj pomeni ustvarjalnost v mišljenju ? Idejo za ta članek sem dobil ob pripravah na seminar za tehnično strokovne kadre v Portorožu. Profesor doktor Stane Možina, ki smo ga zaprosili, da sodeluje na seminarju, je v svojem predavanju večkrat omenil, da smo premalo ustvarjalni. Kaj torej pomeni biti ustvarjalen? Naredili ah priti do nekaj novega, kar doslej še ni bilo poznano. Ustvarjalnost se kaže v novih zamislih, v izobraževanju in organizaciji dela v originalnih idejah, ki jih imajo naši delavci in strokovnjaki na pretek Le nihče jih ne. upošteva, nihče ne zbira in zapiše in nihče ne predlaga nagrado za novo idejo, nov konkreten predlog. Ustvarjalen človek je listi, ki stalno gleda v naprej, ki zna opazovati in ki si želi napredka. Ustvarjalna rešitev je pojavljanje nekaj novega in spajanje tega s problemom v sami organizaciji dela oziroma pri konkretnem vsakdanjem življenju. To po dostikrat pomeni zavračanje dosedanjih starih rešitev in iskanje novih poti. Psihologi trdijo, da je ustvarjalnost do neke mere povezana s stopnjo inteligentnosti ter volje in možnosti posameznikov do predlogov. ali napravi nekaj novega. Ustvarjalnost je povezana z vztrajanjem pri delu Zato moramo delo in stroko sprejeti kot del svojega življenja. Vztrajni vztrajajo pri delu in svoji Uroki in je ne zapustilo tako hitro, skratka ljubijo svoje delo, ga opravljajo z veseljem zato tudi uspehi ne zaostajajo. V bodoče bomo nove ideje in predloge zbirali ter objavljali tudi v Gradisovem vestniku. Apeliram na naše bralce, da nam pošiljajo čimveč predlogov in Idej. ki. se lahko nanašajo na. organizacijo dela, delitev dohodka, facionalizacijo in novatorstvo. na izobraževanje družbenopolitičnega dela (ZK, sindikati, mladina) na samoupravljanje, življenjske pogoje delavcem, prehrano i.td., s kratka vsak predlog ali ideja, ki vodi k napredku, je koristen. Med drugim so se dogovorili za naslednje konkretne akcije. Ker so v projektivnem biroju materialni stroški razmeroma majhni, so dali glavni povdarek na bistven element varčevanja ČASA in njegove racionalne porabe za realizacijo zadanih nalog, ter se dogovorili za skupno akcijo za boljšo izrabo delovnega časa, in večjo delovno disciplino. Poslovne rezultate bodo kontrolirali trimesečno in ugotovitve podali na ZDS, in ugotovili kako poslujejo v okviru Gradisovih meril. Bolj natančno bodo informirali kolektiv o tekoči problematiki zasedenosti z delovnimi nalogami, ker menijo, da je informiranost tudi eden od elementov, da se doseže boljša motivacija za delo. Komisija za delavski nadzor bo kompleksno pregledala vse stroške režije TOZD in ugotovitve zapisniško podala na zboru delovne skupnosti (materialni stroški, pogodbene in zakonske obveznosti ter OD). V bodoče pa bo vodja projekta sodeloval že pri pripravi programa in oblikovanju projektne naloge. Seveda pa mora biti delo v takem primeru drugače vrednoteno. Obvezno je pripraviti termine prejema podatkov za nemoteno delo na projektu. V okviru že sprejetih samoupravnih sporazumov bodo poiskali merila za boljše motiviranje zaposlenih. Nagrajevanje z osebno oceno na način, kot ga sedaj poznajo, ne ustreza. Osnove so visoke in bi se z eventualnim povišanjem vrednosti točke še povišale. Vplivnost gibljivega dela pa je tako minirna’na. Vrednotenje mora dosledno upoštevati posameznika m njegovo delo. Storilnost je odvisna od posameznika oziroma izrabe časa za delo, čas pa je njihova bistvena postavka. Vpeljali bodo redne mesečne sestanke vseh samostojnih projektantov. Dnevni red predloži direktor, za posamezne točke pa zadolži posamezne projektante, da jih obdelajo (poleg tekoče problematike dela teme: tekoče informacije, predpisi, zahteve, novi materiali, izmenjava izkušenj .. .). Sestanki so nujni in obvezni za vse, vršili pa se bodo v popoldanskem času. V cilju nadaljnjega razvoja bodo usmerili posameznike za aplikacijo in sodelovanje v okviru mehanogra-fije Gradisa oz. za zasledovanje lete v slovenskem prostoru. Doseči želijo vsaj enakovredno rast oziroma opremljenost dela z ostalimi. Pregledali in zasledovali bodo program razvoja svoje TOZD v okviru celotnega Gradisa. Razvoj je pogojen z Gradisom in njegovimi potrebami. Pogojen pa ie tudi z kadrovskimi možnostmi v okviru Biroja. Zato bodo preusmerili vsaj določeno število projektantov v razvojne dejavnosti oziroma iskali možnosti za občasno formiranje skupin za realizacijo posameznih nalog razvojnega značaja. Sodelovanje v ROS pa je prioritetna naloga in njihova jutrišnja perspektiva. Izvršili bodo analizo kadrovske zasedbe in zagotovili možnosti prelivanja kadra iz naloge na nalogo za uspešno realizacijo nalog. Boleznine v okviru Biroja oz. izgubljeni dnevi niso odraz neurejenega varstva. S problemom je nujno seznaniti zbor delovne skupnosti oz. mu mesečno poročati o izostankih. Vsakdo zase poizkuša izostati res samo v nujnih primerih. Preverili bodo vključevanje TOZD v tržišče: — kje se vključijo — kdaj se vključijo — kdaj znotraj Gradisa — kdaj zunaj Gradisa S tem bodo sprejeli tudi določene poslovne analize oziroma smernice za nadaljnje delo. Prvenstveno je delovanje Biroja namenjeno Gradisu. Skupno z vsemi TOZD pa je potrebno določiti status Biroja in potrebe in naloge, katere Gradis kot celota postavlja pred Biro Podrobno bodo analizirali naloge in določanje cen oziroma elementov, kateri jih pogojujejo. Cena bo v bodoče še bolj odraz tega in vsaj v stanovanjski gradnji družbeno kontrolirana. Temu se bodo morali prilagoditi pri sprejemanju poslovne usmeritve. Cena projekta za m2 je proti vsem ostalim stroškom minimalna. Vloga projektanta kot dobrega načrtovalca objekta in tehnologije pa zelo pomembna. Projektant oziroma Biro si mora v tem času zagotoviti pravilno vrednotenje dela in se za ceno samoupravno dogovoriti. V okviru razvoja Gradisa se predvideva forsirana gradnja stanovanjskih objektov (v povečanem obsegu z industrializacijo gradnje, z iskanjem novih tehnologij in sistemov) in industrijskih objektov (v iskanju sistemskih rešitev, povečanem obsegu, novih tehnologijah, sistemih. ..). Nujno bodo poiskali svoio vlogo ob operativnih nalogah, Ne smemo biti samo registra to rji želja operative. so dejali, temveč bodo v. stiku z opera-tivo iskali nove poti in načine, da opravičijo vlogo projektanta načrtovalca V okviru obstoječe kadrovske zasedbe in glede na razvoj bodo pripravili program naložb v obstoječe kadre, iskali bodo oblike za dodatno izpopolnjevanje in izobraževanje (študij ob delu, strokovni tečaji in seminarji, razvojne študije, ogledi, gradenj, natečaji...). Z vso odgovornostjo bodo zagotovili izvajanje vseh predpisov na vseh stonniah in samoupravnih dogovorov. kajti zavedajo se. da samo-uoraviinnie ne ostala =amn pravica, ampak in pedvsem odgovornost in tem ciljem bodo sledili tudi v prihodnje. 25. marca 1975 je sindikalna konferenca cestnega gospodarstva pri Republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije imenovala iniciativni odbor za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za cestno gospodarstvo v SR Sloveniji v sestavu 15 članov. Na l. seji, ki se je vršila 4. aprila 1975, je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Vinko Gobec (sedanji predsednik 10 Republiške skupnosti za ceste), za podpredsednika Janko Kušar, za tajnika pa Stane Ocepek. V iniciativnem odboru je tudi predstavnik GAST. Ta iniciativni odbor je bil formiran po tem, ko se je po temeljitih razpravah ugotovilo, da ne bi bilo umestno formirati SIS za ceste in cestni prevoz, kot je bilo prvotno predvideno. Tako je prenehal z delom iniciativni odbor za izdelavo osnutka o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji na področju dejavnosti cestnega gospodarstva in cestnega prometa, ki je bil imenovan junija leta 1974. Skupščina SR Slovenije je v koncem leta 1975 sprejeti resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 sprejela smernice in ukrepe, ki se nanašajo tudi na cestno gospodarstvo. Tako je rečeno v poglavju IV. (Ur. 1. SRS. št 29/1975 str. 1472), da je treba skleniti samoupravni sporazum o ustanovitvi in utrditvi samoupravne interesne skupnosti cestnega gospodarstva. Ta bo zadolžena za izvajanje programa izgradnje in modernizacije cestnega omrežja, za zagotavljanje in samoupravno združevanje sredstev ter za izvedbo posojil za ceste. Na 1. seji novega iniciativnega odbora aprila leta 1975, ki je zadolžen, da izdela predlog osnutka samoupravnega sporazuma za ustanovitev SIS za cestno gospodarstvo, je bilo poudarjeno, da je potrebno dobiti predvsem sistemski zakon o skupnostih za ceste, ki bo podal osnove za nadaljnje delo iniciativnega odbora. Republiški komite za promet in zveze je izdelal predlog za izdajo zakona o skupnostih za ceste od 5. XI 1975 s temeljito in obširno obrazložitvijo osnutka zakona, ki je obsegal 23 členov. Za izvajalca grupacije GAST je zlasti pomembna formulacija obrazložitve v poglavju TV, ki v točki 4 navaja tole- V skupnosti za ceste se združujejo s samoupravnim sporazumom na podlagi tega zakona delavci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupno- stih ter delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih, skupaj z delavci, ki opravljajo dejavnosti v cestnem gospodarstvu (člani). Pri tem je treba zagotoviti, da bodo na strani izvajalcev res vsi zainteresirani subjekti: od cestnih podjetij, ki ceste vzdržujejo, do temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalna dela na področju cest, tistih, ki ceste projektirajo, gradijo, do tistih, ki opravljajo posamezne dejavnosti v neposredni zvezi s cestnim gospodarstvom Podrobneje bo moral problematiko članstva razdeliti samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste. Ta formulacija v obrazložitvi jasno določa enakopravni položaj izvajalcev v TOZD GAST s cestnimi podjetji, ki vzdržujejo ceste pri gospodarjenju z javnimi cestami bodisi v območnih skupnostih ali pa v republiški skupnosti za ceste. Osnutek tega zakona je bil v razpravi v nekaterih organih Izvršnega sveta Skupščine SRS in Zveze sindikatov Slovenije. V zvezi s pripombami so bile izdelane teze zakona o skupnostih za ceste kot predlog za izdajo zakona z dne 24. I. 1976 V novi obrazložitvi ni več formulacije, kot je bila v predlogu zakona od 5. XI. 1975. ki se nanaša na izvajalce, ker navaja, da bodo na strani izvajalcev res vsi zainteresirani subjekti: od cestnih podjetij do TOZD. ki trajno opravljajo dela oziroma posamezne dejavnosti v neposredni zvezi s cestnim gospodarstvom. 4. člen osnutka zakona od 5. XI. 1975 se glasi: V skupnosti za ceste se združujejo s samoupravnim sporazumom na podlagi tega zakona delavci po TOZD (variantni dodatek: ki so zavezanci davka iz dohodka TOZD) in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih, skunaj z delavci TOZD. ki opravljajo dejavnosti v cestnem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: člani). Osnutek predloga za izdajo zakona o-i 24 I. 1976 pa navaja v 4. tezi: . .^i.osti za ceste se na podlagi .aKoaa s samoupravnim sporazumom združujejo delavci TOZD, ki so zavezanci davka iz dohodka TOZD ter delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih, skupaj z delavci TOZD, ki trajno opravljajo dejavnosti v cestnem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: člani). Čeprav nove teze dajejo poudarek spet cestnim podjetjem, češ, da ta podjetja trajno opravljajo dejavnosti v cestnem gospodarstvu, pa ni dvoma, da TOZD organizacij združenega dela grupacije GAST tudi trajno opravljajo dejavnosti v cestnem gospodarstvu, saj so ta podjetja v tridesetih letih svojega obstoja zgradila nešteto najpomembnejših cest in mostov ter od leta 1970 dalje grade avtoceste v naši republiki. Menimo, da je udeležba delegatov naših TOZD pri upravljanju s cestami v SIS za ceste bodisi v območnih in nato tudi v republiški skupnosti za ceste izredno pomembna. To pa zato, da ne bodo le seznanjeni. ampak bodo tudi soodločali pri reševanju vprašanj cestnega gospodarstva. Predvsem tam, kjer lahko s svojimi izkušnjami pri gradnji cest in mostov vplivajo oziroma sodelujejo pri izdelavi tehnične dokumentacije, pri sestavljanju posebnih in splošnih pogojev pri oddajanju del, pri oblikovanju cen graditve objektov. Skratka, izvajalci GAST bodo v območnih skupnostih in v republiški skupnosti skupaj z izvajalci vzdrževalnih del in uporabniki lahko sodelovali kot enakopravni partner ter se v teh skupnostih vključevali v razvoj cestnega gospodarstva in hkrati v razvoj svojih za to usposobljenih in opremljenih kapacitet. Predlog za izdajo zakona o skupnostih za ceste, ki ie na dnevnem redu Skupščine SR Slovenije 10. marca t. 1.. predvideva da se morajo območne skupnosti za ceste ustanoviti najpozneje do 31 maja. reoubliška skupnost pa do 30 junija 1976 Če bodo ti roki tudi osvojeni, bodo že v kratkem zaživele nove skupnosti s področja cestnega gospodarstva. kar je pomembno zlasti za tiste TOZD organizacii združenega dela grupacije GAST ki se ukvarjajo z gradnjo cest in mostov. Inž Vladimir Čadež Stanovanjsko naselje v predmestju Moskve V šestih urah iz Moskve v Ljublj Nekaj vtisov s poti po Sovjetski zvezi — nadaljevanje Kot posebnost Moskve naj še omenim zeleni pas, ki se razteza na površini 180.000 hektarov. Ta dan je bila nedelja in na tisoče Moskovčanov se je pripelo smučke in se podalo v gozd. (Seveda je bolj ho.ia po snegu, kot pa smučanje, ki smo ga navajeni pri nas.) Srečevali smo cele družine. Burja ie neusmiljeno brila, ko smo si mimogrede ogledali še smučarsko skakalnico zgrajeno skoraj v osrčju Moskve. Ponovno smo se obrnili proti Kremlju. V bistvu je to središče zgodovinskega, kulturnega in političnega življenja. Sredi Kremlja je zgrajena tudi velika kongresna dvorana, kjer se je nedavno vršil kongres KPSZ. Ves ostali del Kremlja je star, saj je bil zgrajen leta 1156. Obdobje ga ogroža z dvajsetimi stolpi in se razprostira na 2.235 metrih. Okopi visoki 5—9 metrov, dosežejo debelino od 3.5 do6.5 metra. Gravni stolp Kremlja, je bil zgrajen 1451, krona zvezda je iz rubinov in zlata. Največ radovednežev je okrog »Kremlja zvonov«, ki ni nikoli »za- z\'onil«. Zanimiv je »Kralj topov« iz vlitega brona, težak 40 ton, 5 m dolg in ima kaliber 890 milimetrov, ki seveda tudi ni nikoli ustrelil. Vsi, ki so bili že pred mano v Moskvi, mi bodo potrdili, da si je vredno ogledati razstavo Sovjetskega narodnega gospodarstva. Tu na zelo živ in lep način prikazujejo napredek, ki so ga dosegli v zadnjem obdobju. Razstava zavzema površine 250 hektarov in nekaj preko 100 kilometrov cest vzdržuje promet med 78 paviljoni in preko 300 različnimi najnovejšimi zgradbami. Tudi mi smo se peljali s posebnim vlakom kot vozi na zagrebškem velesejmu. Človek bi potreboval 14 dni. če bi si hotel vse temeljito ogledati. Zato smo obiskali le paviljon znanosti, atomske energije in elektronike. Razume se, da je glavna pozornost bila posvečena umetnim in pravim satelitom, sputnikom in tonikom Ce smo že tu, so dejali naši gostitelji, oglejmo si še najvišji televizijski stolp. Zelezobetonski temelj (podstavek) je visok 385 metrov, kovinska antena pa 140 metrov. Ker je ta dan pihala burja nismo šli na stolp, saj se le ta baje v viharju maje do 10 metrov v krogu. V stolpu je več razglednih ploščadi, kavarna in restavracija, ki se enkrat vsako uro zavrti okrog osi stolpa. Drugi dan nas je sprejel naš veleposlanik v Moskvi tov Jože Smole, kjer smo v prijetnem pogovoru in ob kapljici pravega primorskega merlota prebili več kot dobro uro. Nato smo obiskali gradbeni kombinat za stanovanjsko izgradnjo. Ogledali so si tudi več novih še ne-vseljenih stanovanj. Stanovanja so dvo in trosobna s kuhinjo in kopalnico. Vsa stanovanja imajo centralno ogrevanje. Stanovanjski bloki so priklopljeni na večje toplarne. Podi so klasični, lakiran bukov parket, stene pa so obložene s tapetami. Vso delo je sorazmerno mehanizirano in na gradbišču ni veliko delavcev. Pred pričetkom gradnje takega naselja, zgradijo vse komunalne objekte (v novih naseljih), ceste, kanalizacija, voda. elektrika itd. Zadnje čase pa vzporedno gradnja tudi trgovine in otroških vrtcev. (prihodnjič Letvanija in njene lepote) Nov stanovanjski blok Razgovor na gradbišču Ko so mi naročili, naj pripravim razgovor s tajnico direktorja TOZD GE Maribor, da bi se pogovorili o njenih 25 letih pri C-ra. disu. nisem mogla verjeti,' da »služi« Gradisu že toliko let. Kadarkoli si jo srečal, je bila nasmejana, mlada žena, ki ji prav gotovo ne bi prisodil veliko več kot trideset let. Sedaj pa — Slava Oberlait 25 let v Gadisu! — Kdaj ste prišli k Gradisu? — Bilo je to leta 1951. Nekaj mesecev sem delala v skladišču, nato pa so me dali k ing. Borutu Maistru v Kidričevo. Od takrat svoje delovno mesto pravzaprav nisem spremenila, zamenjala sem samo teren za to pisarno na upravi. — Kako pa je bito pri Gradisu pred 25 leti? — Mislim, da je bilo takrat več iskrenega prijateljstva in tovarištva. Danes je tempo življenja tak, da gledamo samo na to, kako si bomo nabrali čimveč teh materialnih dobrin. Včasih smo pa delali cele dneve in ni nam bilo težko. Ce eden ni mogel vsega narediti, mu je pomagal drugi toliko časa, da je bilo vse narejeno. Tistega tovarištva danes ni več Slava Oberlait Ce pa pogledam na celotni Gradis, se mi zdi, da je teh starih, dobrih odnosov med ljudmi še največ ostalo prav v naši mariborski TOZD in zadovoljna sem. da še vedno tukaj tudi delam. — Najbrž dela tudi danes ne zmanjka? — Seveda imamo sedaj tudi tega dosti, vendar je bilo včasih težje, saj sem prišla k podjetju brez izkušenj, nič nisem znala. To mi je bila prva služba. Mimogrede naj omenim da mi je bil v tistih časih v veliko pomoč prav ing Maister, saj sem se veliko stvari naučila prav od njega Sicer pa mislim, da sem imela srečo pri izbiri poklica, saj sem na svojem delovnem mestu zelo zadovoljna Rada hodim v službo, posebno še sedaj, ko imam do nje le 8 minut od doma, včasih pa sem vstajala ob 4 uri zjutraj, da sem prišla pravi čas na vlak in nato v službo. Ob jubileju Slavi Oberlait želimo še velike zadovoljstva ob delu v Gradisu in seveda še veliko let med nami. Naš urednik Gradisovega vestnika mi je dejal: Napiši članek Vpliv stal bilizacije na fluktuacijo delavcev? Rekla sem, prav — in se istočasno pokesala. Obračam podatke, jih primerjam z lanskim letom, letom pred tem in še prej, pa kaj? Kadrovska služba planira v vsakem preteklem letu potrebe po kadrih za tekoče leto. Planiranje kadrov jo odvisno od operativnega plana proizvodnje na vsakem gradbišču in skupaj v TOZD, pozneje pa še skupen vseh TOZD, ki jih predstavlja zaposlitve in razrešitve delavcev v OZD v7 tekočem letu. Prav, doslej še kar v redu. Šepa pa operativni plan proizvodnje, ki je osnova za planiranje kadra. Ce smo malomarni, lahko rečemo tudi takole: Kolikor delavcev bomo zaposlovali, toliko bomo imeli tudi bruto produkta Ali pa, najprej bomo planirali bruto produkt, potem pa število delavcev. Lahko je oboje, pravilno Najti je treba le skupen jezik, in mislim, da je na prvem mestu treba postaviti cilje OZD ali TOZD in nato programirati ljudi, stroje, material itd. No, in vpliv stabilizacije na fluktuacijo? Lahko bi naštevali številke da je manj delavcev odšlo v 1975 kot v prejšnjih letih Lahko bi pogledala še to, da število delavcev v osnovi nismo bistveno povečevali. In, da se je odstotek tako imenovanega režijskega kadra povečal. To ni stabilizacija. Jaz si jo razlagam po svoje. Ne vem, menda ni prav. Menim pa, da je bistvo stabilizacije v tem. da za enako ceno opravimo enako ali večjo količino dela in ne narobe. Res je. da je v letu 1975 odšlo iz OZD manj delavcev kot v prejšnjih letih. Toda mislim, da bi morali večji vpliv odhodov delavcem prepisati samoupravnim sporazumom oz sindikalni listi, kjer se delavci po plačilnih pogojih izenačujejo in omejitvi delavcev pri odhodu v tujino. Delavci a. drugih republik, ki se že dalj časa zaposleni v naši OZD so se prilagodili pogojem dela, delovnim navadam in drugih vplivom na delu in bivanju v naši OZD Kei se zadovoljivo počutijo ne odhajajo iz TOZD oz OZD Posebej pa e treba poudariti še to, da naš obseg proizvodnje ne narašča tako kot v prejšnjih letih, zato tudi nimamo skupinskih zaposlitev Zavodov za zaposlovanje, kar je bilo vedno problematično. In še enkrat: Manj dela za gradbenike in s tem v zveži odpuščanje delavcev ali ne — sprejemanje rio- S tovarišem i.ojzetom Erbežnikom, sekretarjem za soc vprašanja pri Republiškem svetu ZSS sva prejšni teden obiskala Tomačevo naselje, samski dom v Bavdkov! in nov samski dom v Novih Jaršah V razgovoru z delavci smo med drugim razpravljali tudi o kulturnem delu m življenju delavcev v naših naseljih. nosu gradbenih delavcev, o tisti pomembnosti, ki jo čutijo delavci, ko se v prostem času nimajo »kam dati« Na ta in podobna vprašanja n«.ni je odgovorila tudi nedavno izvedena anketa republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Odgovori na vprašalnik kažejo da je možnosti za kulturno dejavnost v gradbeništvu dovolj, dovolj je tudi sredstev, vendar jih ne znamo ali nočemo v doveljni meri Izkoristili •Vsi odgovori tudi kažejo na to. da se kulturna dejavnost v gradbeništvu poraja vse preveč stihijsko in zelo redke se OO sindikata, kf imajo ktil- vih delavcev, ni po mojem stabilizacija Ki,ud lezhi situaciji na tržišču pa m . i, ia/ni . da za vse nezaposlene delavce ne bi bilo dela in seveda primernega zaslužka. Prav pa je verjetno tudi, da kar je v sodobnih podjetjih enaka situacija kol pri nae,^ delavci ne menjajo lahkomiselno drlo in delovno organizacijo Zato ugotavljamo da delavci ‘udi od mani bogatih »beri« ne grozijo z odhodi iz TOZD oz OZD Mila Capuder rosiemčasu turno dejavnost v naprej začrtano — dejavnost. Stihijska je tudi organizacija kulturno umetniških predstav, vsaj tako so nam povedali delavci v Tomačevem naselju, pa tudi na gradbišču v Krškem. Kulturnih predstav se udeležujejo vedno isti ljudje, medtem ko delavci iz gradbišč, zlasti oddaljenih pa tega niso deležni. tudi od organov samoupravljanja več konkretnega dela in bolj sistematični pristop Spodbude bi morale biti v smeri povezovanja z gledališči. umetniškimi galerijami, muzeji knjižnicami. kino podjetji, kulturno umetnškimi društvi itd. Pa tudi skrb za kulturno delo in razvedrilo po naših naseljih ne bi smela izostati Kulturna umetniška dejavnost mora vzhajati iz gradbincev' samih in sindikalni delavci TOZD pa so dolžni želje naših delavcev v celoti podpreti Sredstev in možnosti j* dovolj, le hoteti je treba. Predstoječih nalog na kulturnem Prav v začetku moramo sprego- področju je veliko in zahtevajo od voriti o pmembnosti kulturne dejav- osnovnih organizacii sindikata, pa Malo manj kol pred letom dni smo se zbrali v Kranjski gori, da bi delo sindikata na novih osnovah zastavili tako, kot je bilo opredeljeno v vseh dokumentih 8. kongresa ZSS. Takrat smo nakazali vse tiste probleme, ki iih bomo morali tudi preko sindikata reševati v naši delovni organizaciji in tudi v celotni naši družbi Nekaj tc-h nalog je bilo že izvršenih, nekatere bodo v kratkem, nekaj pa je tudi dolgoročnejših. Kakšna pa je bila resnična vloga sindikalne organizacije v Gradisu, smo videli na letnem »obračunu« dela 27. januarja v Mariboru. ozirom na druge delovne organizacije precej dosegli, vendar za današnje potrebe še premalo. Potrebno bo najti pot, da pripravimo in spro-vedemo v življenje tak informacijski sistem, ki bo našim zaposlenim nudil kar največ. Glede rekreacije v Gradisu in letovanja naših delavcev bo treba tudi marsikaj še storiti. Mogoče ne bi bilo odveč, ko bi poiskali možnosti za povečanje kapacitet naših počitniških domov. Sem vodi tudi iskanje možnosti za gradnjo počitniškega doma na Pokljuki, kjer že imamo zemljišče. Predstavnik občinske konference sindikata v Mariboru je pohvalil organiziranost samega sindikata v Gradisu, prav tako pa tudi odlično pripravljeno našo letno konferenco. Tudi mi lahko ugotovimo, da je konferenca pokazala tiste bistvene probleme, katerih reševanja se bomo ^Delavcem iz drugih republik bi mo- morali lotiti v naslednjem obdobju, rali omogočiti organizirano odhaja- Prav tako pa je pokazala, da so Manje domov ob večjih praznikih«, je riborčani odlični gostitelji. !*>OOS bi morale tudi poskrbeti, da v njihovih TOZD zaživijo informacijske skupine« službah z veliko večino sprejeli samoupravne sporazume o teh združitvah. Zaradi navedenega konferenca meni, da je potrebno akcije združevanja nadaljevati, predvsem pa pospešiti nekatere že začete akcije (GAST). V letu 1975 smo v OOS obravnavali tudi srednjeročni program konference OOS in ga z nekaterimi dopolnitvami na eni izmed sej konference tudi sprejeli. Da bi sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda odigral svojo ustavno opredeljeno vlogo smo v ta program poskušali zajeli vsa tista področja, ki tako ali drugače vplivalo na izgrajevanje samoupravnih odnosov v TOZD in delovni organizaciji pa tudi v širši družbeni skupnosti Te naloge smo na osnovi kongresnih sklepov, sklepov ustavne skupščine OOS in sklepov, ki lih je konferenca sprejemala na svojih sejah razvrstili v naslednja področja: 1. Razvoj samoupravljanja 2. Delovanje in razvijanje samoupravne delavske kontrole 3 Gospodarjenje, produktivnost, dohodek... 4. Samoupravna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke 5 Življenjske in delovne razmere delavcev — standard 6. Kultura, oddih in rekreacija delavcev 7. Informiranje in izobraževanje ti. Delovanje delegacij in delegatov 9. Ljudska obramba in družbena samozaščita 10. Sindikat in naši delavci v tujini Vse to so področja dejavnosti, katera pred sindikat postavljajo neposredno sklepi ti. kongresa ZSS m se nanašajo predvsem na aktivnost sindikata znotraj TOZD in delovne organizacije. Razumljivo je, da bomo morali iz tega programa izluščiti tiste naloge, ki so ta trenutek najaktualnejše, jih konkretizirati in določiti tudi nosilce za posamezne naloge. V poročilu so navedene tiste akcije. ki srno jih že bolj ali manj uspešno izvršili nekaj pa je tudi takšnih. ki so .še pred nami Te naj predvsem izpostavi današnja razprava, zato pozivam vse prisotne delegate in goste, da se aktivno vključujejo v današnjo razpravo in tako pomagajo pri načrtovanju našega prihodnjega dela, da bi to delo bilo čimbolj uspešno in bilo v pomoč, tako delavcem in zaposlenim v delovni organizaciji, njihovim samoupravnim organom ter drugim družbenopolitičnim organizacijam v sredinah, kjer sindikat deluje. Delovni načrt Konferenca sprejema svoj delovni načrt za leto 1976 na osnovi sklepov 8. kongresa ZSS, drugih stališč in sklepov RS ZSS in svojega programa. Pri določanju nalog konferenca posebej upošteva razmerja, v katerih deluje konferenca oziroma posamezna OOS, zato ta delovni načrt temelji tudi na ugotovljenih problemih in pomanjkljivostih sindikalnega dela v TOZD oziroma njihovih sindikalnih organizacijah. Na tej osnovi bo konferenca v letu 1976 posebej obravnavala naslednja vprašanja: 1. Ustavna vsebina samoupravljanja je osnovni cilj prizadevanja sindikata pri urejanju medsebojnih odnosov delavcev v TOZD in odnosov med TOZD v sestavu delovne organizacije. V ta mamen bo konferenca vsaj enkrat letno poglobljeno obravnavala stanje samoupravljanja v TOZD in delovni organizaciji ter preko svojih organov in preko strokovnih služb, zato izdelala potrebne analize. Posebno pozornost bomo pri tem posvečali združevanje sredstev na osnovi samoupravno sprejetih programov razvoja TOZD in delovne oganizacije.. Pri obravnavi teh vprašanj bo konferenca pritegnila tudi OOS, da bi bila slika dosežene stopnje samoupravnih odnosov čim jasnejša in tako tudi sklepi za nadaljnjo akcijo sindikata na tem področju čim konkretnejši. Konferenca se bo zavzemala za ustrezno dopolnjevanje samoupravnih aktov v odnosu na nekatere novo sprejete sistemske zakone (zakon o združenem delu na primer) in se tudi aktivno vključevala v razpravo. 2. Konferenca načrtuje svoje naloge v zvezi s planiranjem predvsem na osnovi sklepov sprejetih na seminarju o samoupravnem planiranju, ki je bil v Kranju 25. in 26. novembra 1975. Konferenca bo pri tem: — sprejela in preverjala izvrševanje teh sklepov v TOZD in delovni organizaciji — na svoji prvi seji (polletni seji) bo obravnavala osnovne usmeritve samoupravnega planiranja, da bi na tej osnovi lahko konkretneje spoznala svoje naloge pri tem — v pripravi GN 1976 in PR 1980 bo posebno pozornost posvečala tistim področjem planiranja, ki neposredno zadevajo delavce — njihov socialni in ekonomski položaj — posebej se bomo zavzemali za izvajanje sklepov s področja kadrovske politike, izobraževanja, osebnih dohodkov, skupnih vlaganj in za uveljavljanje APST v gospodarskih načrtih — konferenca bo preko OOS vodila razpravo o osnutkih gospodarskih načrtov in skrbela, da bodo razlage primerno pripravljene. 3. Konferenca je že v letu 1975 in prej aktivno sodelovala v akcijah na področju integracijskih procesov. Ugotovimo lahko, da sedanja delovna organizacija Gradis predstavlja dokaj zaključeno tvorbo, v kateri je do velike mere že dosežen princip vertikalnega povezovanja v okviru združenega dela. Prizadevanja pri oblikovanju SOZD GAST pomerijo še dopolnjevanje tega sistema kar bi omogočalo še celovitejši nastop ponudbo na tržišču Konferenca bo v letu 1976 nadaljevala s aktivnostjo in predvsem v sodelovanju s sindikatom drugih udeležencev pri migraciji v SOZD GAST delovala v smislu čimprejšnje realizacije ter integracije. 4. S vprašanji gospodarske stabilizacije se je konferenca v letu 1975 premalo ukvaHa'si. V "«r'«ljevnnju aktivnosti sindikata na tem področju bomo upoštevali predvsem smernice republiškega sveta ZSS o nadaljnjem delovanju sindikata v stabilizacijski akciji tako, da bomo vsaj trikrat letno obravnavali izvajanje stabilizacijskih programov. Prav tako bo konferenca sproti koordinirala aktivnost OOS na tem področju. Sproti bomo tudi zahtevali dopolnjevanje že izdelanih programov. Konferenca bo na osnovi akcijskega programa stabilizacije podjetja dopolnila tudi sindikalni akcijski program stabilizacije in tudi sproti spremljala njegovo izvajanje. 5. V neposredni povezanosti s stabilizacijskimi napori bo konferenca spodbujala tudi inventivno dejavnost v podjetju. V sodelovanju z ustreznimi službami in organi bo konferenca predlagala tovrstno aktivnost v podjetju ter analizirala določila v samoupravnih aktih v zvezi z inventivno dejavnostjo. Konferenca bo pri obravnavi te dejavnosti spodbujala OOS, da dosežejo, da bodo določbe o inventivni dejavnosti de] samoupravnih aktov o nagrajevanju po delu v vsaki TOZD. Konferenca si bo prizadevala pri popularizaciji inventivne dejavnosti v Gradisovem vestniku in drugih oblikah informiranja delavcev. 6. Konferenca OOS bo tudi v letu 1976 dei svoje aktivnosti posvečala zagotovitvi takšnega načina delitve OD, ki bo v naj večji možni meri upošteval ustavno načelo delitve po delu. V ta namen bo konferenca povezovala aktivnost pri sprejemanju odgovarjajočih samoupravnih aktov in vztrajala pri realizaciji sklepov konference na področju akordiranja. Konferenca bo aktivno sodelovala pri razpravah, normativih, ki bo jih v ta namen izdelala komercialna služba podjetja. Ocenila bo sprejemanje samoupravnih sporazumov o nagrajevanju po delu v TOZD in se zavzemala za dosledno uveljavljanje sporazumov v sistemu delitve v OD Aktivno se bo vključevala tudi v akcijo pri dopolnjevanju sistema in metodologije AODM. 7. Konferenca bo tudi v letu 1976 nadaljevala svojo aktivnost pri ugotavljanju ustreznih delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Pri tem se bo zavzemala za doseganje enotnih meril pri urejanju delavskih naselij na gradbiščih, saj ugotavljamo, da se to vprašanje razlike v pogojih nastanitve delavcev na različnih gradbiščih. Vprašanjem prehrane delavcev posvečajo v TOZD precej pozornosti in je to dokaj dobro urejeno v vseh TOZD. Kljub temu bo konferenca nadaljevala svojo aktivnost na tem področju in si predvsem prizadevala pri poenotenju cen prehrane, kar naj se doseže z odgovarjajočim regresiranjem. Konferenca bo s svojim delovanjem podpirala prizadevanja posameznih TOZD pri graditvi samskih domov predvsem v Ljubljani in Mariboru, kjer so potrebe še nezadovoljene. Konferenca še bo posebej zavzemala za postopno likvidacijo naselja barak v Ljubljani. Skladno z razpravo v nekaterih TOZD oz. OOS se bo konferenca zavzemala za organizirane odhode delavcev iz drugih republik na domove, predvsem ob državnih praznikih in drugih priložnostih, ko tak odhod nima negativnih posledic za delavca ali za TOZD. ti V letu 1976 se pripravljajo volitve samoupravnih organov v TOZD in podjetju Konferenca se bo aktivno vključevala v priprave in izvedbo kandidacijskih in volitvenih postopkov in pomagala OOS pri tej akciji. Predvsem pa bo konferenca sodelovala pri konstituiranju DS podjetja in pri evidentiranju kandidatov za kolektivne izvršilne organe, ki jih voli DS podjetja. Konferenca se bo še nadalje zavzemala za ustanovitev ustreznega organa delavske kontrole na ravni delovne organizacije. Prizadevala si bo, da bodo rešitve znane do volitev, da bi na teh lehko v TOZD in samoupravni interesni skupnosti skupnih služb volili tudi delegate za ta organ. Konferenca se bo posebej zavzemala za takšno strukturo delegatov v posameznih samoupravnih organov v TOZD in delovni organizaciji, ki bo ustrezna strukturi zaposlenih. (nadaljevanje prihodnjič) Tu bo olimpijski bazen s skakalnim stolpom — »Ali se Pepe in Francelj pripravljata za Montreal?« — -Ne. le za štafeto, o kateri sta brala v novoletni kroniki našega vestnika.« NADALJEVANJE S 1. STRANI — NADALJEVANJE S 1. STRANI S spodbudnim nagrajevanjem.. | Učimo S6 nemški Želimo tudi, da bi zla *oma uvajali v naš sistem nagrajevanja nagrade za predčasno opravljena dela (izdelke). Po predloženem osnutku sporazuma lahko sklene delavski svet TOZD. da se povišajo osnove za presežek do 10 ''to, če smo se izkazali s kratkim rokom To velja še posebej tedaj, ko se izkaže tudi kupec (investitor), ki po določilu pogodbe ali brez nje nagradi TOZD za predčasno opravljeno delo. Del ali cela nagrada se tedaj — prav tako po sklepu DS TOZD — podeli delavcem, ki so sodelovali pri takem delu. No, tudi v tem primeru je možno zaradi prekoračitve roka »zaslužiti« penale, ki se prav tako lahko v določenem delu porazdeli med delavce. Kolikšen delež nagrade naj bi v navedenih primerih dobil vsak delavec, ki je sodeloval pri teh delih (izdelkih)? Enostavna osnova je zmnožek obračunske osnove z urami, s katerimi je posameznik sodeloval pri takih delih. Bržkone pa je ustreznejša osnova tista, ki je povezana s stopnjo odgovornosti posameznih delavcev; kar velja še posebej, kadar bi se »delili« penale. Stopnjo odgovornosti najbolje določimo, če upoštevamo točke zahteve B. ki v sistemu AODM predstavljajo del obračunske osnove za odgovornost. Tedaj bi točke B množili z urami in dobili ustreznejše osnove za porazdelitev nagrad — in penalov. gala delavskemu svetu, da odbori izbiro računalnika znamke FACOM 230-38, ki je izmed več ponudb najugodnejši glede pogojev plačila in so ga priporočili tudi strokovnjaki, kot najprimernejšega glede kapacitete za naše potrebe. Delavski svet je predlog odborov sprejel in ga odobril. Glede na to, da je potekel mandat delegatom v delavskih svetih TOZD in v delavskem svetu podjetja ter tudi komisijam v TOZD, ki se volijo neposredno, je potrebno izvesti nove volitve. Temeljne organizacije združenega dela so se odločile, da bodo volitve v marcu. Tako je tudi delavski svet podjetja predvidel volitve v marcu in jih je razpisal za 12. marec 1976. Ta dan bodo tudi volitve delavskih svetov TOZD, komisij za medsebojna razmerja, za delavsko samoupravno kontrolo in za svet skupnosti TOZD gradbenih enot in strojno prometnega obrata, za Izvedbo volitev so bili imenovani volilni organi, predvideni so zbori za predlaganje kandidatnih list ter so pripravljeni tudi ustrezni obrazci za izvedbo posameznih opravil v zvezi z volitami (zapisniki zborov, volilni imeniki in podobno). Družbena samozaščita je zelo pomembna naloga za vse in bo potrebno v tej zvezi izvesti tudi ustrezno notranjo organizacijo. Nosilci družbene samozaščite so temeljne organizacije združenega dela. Zaradi koordinacije med TOZD bo potrebno izbrati med seboj koordinacijo. De- ® Poziv k sodelovanju H kvalitetnejšemu sporazumu in s tem kasneje nagrajevanju bo pripomogla vsebinsko bogata obravnava. Zelo koristna bi bila obravnava tudi prek stolpcev Gradisovega vestnika. Zato bodo razmisli anj a, predlogi, (konstruktivna) kritika in pogledi posameznikov zelo dobrodošli. Vabimo vas k sodelovanju, četudi bi bil sporazum v vaši enoti tik pred zdajci. Prihodnjič pa o osebnem ocenjevanju in nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Stane Uhan Odobrene investicije... lavci TOZD bodo organizirali družbeno samozaščito v vseh delih svoje TOZD in sklenili zaradi ureditve skupnih zadev na področju družbene samozaščite sporazum, s katerim se bodo dogovorili o skupnih nalogah v tej zvezi. Delavski svet podjetja je zaradi pomoči pri organiziranju družbene samozaščite imenoval posebno delovno skupino. Odbor za razvoj je predložil delavskemu svetu letno poročilo o nagradah in koristnih predlogih, ki so bili obravnavani in rešeni v preteklem letu. Posebej je ugotovil, da se je stanje glede nagrad za koristne predloge v primerjavi s prejšnim obdobjem nekoliko popravilo, vendar še ne zadovoljuje. Glede na to, da opravljamo določena specialna dela, bo potrebno razčleniti vrste dejavnosti, ki so sedaj določene v predmetu poslovanja. Delavski svet je sklenil, naj se začne v tej zvezi postopek za izpopolnitev besedila v registru organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je sporočila delavskemu svetu, naj sprejme predlog za uvedbo novega delovnega mesta »organizator rekreacije« pri skupnih službah. Ker predlog ni bil predložen delegatom v pismeni obliki in tudi ni bilo dane nobene obrazložitve o potrebnosti uvedbe takega delovnega mesta, delavski svet predlog ni obravnaval. Predlagatelj bo moral svoj predlog dopolnit; ■- —i-Uvo pravočasno prior R Z. I i i I fllilillilMl I TOZD KO MARIBOR: Nova pro- HE izvodnja hala bo pripravljena za §gj vselitev do drugega polletja. Z novo Buj halo bodo izboljšali delovne pogo- Egi je — odpadli bodo dodatni trans- jpp porti, časovno zamujanje, duplira-nje stroškov, samo proizvodnjo pa bo mogoče mnogo bolje organizirati. Vse to pa bo nedvomno vplivalo, da 1|| bodo pri istem številu zaposlenih B povečali produktivnost dela za 20— |§§ 25 %>. TOZD GE JESENICE: Delavci je- '11 seniškega TOZD delajo tudi v Anhovem in da bi pomagali krajem ob njihovem delovišču, so sklenili, da bodo adaptirali kinodvorano v Kanalu in pomagali zbrati sredstva za novo turbino za zobno ambulanto. TOZD GE »GRADNJE«. Naša TOZD v Ptuju ima patronat nad šolo v Juršincih. Ob novem letu so jim za šolske rekvizite namenili 2.500,- din. TOZD GE KOPER: Za novega sekretarja OOZK GE Koper so izvolili Mira Sukoviča, za njegovega namestnika ing. Franca Plazarja in za evidentičarja Bojana Martinčiča. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA: Tu so sklenili, da bodo stopili v mešano podjetje v tujini Slovenia Bois S-A. R. L. BANGUI. Prav tako so tudi sprejeli osnutek o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju z delovno organizacijo LIKO iz Vrhnike. WIR LERNEN DEUTSCH 81 Lektion Damit vvir den Gebrauch der Prapositionen nicht ganz verges-sen, wo!len vvir von den in Klammern beigefiigten Prapositionen die richtige einsetzen nach foigenden Beispiel: Wenn der Študent — Hanse kommt (in, zu, nach), hangt er Hut und Mantel — Haken (auf, an, iiber), nimmt seine Biicher — Mappe (aus, von, in) und legt sie — sein Arbeitstisch (an, auf, iiber). Wenn der Študent nacb Hause kommt, hangt er Hut und Mantel an den Haken, nimmt seine Biicher aus der Mappe, und legt sie auf seinen Arbeitstisch. 1. VVenn er — eine Pension vvohnt (auf, bei, in), geht er ____ Speisesaal (nach, in, zu) und setz sich — Tiscfa (an, auf, hinter). 2. Das Madchen bringt das Besteck — (er; zu, fiir, nach) und iegt es — (neben, bei, vor) — Tisch (auf, an, vor). 3. Danach bringt das Madchen die Suppe — Schiissel (auf, in, mit), den Bralen — Kartoffeln und Gemase (bei, nebst, mit) und siellt a-lies — die Nachspeise (zu, mit, nebst) auf den Tisch. • t’ ^e.nn er Segessen bat, geht er — sein Zimmer (nach, auf, in), legt sich — Sofa (in, auf, iiber) und schlaft ein bisschen oder liest — seine Biicher (aus, in auf), a 5. Dann setzt er sich — Schreibtisch (hinter, bei, an) und fžingt — (mit, bei, von) Arbeit an 6. Wer — Kino geht (nach, zu, in), kauft zuerst — Kasse (in, bei, an) eine Eintrittskarte, 7. Der Ausliinder kauft sich auch eine »Fiimzeitung«; — diese Zeitung (in, bei, aus) findet er den kurzen Inhalt und einige Bilder — Film (von, aus, in). 8. Wenn er den Inhalt — Besneli (fiir, vor, zu des Kinos, oder auch — Besuch (nach, nachst, seit) liest, vvird er die Sehauspieler viel besser verstehen. 9. VVenn der bcsueher die Karte — Kasse (in, an, bei) gekauft hat, geht er — Theaterraum (nach, zu, in) und setzt sich — ein freier Platz (in, auf, an). 10. Es kommen noch sehr viele Lente — (er; hinter, mit, nach) und bald sind alle Platze —, — und — (bei, hinter, an, vor, neben) (er) besetzt. Setzen Sie die Prapositionen ein! 1. Heute ziehen — unser Hans neue Mieter — leere VVohnung ein. 2. Zvvei grttsse Mobelvvagen fahren eben — Haustiir. 3. Sechs oder a-cht starke Manner steigen — VVagen und begin-nen — Arbeit. 4. Sie nehmen die Sachen — VVagen und tragen sie — Ha us. 5. Da haben sie gerade einen grossen Schrank — VVagen und tragen ihn langsam — Haustiir nnd dann zvvei Treppen hinauf — Schlaf-zimmer. C. Dort stellen sie ihn — breite VVand, genau — Mitte. 7. Jetz kommen zvvei starke Manner — sehr schvveres Klavier; sie steigen lagsam immer hoher — Treppe und bringen es glucklich — Fhir — VVohnzimmer. 8. Sie stellen es rechts — Fenster — Ecke des Zimmers. 9. Andere Manner bringen Tische,, Stiihle, Kisten und Korbe und setzen ein Stiick — das andere mitten — grosstes Zimmer. 19. Die Mieter werden die itleinen Sachen spater selber — richtiges Zimmer — richtigcr Platz bringen, 11, Auch die Biitier vt-erdcn nicht gleieh — VVa-nd gehangt und die Teppiehe nicht — Fussboden ausgebreitet; die Manner stellen alles — Selte —- Ecken, wo es nicmantl — Wege ist. Predpustna »Pustite me že pri miru! Kaj vendar iščete na meni?« »Svoj rojstni kraj, prelepi moj globus.« 12. So steigt einer — der andere die Treppe hinauf und geht einer — der andere — Zimmer hinein, bis alle Sachen — VVagen genommen und — neue VVohnung gebracbt sind. 13. Dann bekonimen sie ihre Bezahiung — ein gutes Trink-geld, vviinsehen; »Viel Gliick — neue VVohnung!« und fahren nach — Haus. v 14. Der Besuchcr klopft ____ Tiir. 15. Diese Arbeit geht — meine Krafte. 16. Die Fremden gehen — Stra-sse spazieren. 17. Ich habe diese Oper heute — erste Mai gehort, 18. Der Mann sitzt ganz allein; ihm ist niema-nd — Zimmer. 19. Der Lehrer steht — Schiller; er erzahlt ihnen ein Miirchen — alte Zeit, 20. Der Kranke stiitzte sich — ein S točk. 21. Beim Regen sucht man Schutz — Bauiric. 22. Er fiillte sein Glas — VVein. 23. VVir gehen — Fuss — Universitat, 24. Der Študent verschvvendere sein Geld — nutzlose Dinge. 25. Ich habe dich nicht,— Absicht verletzt. VVortere — Besede r Gebrauch — raba, poraba beifiigen — dodati e Klammer — oklepaj r Speisesaal — jedilnica s Besteck — jedilni pribor e Schiissel — skleda r Braten — pečenka s Gemiise — zelenjava e Nachspeise — desert, poobedek e Fiimzeitung —: filmski časopis (revija) r Mobelvvagen — selitveni voz e Treppe — stopnica, stopnišče r Fhir — veža r Korb — košara ausbreiten — razprostreti im VVege sein — biti na poti einer nach dem andern — eden za drugim s Trinkgeld — napitnina das geht iiber meine Krafte -to gre čez moje oči sich stiitzen — upirati se verschvvenden — razpravlja n . razsipati nutzlos — brezkoristen mit Absicht — namenoma verletzen — raniti, žaliti r~l V lanskem letu je bilo stanje boleznin v celotnem Gradisu nekaj višje kot v letu prej. Torej vsakoletno opažamo naraščanje bolniškega staleža pri zaposlenih v našem podjetju. To verjetno vsaka TOZD opaža pri svojem obračunavanju in sedaj še posebno tudi vsi ostali delavci, ki spremljajo predavanja ob mesecu varstva pri delu, saj so podani vsi številni podatki izgubljenih delovnih dni za vsako posamezno TOZD in za celotno podjetje. Tako se lahko vsak delavec zamisli ob podanih številkah in ugotovi, da te niso upoštevani vsi varnostni ukrepi. Nekateri ostajajo na delu kljub temu, da so bolni in kasneje je zaradi tega prisiljen ostati dlje časa doma. Nekateri pa na račun bolniškega staleža podaljšujejo svoj dopust in tako oškodujejo pravzaprav sami sebe in tudi svoje sodelavce. Če pogledamo statistične podatke, ki sem jih zbral ob pregledovanju poročil o bolniškem staležu, ugotovimo, da je največ obolenj dihal (prehladov, vnetnih procesov v dihalnih poteh). To je zaradi neprestanih prepihov na gradbiščih, in spremenljivih klimatskih pogojev. Ob tem bi bila zaščita dobra delovna obleka in uporaba toplega perila, ki bi ublažila delovanje stalnih klimatskih razmer. Ponekod se pojavljajo poškodbe na delovnem mestu. Prav tako kot tudi za prva obolenja, tudi tukaj lahko zmanjšamo število Poškodb. Vedno je potrebno na gradbišču misliti na varno delo. Opozarjanja, predavanja, obvestila, vse to so sredstva, ki poleg zaščitnih sredstev za vsakega posameznika zmanjšujejo poškodbe na delu. Glavni faktor za zmanjševanje nesreč pri delu in s tem tudi nastanka invalidnosti pa je varovanje vsakega posameznika. Pospravljanje in urejanje delovnega mesta, odstranjevanje nevarnih predmetov, uporabljanje osebnih zaščitnih sredstev in drugo Prav tako lahko tretjo skupino bolezni, ki je po številu primerov in izgubljenih delovnih dni zelo visoko, zmanjšamo. Bolezni kože in podkožja lahko preprečujemo z osebno higieno. Za osebno higieno je sedaj z dograditvijo novega samskega doma in urejenimi objekti za higieno dokaj poskrbljeno. Na vsakem gradbišču Pa je tudi možnost, da se delavec umije in uredi. Tako se ne bodo več pojavljala razna obolenja, ki spadajo v to skupino. Kot četrta skupina se pojavljajo bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva. Sem spadajo razni vnetni procesi v skle-Pih in v vezivnem tkivu. Tako kakor pri vnetjih dihal je tudi tukaj potrebno zaščititi dele telesa, ki so izpostavljeni slabim klimatskim razmeram. Zaradi tega bi bila zaščita pred takimi obo-tenji tudi dobra obleka. Velikokrat sem videl delavca na gradbišču ali pa tudi v prostem času pomanjkljivo oblečenega in tako izpostavljenega vsem nevarnostim za nastanek bolezni. Kot peta skupina obolenj glede izgubljenih delovnih dni so Poškodbe izven dela. Tudi tukaj je možnost, da te poškodbe ^manjšamo. Seveda pa mora ob tem vsak posameznik paziti ter Upoštevati vsa pravila varnosti, ki veljajo na cesti ali pri različ-uih delih doma. Na vsakega preži nesreča in zaradi tega moramo hiti vsi pazljivi, da do nesreče ne bo prišlo. Kot zaključek k temu ugotavljanju pojavljanja bolezni in poškodb na delu in izven njega ter njihovo pogostost naj dodam nekaj besed Seveda se nikakor ne moremo popolnoma izogniti bolniškemu staležu zaradi bolezni ali poškodb, lahko pa ob pralnem izvajanju pravil varstva pri delu, pravočasnemu odkrivanju in zdravljenju bolezni rok bolniškega staleža zmanjšamo. Za-ladi tega naj bo naša stalna naloga v letošnjem letu in v vseh istih naprej, da zmanjšujemo bolniški stalež, z vsemi varstvenimi Ukrepi — po pregovoru: Bolje preprečevati kakor zdraviti. Ta naša naloga pa bo koristila vsakemu posamezniku v zdravju in osebnem dohodku pa tudi celotni družbi. Zdravstvena služba bo tudi naanj obremenjena in privarčevani denar bomo vsi lahko upo-rabili na drugačen koristnejši način za izgradnjo raznih tovarn, stanovanj in za našo večjo blaginjo. Dominik Murn »Kaj je z vestnikom?! Spet ste v zamudil" ali pa tako: »Kaj ste pisali notri? O takih zadevah, ki so že zdavnaj rešene! Torej zastarele! Ali nimate nič bolj novega? Dokler pride do nas, je že čisto nezanimiv!" Take očitke večkrat poslušamo in ponavadi od istih ljudi. Mimogrede še dodajo, da Gradisov vestnik najdete kar po kolih, na kupih. Pa smo rekli: »Temu bomo enkrat naredili konec in poiskali bomo tistega grešnika, ki ovira, da bi naši delavci dobili pravočasno v roke časopis." Sklenili smo, da bomo zasledovali naše glasilo od tam, ko ga naredijo, do tam, ko ga berejo. Tako smo začeli že pri tiskarni. Naš časopis tiskajo v tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani. Tam smo že od vsega začetka in čeprav je način tiska in format lista malo zastarel, nam je pač tak pri srcu, ker nas v tej obliki spremlja že vseh teh 18 let. Skozi vrata tiskarne pride vsak mesec 7500 izvodov vestnikov in od tam potem potuje po pošti do naših enot po Sloveniji. Do tega meseca smo mislili, da ga po vseh naših TOZD dobijo istočasno ali le z enodnevno zakasnitvijo, ta mesec pa smo odkrili nič kaj razveseljivo zadevico in sicer: naš vestnik pošljejo takoj po tiskanju le na skupne službe (pravzaprav ga gremo sami iskat), po vseh ostalih TOZD pa razpošljejo časopis tudi 8 dni kasneje. Tako je bil tisti veliki »grešnik« za zamude nam pred nosom, mi pa smo obdolžili naše vodje po gradbiščih, da ne razdeljujejo pravočasno vestnik delavcem. S tiskarno smo torej opravili. Od tam potuje vestnik na uprave naših TOZD. Tja pride en velik kup, tega pa potem razdelijo na manjše kupčke, ki jih razpošljejo po gradbiščih. Odkrito moramo sicer priznati, da je tale pot od uprav do gradbišč po času še najdaljša, vsaj tako se govori. Za ta mesec lahko rečemo samo to, da smo videli še kar vzorno sliko. Obiskali smo namreč našo TOZD GE Maribor, naslednji mesec pa bo na vrsti kakšna druga, da ne bo kdo prikrajšan. Torej, kaj smo videli? Februarsko številko Gradisovega vestnika so dobili iz tiskarne v petek, 13. 2. 1976 ob 12. uri (v skupnih službah so brali časopis že 5. 2. 1976). Na upravi smo bili v sredo, IS. 2. 1976 in takrat so bili že vsi kupčki vestnikov razdeljeni po gradbiščih, celo več, ljudje so časopis do takrat že prebrali. V to smo se prepričali, ko smo obiskali gradbišče v Ptuju: Po nobenih kotih nič vestnikov, vsi so bili že v ponedeljek v žepih delavcev! Najbolje, da nam kar oni povedo, kaj mislijo o časopisu: Štefan Spevan: »V Gradisu sem skoraj že tako dolgo kot Gradisov vestnik. Kaj bi rekel o časopisu? Dobimo ga kar redno. Najbolj nas zanima, če je v njem kaj o našem gradbišču, o naših ljudeh. Seveda vedno preberemo tudi tisto, kar piše o dohodkih, pa o tem, kako se podjetje razvija, kakšno bo čez nekaj let. V njem pogledamo, kaj delajo druge TOZD; treba je biti tudi na tekočem o tem, saj smo le v Gradisu in ne samo v Mariborski TOZD. Jaz osebno bi rad vedel več o novih izdelkih, o novih tehnoloških postopkih. S tem se ne moremo nikjer drugje seznaniti, naš vestnik pa najbolj preberemo od vseh časopisov, zato bi bilo prav, da bi zvedeli v njem tudi kaj poučnega. Zanimajo me tudi pogovori z delavci, da slišim, kaj drugi mislijo, kakšne probleme imajo. Zanima me tudi, kaj delajo na skupnih službah, saj so tudi oni Gradisovi« Franc Zamuda: »Z Gradisovim vestnikom sem kar zadovoljen. V njem najdem tudi kaj o športu, predvsem pa preberem to, kar piše o drugih gradbiščih, da vidim, kaj drugod delajo. Seveda me zanima tudi to, kako podjetje »stoji«, če bo kaj dobička. Rad bi prebral kaj več o novih načinih gradnje.« Ena stvar pa je, ki je ne berem in to je rubrika »učimo se nemški«. Rad pa preberem »Nezgode nas opozarjajo«. Nasploh je časopis mogoče malo zastarel z novicami, mogoče bi bilo dobro, da bi ga dobili vsakih 14 dni. Tako bi tudi mi večkrat prišli v časopis«. Franc Keienc: »Kot zidarja me zanima, kako delajo drugje, po drugih enotah, kako poteKajo montaže. Zanima me tudi izdelovanje novih betonskih konstrukcij. V zadnjem vestniku sem bral tudi o tem, da bo treba poiskati delo v tujini, vendar bi o tem morali več napisati še o pogojih za življenje tam zunaj, pa o plačevanju itd. Ivan Šoštarič: »Najprej preberem »Nezgode nas opozarjajo«, da vidim, kje vse se lahko zgodijo nesreče. To je dobra šola za vse. Zanima me tudi gradnja novih hal, ki se jih je oprijel Gradis. Seveda bi rad prebral tudi večkrat kaj o našem gradbišču.« Tako torej pravijo nekateri naši delavci. Morali bi upoštevati njihove želje. Ko bomo obiskali še ostale TOZD in tudi tam »raziskali« poti našega vestnika, bomo tudi tam nabrali marsikatero koristno napotilo. Ob koncu naj le rečemo, da so imeli v Mariboru res dobre poštarje za vestnik, saj sumimo, da po drugih TOZD ne gre tako hitro in najbrž ima vestnik malo daljše postaje kot v Mariboru. N. M. Franc Kelenc Stefaoi Spevan Franc Zamuda tvan flvstitni: Povečajmo varnost na naših gradbiščih V mesecu februarju in marcu so na vseh deloviščih predavanja 0 \rarnosti pri delu. Ob tem so podani nekateri podatki o varnejšem delu na gradbišču. Poleg tega pa kot osnova za spoznavanje vseh nevarnosti, ki pretijo delavcu ia gradbišču, predvajajo tudi film, obravnava temo varnosti gradnje. Kot dodatek k filmu in preda-venju o varnosti na gradbišču pa smo dodali tudi nekaj besed o Uživanju alkohola, saj je ta navada dokaj razširjena med našimi de-‘8vci na gradbišču. I, ?° predavanjih sem povprašal ne-W cleIavcev- kaj mislijo o vseh do-v,enih informacijah na teh preda-*!jih. p0 njjh so se namreč razvili tr-?0Vori in vsi so menili, da je po-?no na deloviščih upoštevati na- ^ila K Iter vse to Povzroča veliko 'Mia'** za varno delo, preprečevati poučevanje na delovnih mestih in fiesti za nastanek nesreče. Sčaso- ma pa se ti pogovori pozabijo in zopet delamo po starih navadah: brez čelad, brez delovnih čevljev, zaščitnih rokavic, delovne obleke so raztrgane ali pa uporabljamo druga sredstva, ki za posamezno delo niso primerna. Tako uporabljajo včasih železokrivci in tesarji na grabdiščih gumijaste škornje, ki se lahko pre- luknjajo na žebljih in ostrih predmetih. Povprašal sein tudi kako tečejo pogovori o alkoholu na gradbiščih in deloviščih. Tudi takih kršitev delovne dolžnosti je več in dogaja se, da posamezniki ali skupina delavcev prinese na gradbišče alkohol. Nekaj delavcev pa je tudi takih, ki redno ali dokaj redno prihajajo na delovno mesto vinjeni ali pa jih enostavno ni na delo, ker se jim pozna še od prejšnjega dne. da so pili. Nič kolikokrat pa vinjenega delavca nepo-posredni vodja niti ne opozori ali pa mu to samo omeni in misli, da je s tem njegova dolžnost opravljena. Dolžnost nas vseh je. da takoj na kakršenkoli način reagiramo na kršitve predpisov o varnosti pri delu. Tako moramo opozoriti delavea, ki ne nosi zaščitnih rokavic, čevljev, čelade ali drugih sredstev za varovanje svojega zdravja, kakor tudi tistega, ki prihaja na delovno mesto v vinjenem stanju ali se opije na delovnem mestu. Ob tem moramo opozoriti delavca samega in tudi predpostavljenega, kaj je njegova dolžnost v taki situaciji. Vsi moramo biti samodisciplinirani in preventivno ukrepati ter poučevati. Potrebno je ukiniti tudi »črne fonde« alkoholnih pijač, ki se občasno pojavljajo na delovnem mestu v omaricah za obleko pa tudi v gradbiščnih menzah, kjer smo nekajkrat našli alkoholne pijače, največkrat koncentrirane. Povzetek iz vseh pogovorov na delovišču je naslednji: večkrat bi morali govoriti, predavati in informirati delavce o varstvu na delovnem mestu. o akloholizmu in o vseh ukrepih. ki so potrebni, da ne bi prišlo do nesreče. Taka predavanja ali informacije bi morale biti izvedene na ta način, da jih izve čimvef delavcev. (Npr v Gradisovem vestniku, predavanjih na gradbiščih, pogovorih med samimi delavci in poučevanje s strani tistih delavcev, ki so se dodatno izobraževali na seminarjih o varstvu pri delu). M. Dominik Lepotec Prišel sem in ga pogledal »Križana gora«, takšnega bitja še nisem videl. Le od kod si ga vzela? Te oči odprte, nežne in varljive. Ali ga smem bliže pogledati. No, ne ren-čaj tako. saj je tvoj! »Samo potipam ga naj, prosim!« Jej, no jej, kaj pa »bevskaš!« Verjemi, ne mislim ti ga speljati. »Madona«, čisto bel je. ne na glavi ima črno liso. Popolnoma je podoben očetu — enkratna kopija. Ola, la kakšen lepotec. Neverjetno. In ta belina zobovja. Na, tu imaš meso in kosti, jaz moram z doma, čudovit pes bo!! Vili Jazbec Pismo upokojenca S tem pismom se želim najtopleje zahvaliti, ker mi pošiljale Gradisov vestnik, preko katerega sledim delu in poslovanju našega podjetja. Z željo, da bom še Gradisov vestnik naprej tako redno dobival se vam še enkrat zahvaljujem in pošiljam veliko iskrenih pozdravov! Stanojevič Antanas selo Medja z. p. Brestovac Pridobljeno znanje uporabiti tudi v praksi (Iz dela centra za izobraževanje) Prizadevanja pri izobraževanju v Gradisu niso nekaj novega, temveč rezultat dejanskih potreb in želja delavcev po večjem znanju in napredku. Obseg in vsebina izobraževanja ter nenehen razvoj vsake temeljne organizacije združenega dela in podjetja kot celote, vedno bolj vplivajo drug na drugega, zato si našega dela (pa naj bo to na strokovnem ali družbenopolitičnem področju) brez stalnega organiziranega in zavestnega izobraževanja delavcev, ne moremo več zamišljati. Modernizacija proizvodnje, nova tehnologija, vedno večja delitev dela in z njo povezan proces specializacije, predvsem pa spreminjanje medsebojnih odnosov, zahtevajo intenzivno razvijanje izobraževanja, ki je seveda lahko skupinsko ali individualno. Tega pa je v Gradisu dovolj, vsaj dane so vse možnosti. Številni tečaji in seminarji pa to tudi v praksi potrjujejo. Seveda smo vzporedno s tem tudi izoblikovali primerno kontrolo uspešnosti izobraževanja in zaostrili kriterije za vpis v posamezne šole, tečaje in seminarje. Zavedamo se, da bolj, ko bo uspešna kontrola, predvsem pa kontrola znanja na delovnem mestu in pri utrjevanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, tem bolj uspešno bo naše delo. Še tako intenzivno in vsebinsko bogato izobraževanje pa lahko postane samemu sebi namen, če ne ustvarjamo možnosti, in zahtevamo, da bi delavci znanje tudi v praksi uporabili. Bolj ko bomo izobraževali delavce in samega sebe, lažje in bolj bomo razumeli, da smo v naši samoupravni družbi drug drugemu potrebni. Trenutno se v Gradisu izobražuje 608 učencev vseh strok, 119 štipendistov, na večernih šolah se izobražuje 142 kandidatov, na strokovnih tečajih za pridobitev kvalifikacij se nahaja 159 delavcev. Organiziramo pa seminar za tehnično strokovne kadre, katerega se bo udeležilo 350 vodilnih in vodstvenih delavcev. Organiziran je seminar za inštruktorje in vzgojitelje, kateri morajo obvezno opraviti pedagoški izpit, organizirani so seminarji za člane DS, za sindikalne funkcionarje, mladino in za mlajše člane ZK, za delavsko kontrolo itd., skratka v mesecu januarju in februarju se je, oziroma se izobražuje 1300 članov kolektiva. TEČAJ ZA PU ZIDARJE: Andrej Gaber Ravne, Mato Lukič Jesenice, Ramo Jusič Lj. okolica, Fadil Dedič Jesenice, Šaban Rubanovič Ravne, Tomislav Maksimovič Lj. okolica, Šefik Handanovič Lj. okolica, Ismet Dur-mič Lj. okolica, Milorad Čulibrk Ljubljana, Behader Donlič Ljubljana, Rasirn Letič N. gradnje. Josip Novak Maribor, Jožef Suen Maribor, Janko Hrženjak Maribor, Konrad Horvat Maribor, Franjo Kutnjak Maribor, Andrija Cingesar in Josip Petričevič Maribor. TEČAJ ZA PU ZELEZOKRIVCE: Rašid Cizmič Celje, Rašim Cizmič 11 Celje, Ibrahim Arman-tovič Koper, Marko Kesedič Celje, Reuf Hodič Lj. okolica, Izet Iiadič Lj. okolica, Remzija Muratovič Ravne, Aziz Hibič Maribor, Rasim Džinovič Lj. okolica, Ljuban Sipka Zelezokrivnica, Milorad Mičič N, gradnje Maribor, Enes Dunič NG Maribor, Nedeljko Tomič Zelezokrivnica. Gradbeništvo Slovenije v Jugoslaviji Večina podatkov o izplačanih osebnih dohodkih zunaj Gradisa se objavlja z nekajmesečno zamudo. Šele v začetku februarja so znani podatki za lansko razdobje od januarja do oktobra. Čeravno že malo časovno odmaknjeni pa so podatki vseeno vredni tudi naše pozornosti, ker so vendarle »najnovejši«. Gradb. po rep. in poler. Neto OD na mesec Razmerja Indeks porasta f—X 1975/1974 SFRJ 2973 100 127 BIH 2786 94 127 Črna gora 2361 80 118 Hrvatska 3287 111 127 Makedonija 2441 82 126 Slovenija 3639 122 130 Srbija 2775 93 127 — ožja 2790 94 127 — Kosovo 2559 94 127 — Vojvodina 2795 94 127 Pri nas večkrat govorimo o minimalnih razlikah med osebnimi dohodki v gradbeništvu na eni strani v Sloveniji, na drugi strani pa v drugih republikah. Poglejmo kakšne so dejansko te razlike. Vidimo, da so OD v gradbeništvu Slovenije naj višji in sicer za 22 °/o višji od poprečja v jugosovanskem gradbeništvu. Samo še v hrvaškem gradbeništvu imajo nadpoprečne OD v jugoslovanskem merilu, povsod TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE: (Pedagoški izpiti Dragan Mišov LIO, Franc Kline KO Marmor. ; ka Klančar Sk službe. Alojz Zorec Maribor, Sičo Jovičev zoor, Franc Kaišan Ljubljana, Zlatko Koren Maribor. Vehbha • nrič Maribor, Andrija Pa j tak Ljubljana, Ferid Sejdič Zelezokrivnica, Andrej Hostnik LIO Škofja Loka, Jože Ivanšek LIO Škof,;a Loka, Mladen Vranješ Jesenice, Rado Cedilnik LIO Škofja Loka, Edvard Bališ Ravne, Edo Razdrih Skupne službe, Mujanovič Safet Jesenice in Dominik Presen Skupne službe. TEČAJ ZA KV TESARJE: Anton Šinjur Maribor, Boško Djurdjevič Jesenice, Rudolf Verovnik Ravne, Safet Mahmutovič Jesenice, Jusuf Muratovič Jesenice, Šaban Canševič Jesenice, Hasan Alič Jesenice, Nemanja Vr-hovac Jesenice, Daniel Šestanj Maribor, Smaii Dananovič Jesenice, Josip Novak Maribor, Janko Meznarič Maribor, Do rde Mrkšič Maribor, Predrag Tripunovič NG Maribor, Maks Planšak NG Maribor, Gojko Mačkič Koper, Ibrahim Softič Frankfurt, Alojzije Reif Ljubljana, Alija Abidovič Lj. okolica, Nedeljko Stevanovič Ljubljana, Junuz Omeraševič Ljubljana, Petar Dukič N. gradnje Maribor, Marjan Marjanovič N. gradnje Maribor, Stjepan Anto-lek N. gradnje Maribor. TEČAJ ZA KV ZELEZOKRIVCE: Alij Hankušič Zelezokrivnica, Omer Deljič N. gradnje Maribor, E krem Curkič NG Maribor, Sulejman Burzič Frankfurt, Osman Kahrimanovič Jesenice, Mladen Lazendič Lj. okolica. Peter Hostička OOP, Matevž Hribar OGP, Mehmed Kadirič Celje, Marko Suvala Celje, Muhidin Suljkanovič Lj. okolica, Muhamed šestanj Zelezokrivnica. TEČAJ ZA PU TESARJE: Jože Polanec Maribor. Franc Munda Maribor, Peter Ferenc Maribor, Anton Bistrovič Maribor, Štefan Mergeduš Maribor, Jusuf Ičanovič Lj. okolica, Ned ret Hodžič Ljubljana, Osman Delagič, Lj okolica, Ismet Buljubašic Lj. okolica, Ibrahim Mehanovic Lj. okolica, Bečir Mešinovič Jesenice, Dragutin Zrnič Jesenice, Vo ko Žujič Jesenice, Ramiz Vehab Jesenice, Besim Kahrimanovič Jesenice, Ragib Lanjgič Jesenice, Branko Lekič Ljubljana, Momčilo Jovanovič Ljubljana. TEČAJ ZA KV ZIDARJE: TEČAJ ZA ELEKTRIKARJE (preveta znanja iz varstva pri delu) Milutin Puzovac OGP, Julij Martinis KO Ljubljana, Andrej Poženel KO Ljubljana, Mirko Sarac Lj. okolica, Drago Tomašič SPO Ljubljana, Vili Žnidarič Ptuj, Janez Perme KO Ljubljana, Branko Polgar KO Ljubljana, Valentin Bogataj KO Ljubljana, Janez Brezovar LIO Škofja Loka, Igor Kobal KO Ljubljana, Boris Vukovič Jesenice, Karlo Barukčič Celje, Valentin Markeš Jesenice, Boris Ferlan Maribor, Stefan Telebar KO Maribor, Simon Petrovič KO Mamut, Dušan Pušnik NG Maribor, Stanislav praznit- NG Maribor, voze Kalešnik NG Maribor, Valentin Piniei NG Maribor, Nedo Lipovčič NG Maribor, Stanislav Smodit kavne, Jure Uršnik Ravne, Ivan Kukovič Celje, Slavko Markač OGP, bio-jan Rutar Koper, Ivan Kovačič Lj. okolica, Jože Sivka KO Maribor, Milan Magaš Maribor, Anton Jurman SPO Ljubljana. TEČAJ ZA MINERJE: Jožo Grgič Jesenice, Franjo Pavigiio Jesenice, Mirko Popovič Jesenice, Snutran Lazar Jesenice, Karel Makuc Jesenice, Vlado Celin Jesenice, Bogomil Furnič Ljubljana, Mile ti.u.,an.č Ljubljano, Edvard Sav Koper, Josip Malašič Marmor, voze vene Maribor, Jožo Dujmovič Maribor, Dušan Glumač NG Maribor, Mijo Juras NG Maribor. PRAKTIČNE IZPITE IZ PRAKTIČNEGA DELA SO OPRAVILI: PK TESARJI: Marjan Basnec, Franjo Kovač, Miljenko Mesarič, D j uro Posavec, Anton PeieK, Branko Kuzman, Slavko Strbad, Ivan Sokač, Statiko Ružič, Djuro Rajko, Vladimir Vagaj, Anton Radmanič vsi iz iOZD Jesenice. Husen Mujakovič Ravne, Savo Čolak Ravne, Ibrahim Aldžic Ravne, Šaban Nadarevič Ljubljana, Drago Šalamun Maribor, Ivan Panič Maribor, Franc Jambrek Maribor, Hamdija Šabič OGP, Marjan Nemec Ravne, Milan Muzek Ravne, Franc Zvikart Ravne, Esad Velič Lj. okolica, Dragutin Tepuš Lj. okolica, Vlado Culibrk Ljubljana, Nazif Nahmuljin Jesenice, Marko Mabič Jesenice. Štefan Ficko Maribor, Rudolf Šimunič Maribor, Mirsad Grabus Ravne, Esad Colo Ravne. TEČAJ ZA PU STROJNIKE: Alojzij Hajdinjak OGP, Ibrahim Softič Frankfurt, Ivan Arčan Celje, Alojzije Reif Ljubljana, Marjan Vrane Celje, Ilija Katic Celje, Avgust Petek Celje, Djordjo Jazič Ljubljana, Alija Abidovič Lj. okolica. Radivoje Pavlovič Ljubljana, Slavko Kocijan Ljubljana, Miloš Vokič Ljubljana, Božidar Nikolič Celje, Slavko Mičič Jesenice, Momčilo Stankovič Jesenice, Omer Subašič Jesenice, Božo Andrejašič Koper, Zejnil Avdič Jesenice. TEČAJ ZA SKUPINOVODJE: Janez Gerič NG Maribor, Mijo Tomašič Lj. okolica, Ivan Ke-rovec Lj. okolica, Stjepan Petek Maribor, Milan Zrnič Jesenice, Ivan Kihaš Ljubljana, Franjo Kovačevič Ljubljana, Vladimir Ziv-kovič Frankfurt, Mustafa Mujarič Ljubljana, Vinko Sabol Ljubljana, Zdravko Kontrec Ljubljana, Hašim Bulič Frankfurt, Stanko Vrb ec Lj. okolica, Zijad Merdanovič Lj. okolica, Ivan Mlinarič Ljubljana, Drago Cižmešija Ljubljana, Kristina Drap OGP, Franjo Kutnjak OGP. Maksimiljan Draganič Maribor, Josip Igrec Frankfurt, J-sip Sraka Celje, Štefan Hajdinjak Frankfurt, Sava Zarin Celje, Franc Šijanec Ravne, Ivan Perkovič Ravne, Stanislav Helbl Ravne, Martin Fostnarič Ravne, Anton Bokan Ravne. Dura Štiglec Ljubljana, Štefan Balajč Maribor, Franc Zemljarič Mari-ribor, Drago Horvat Ravne. PU TESARJI: Vlaau .jozic Lj. okolica, Slavko Culibrk Ljubljana, Nikica Culibrk Ljuuijdiia, Viivtui UiadniK L, j. o .muca, V oj o Jurič NG Marmor, Milovan Kneze vic L), oiconca, ivuti Kosič NG Maribor, Vinko Klepša NG lVlanuui, Milan Kukui uzovič Ljubljana, Djuro Lazič Ljubljana, Dragu ..ovakuvič Ljubljana, Leopold Sarman NG Maribor, Radovan Veljkovič NG Maribor, Husein Dedič Lj. okolica. KV ZIDARJI: Ahmed Alič Koper, Milan Bokan Lj. okolica, Ibrahim Dedič Lj. okolica, Kemai Lemeš Jesenice, Janez Petrina Lj. okolica, Husein Salkanovic Lj. okolica, Zdrav ko Šinkovec, Lj. okolica, Rajko V u j no vič Jesenice, Milan Bobič Ljubljana, Josip Biškup Lj. okolica. Husein Kljajič Ljubljana, Stipo Kajič Ljubljana, Ivica Kučan Ljubljana, Gojko Milanovič Ljubljana, Gojko Omeraševič Lj. okolica, Milan Vajagič Lj. okolica, Ivan Furman Maribor, Safet Huskič Ljubljana. Stjepan Ivančič Maribor, Radivoj Jovičič Ljubljana, Ferid Kurbegovič Lj, okolica, Zivoid Maleševič Ljubljana, Alija Omeraševič Ljubljana, Hasan Sij er kič Lj. okolica, Ivan Velesič Maribor, Dušan Zupančič Maribor. KV TESARJI: Mustafa Hadžič Lj. okolica, Komlenič Nikola Jesenice, Branko Filipovič Jesenice. PU ZIDARJI: Milan Ilič Lj. okolica, Ibrahim Porič Lj. okolica, Smaii Kljajič Ljubljana, Slavko Bistrovič Maribor, Samed Dedič Lj. okolica, Rasim Kljajič Ljubljana, Hasan Šušič, Luka Culibrk Ljubljana. Žarko Djurič Lj. okolica, Josip Kešer Maribor, Jovan Kavrin Ljubljana, Bego Hasančič Ljubljana, Josip Malašič Maribor, Šalih Muj-kič Ljubljana in Franjo Novak Ljubljana. drugje pa so OD pod poprečjem, v Črni gori celo za 20 °/# (indeks 30;. V republiki BIH na primer so OD za 853 din (85 starih tisočakov) ali za 30 odstotkov nižji kot v Sloveniji — in to brez terenskih dodatkov ali znižanih dnevnic, ki razlike še povečujejo. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so se v slovenskem gradbeništvu povišali OD za 30 Vo (največ), v poprečju pa za 27 Vo. To pomeni, da se razlike povečujejo v prid Slovenije. S tem postaja Slovenija zanimivejša za delavce ne le iz drugih republik, marveč tudi za povratnike iz tujine. Če pogledamo še poprečne dohodke v celotnem gospodarstvu ali celo v vsej SFRJ in SRS, tedaj je slika takale: V jugoslovanskem gradbeništvu so OD za dve točki višji kot v gospodarstvu, v merilu Slovenije pa znaša ta razlika deset točk v prid gradbeništva. Vtem ko je nivo OD v jugoslovanskem gradbeništvu pod nivojem OD vseh zaposlenih v Jugoslaviji, pa znaša v Sloveniji razlika v prid gradbeništva sedem točk. Gradis v slovenskem gradbeništvu Gradbeništvo sestavljajo v glavnem tri panoge: operativa, montaža in projektiva. Prej ko pogledamo razčlenjene podatke po teh panogah,: pojasnimo, da bomo primerjali še OD v Gradisu v enakem razdobju. Podjetje kot celoto bomo primerjali z gradbeništvom SR Slovenije, naše gradbene TOZD z gradbeno operativo, obrate z montažo (skoraj enakost po kvalifikacijski strukturi in podobnost po rezultatih poslovanja), oba biroja pa s projektivo SR Slovenije. Vzeli smo nespremenjena razmerja (gradbeništvo SFRJ je 100) in ugotovili, da so OD v Gradisu za 27 odstotkov višji kot v jugoslovanskem gradbeništvu — to je za 806 dinarjev na mesec; v primerjavi z gradbeništvom v BIH npr, pa za 993 dinarjev ali skoraj za sto starih tisočakov' Kolikor bi dodali še terenski dodatek in delo v nadurah — na te višje osnove — potem znaša razlika med zaslužkom v Gradisu in v gradbeništvu BIH okoli 1500 dinarjev na mesec! Po podatkih zavoda za statistiko — ki niso povsem skladni s podatki biroja gradbeništva — smo v Gradisu presegli republiško poprečje gradbeništva Slovenije šele z relativno visokim porastom OD (indeks 141) v letu 1975; to je v letu, ko beležimo v Gradisu zelo visok porast produktivnosti V preteklem letu bo znašal porast realnih OD blizu 10 ‘Vo, kar bo skoraj pol manj od porasta produktivnosti. Zaradi stagnacije realnih OD v preteklih treh letih, bo znašal poprečen porast realnih OD v zadnjih štirih letih komaj 2 ‘Ve. Po teh — statističnih — podatkih znaša razlika med OD v Gradisu in v slovenskem gradbeništvu 4 "/o v prid Gradisa. Po višini OD prednjačijo naši obrati, medtem ko biroja zaostajata — predvsem na račun zadrževanja presežkov (OD do učinku) v prvem nolletju in slabše kadrovske strukture. Razporeditev OD je različna Na koncu bo zanimivo videti sestav osebnih dohodkov v gradbeništvu glede na deleže delavcev, ki so prejeli v marcu 1975 različne zneske OD Poleg jugoslovanskega in slo-^ venskega gradbeništva prikazujemo še sestav v dveh najbližjih republikah. Odstotki deležev delavcev z OD v razponih: Gradbeništvo SFRJ BiH Hrvat- ska Slove nija 1601—2000 20 23 17 12 do 1600 12 16 6 1 2001—3000 38 37 39 39 3001—4000 18 15 23 27 4001—5000 7 6 10 11 5001—6000 3 2 3 5 nad 6000 2 1 2 5 Medtem ko v Gradisu skorajda nismo imeli delavca, ki bi v polnem delovnem času in normalnem delov nem učinku zaslužil manj kot 2000 dinarjev na mesec, pa je bilo v ju goslovanskem gradbeništvu takih de lavcev skoraj tretjina, to je (12 4 20 =) 32 "/n. v slovenskem pa 13"/» Sicer pa je preglednica tudi glede ostalih razponov precej nazorna. Zakaj obveščamo? Vse navedene podatke oDjavljamc z namenom, da bi naši delavci bii kar najbolje seznanjeni z svojimi zaslužki v primerjavi z zaslužki sorod nih delavcev drugod in laka bol: spoznali svoj kolektiv s tega vidik3 Naj ob tej priliki obvestimo vse de lavce. da imajo naši organizatorji tu di podatke o osebn'h dohodkih za vsako TOZD precej podrobno razčlenjene. tudi po kvalifikacijah Sp posebei noži varno osnovne oraaniza cije sindikata da so med drugim nr>-svetiio zlasti nrnh'emn delavcev ?; nainitiimi osebnimi doho-nu v svoji TOZD. Stane Uhan Kegljanje Trenmg je že prehajal v zaključno fazo. Mladi fantje so se z zaviVfmi hokejskimi palicami podili. po zeleni preprogi Hokej na travi le danes eden od zapostavljenih športov, prav zato sem se odločil za pogovor z republiškim reprezantantom, članom TVD »PARTIZAN« Gaberje — Zvonkom Maričem, sicer zaposlenim pri GIP GRADISU TOZD CELJE Potne srage so mu oblivale obraz, vendar je bil vseeno pri-oravljen za pogovor. Kdaj si začel igrati hokej na travi? Pred dvema letoma sem prvič prijel za hokejsko palico. Po enoletnem treniranju sem oo-sta stalen član prvega moštva. Zakaj si se odločil za ta šport? Gledal sem tekme. Treninge in vzljubil tovrstno igro Kdo te je navdušil za hokej? Prijatelj, ki igra hokej že dlje časa. Kdaj si postal član republiške reprezantance? V začetku lanskega leta sem postal stalni član prvega moštva v Klubu. Nekaj dni pozneje pa sem prvič oblekel dres republiške reprezantance. Treningi? Treniram dvakrat tedensko in sicer enkrat v telovadnici ter na prostem. Katero mesto igraš v klubu? Igram desnega beka, kar je zahtevno, saj je obramba velik del igre. Kdo skrbi v klubu za mlajši kader? Za hokej na travi je v Celju precejšnje zanimanje. Zal pa še za prvo moštvo ne premoremo zadostnih finančnih sredstev Pri Gradisu smo napravili selekcijo in dobili pet dobrih igralcev, na katere resno računamo Nekaj mladih odkri ejo po šolah. Za mlajši kader skrbimo starejši igralci in trener Rudi Rovan. Kdo je najzaslužnejši za tvoj dosedanji uspeh? Predvsem bi se rad zahvalil trenerju Rudiju Rovanu, ki je največ prispeval k mojemu uspehu Seveda pa ne smem pozabiti moje trdne volje pri treningih in zavesti do hckeia. Kaj ti pomeni hokej na travi? Pomeni mi več kot hobi, igrani ga s srcem. Načrti za naprej! Želim, da bi da1 čim več dobrih partij za klub in da bi m —prej oblekel majico z državnim grbom. Vili Jazbec Vneti privrženci kegljanja celjske snote Gradisa se zbirajo vsak torek v Žalcu, ob četrtkih pa v Velenju, kjer jim kegljišči nudita prijeten večer. Konec meseca se bo formirala ekipa za letne športne igre. Namizni tenis V drugi polovici marca se bodo v Mariboru pričele letne športne igre Gradisa in sicer bo najprej na sporedu namizni tenis. Celjski igralci se že zdaj vneto pripravljajo na srečanja, kjer bodo nastopili z dvema ekipama. Tteninge vodi referent za namizni tenis tov. Košenina Drago vsak petek od 18.00 — 19.30 na osnovni šoli SLAVKO ŠLANDER v Celju. Šah V okviru TRIM iger 1976 se je 16. 1976 v Celju pričelo tekmovanje v šahu, ki se bo odvijalo v dveh ligah. Prvaka obeh lig se srečata za prvo mesto V prvi ligi sta prijavljeni tudi dve ekipi celjske enote Gradisa, ki se medsebojno srečata že v II. kolu. Tekme prve lige se bodo igrale v šahovskem domu. Ekipi Gradisa sta v naslednjem sestavu — ekipa A — Praprotnik, Zupančič. Božič, Aleksič, Koprivc. Tuvič. — ekipa B — Raščan, Jankovič, Bebar, Gjerkeš, Urlep. Berlinger. Iz teh igralcev bo izorana ekipa za letne športne igre Gradisa. Vili Jazbec TOZD GE Celje objektu z garderobo gradimo * m visok dimnik Iz vojske nam pišejo Dragi tovariši! Ob tej priliki se želim zahvaliti TOZD Ravne na Koroškem za dodelitev materialne pomori. Ker mi bo vojaški rok potekel koncem meseca februarja, me zanima, če se lahko ponovno zaposlim v vaši delovni organizaciji O pričakovanju vašega pozitivnega odgovora se vam zahvaljujem in lepo pozdravljam. Vaš delavec in zdaj vojak: Marko Stanojevič VP 3046/10 11082 Zemun Košarka V prijateljski košarkarski tekmi, je ekipa GIP GRADISA TOZD CELJE visoko piemagala ekipo PSC z rezultatom 82:60 i38:30) strelci za ekipo Gradisa Žohar 20. Jazbec 18. Bagari '4 Vidovič 10. Snoj 6, Alaber 4. Martinovič 4, Breznik 4, ter Nad 2 koša. Pri poražencih so bili boijši Tajnšek 16, Cajič 14, ter Pečenko 10 košev. Povratno srečanje bo naslednji petek. Vili Jazbec Grad,sov vestnik • Gradisov vestnik« izdaja delavsk' ivei podjetja Gradis Ureja ga -iredmški idbor Odanvnrni urednik Lojze Cepuš Tehnični uiedmk Matl-la Krnc 1’isk tiskarna Tone Tomšič v I.iuhtjanl — Izhaja mesečne Vse hitrejša industrializacija gradenj, *®tera se razvija na dognanjih tehnike, je omogočila hitrejšo gradnjo, bolj Mehanizirano Paralelno s tem pa se za-tadi premale poučenosti In pazljivosti dedcev pojavljajo manjše opisane nesre-Pri delu, v lej rubriki, ki zmanjšujejo rednost dosežkov Zato Je naloga nas v$eh, da skrhlmo za to, da bt bilo teh hesreč pri delu čim manj, V mesecu januarju od l. do 15. 1976 se _e Prt delu poškodovalo 7 delavcev, na na delo in 'r dela pa se Je poško-ti°vaia ena delavka. r,)ZD GE CELJE GE Se ni dostavila poročila o gibanju °lezni in poškodb. GE JESENICE (l poškodba) ^MjCKOVlC ismet, NK delavec. Pri bu eiektro jaška je imenovani dr ^ no lomilko, sodelavec pa je udarja 8 po lomilki. Imenovani je s evo nogo na Kabelskih betonskih b tre' 2 desno Pa Qa električnih kablih VUtku. ko Je 'ocfelavec zamahnil s k ^ dItl* Je imenovarnemu spodrsnilo Pri tem pa je jopložil palec dez 6 na lomilko tako da jnu ga je kla Poškodovalo. TOZD GE KOPER (— poškodb) V tem času ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. TOZD GE LJUBLJANA (— poškodb) V tem času ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. » TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA (1 po- škodba) SlJERKIC Ismet, KV železokrivec. Pri nategovanju betonskega železa z ročnimi nategovalkami se je cev, ki uravnava na. vijanje žične vrvi odpela, ker jo je ime-novani uravnaval In ga je pri tem udarila po glavi. TOZD GE MARIBOR (1 poškodba) KESER Josip, PK zidar. Imenovani je z nabijalno žage nabijal zemljo okrog stene, Ko je z nabijalno žago prišel na kamen, jo je odbilo in si je pri tem poškodoval desno roko. TOZD GE RAVNE (1 poškodba) PLAZOVNIK ALOJZIJA, čistilka. Na poti na delo je imenovani spodrsnilo pri čemer si je poškodovala levo nogo nad gležnjem. TOZD GE NIZKE GRADNJE (— poškodb) V tem času ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. TOZD KO LJUBLJANA Se ni dostavila poročila o gibanju poškodb in bolezni. TOZD KO MARIBOR Se ni dostavila poročila o gibanju poškodb in bolezni. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (—poškodb) V tem času ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD OGP (1 poškodba) GRMUSA Stanislav, NK delavec. Imenovani je menjal brusno ploščo pri kotnem brusilnem stroju. Zaracn nepazljivosti je z nogo stopil na stikalo In tako vključil brusilni stroj, tei se pri tem -irezal na mezinec leve roke. TOZD SPO (1 poškodba) STEKOVIC Stefan, KV strojnik. Pri sestopu z avtodvigaia Je imenovani stopil na neravna tla in si zvil levo nogo v gležnju. tozd Železokrivnica a poškodba) ŽNIDARŠIČ Martin, PU delavec Pri zapenjanju kolobarjev je imenovanega stisnilo ob druge kolobarje tako da je občutil bolečine v hrbtu. Bojan Bambič n BI SPO KOTIČEK Organi upravljanja Na zadnji seji DS je bilo podano gospodarsko-finančno poročilo. Kljub temu da je bil uspeh za minulo leto dokaj ugoden, sedaj ob zaključku in delitvi pa ni več. Nepredvideno so se pojavili novi samoupravni sporazumi, za katere je treba vložiti gotovi odstotek sredstev iz skupnega dohodka. Delegati so potrdili delitev na: — poslovni sklad, — rezervna sredstva, — sklad skupne porabe. Vedno več se pojavlja želj in apetitov zunanjih institucij po finančnih sredstvih naših TOZD. Da bomo sposobni ustvarjati dohodek za lasfne potrebe in želje zunanjih bomo morali izkoristiti vse notranje rezerve v še večji produktivnosti, varčevanju in discipliniranosti. Delegatom so bile podane informacije o volitvah v DS, o zaključnem delu inventurne komisije, o delu delegacije v splošnih samoupravnih skupnostih in o družbeni samozaščiti. Za družbeno samozaščito bo kasneje formiran in izvoljen samoupravni organ z nazivom »Komisija za družbeno samozaščito«. Potrjen je bil povečani odstotek za stanovanjski sklad (9 °/o). To povečanje je potrebno vsled vse večjega števila zaposlenih strokovnjakov, ki so iudi prosilci za stanovanja. Iz formiranega sklada se bodo sredstva črpala predvsem v obliki posojil. Prosilci bodo dobivali sredstva za nakup stanovanja, dočim enota oziroma TOZD ne bo kupoval stanovanj za posamezne člane kolektiva. Mo® sila za medsebojna razmerja ih Komisija je imela sejo v preteklem mesecu. Obravnavala je vloge sprejem na prosta delovna mesta. Ker je bil izvršen razpis za posamezna delovna mesta različnih kvalifikacij in za določena področja je bil odziv številčen. Potrebe nastopajo predvsem vsled povečanja mehanizacije, s tem vzporedno tudi servisna dejavnost. Velika pestrost naše mehanizacije zahteva tudi dobre strokovnjake za popravila. Ta pestrost že vsiljuje poleg dobrih kadrov v servisih tudi specializacijo. Prej ko slej se bo moralo pričeti s specializacijo serviserjev po strojih, kljub temu da bo morda število le-teh nekoliko višje, toda kvaliteta popravil bo boljša. Komisija je tudi reševala prošnje posameznikov za premestitev iz stroja na drugi stroj in nekaj problemov, ki so pri takem številu zaposlenih običajni. Zbor delovnih ljudi Na zboru so bili podani predlogi za kandidate delegatov v DS SPO in DS podjetja. Poleg teh predlogov so na zborih bili določeni kandidati še za komisijo za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, za komisijo samoupravno delavsko kontrolo in v Svet skupnosti TOZD GE in TOZD SPO. Ker so nastale novitete v Samoupravnem sporazumu za gradbeništvo je bila razprava o osnovah in merilih za razporejanje dohodka (er za delitev sredstev za osebne dohodke. , Podano je bilo poročilo delegacije o splošnih samoupravnih skupnostih na naslednjih področjih. — vzgojno izobraževalna dejavnost usmerjenja izobraževanja v SRS za leto 1976. — otroško varstvo po programu solidarnostnih nalog v SRS za ieto 1976, — ter skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Za te institucije bodo potrebna precejšnja sredstva v višini 795 starih milijard. V izčrpnem poročilu je bila podana razčlemba razporeditve sredstev in pridobitve istih. Del sredstev bomo morali prispevati tudi mi od naših osebnih dohodkov in dohodka TOZD Zanima nas-prosimo za odgovor Se določena vprašanja, ki zanimajo širši krog naših delavcev, le-ti pa nimajo možnosti, da se jim posreduje želene odgovore. 1. Kakšen je letošnji plan za SPO? 2. Kaj bo nabavljeno za enostavno in razširjeno reprodukcijo? 3. Koliko je prosilcev za stanovanja oziroma za posojila? 4. Kakšen je učni uspeh naših učencev? 5 Kako je zadovoljen vodja oddelka za obračun OD s pošiljanjem del. poročil? 6. Kakšno je avtodvigalo znamke PINGUELY? Prosimo za odgovore v naslednji številki našega glasila. »Ko sem bil mlad, sem imel ženo tako rad, da bi jo najraje pojcdeL Danes pa mi je žal, da je nisem.. .* Pred startom je bilo precej živahno Za dobro uvrstitev je bilo potrebno že kar precej smučarskega znanja XV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADISA Naslov tokrat Jeseničanom Po enoletnem premoru so se Gradisovi smučarji ponovno zbrali na že XV. zimskih športnih igrah Gradisa, da preverijo svoje smučarsko znanje, hrabrost in veščino. Seveda pa naj bi tako tekmovanje dalo možnost tudi mlajšim, da se uveljavijo in si tako priborijo mesto v Gradisovi reprezentanci za republiške igre. Udeležba na igrah je bila zato zelo številna, saj se je prijavilo kar 15 ekip s preko 200 tekmovalci Manjkale so Le ekipe iz naših TOZD iz Frankfurta in Ptuja ter Kopra in OGP iz Ljubljane PoVvaliti pa veMa dokaj številno zastopstvo i? GE Ljubljana-okolica, ki so se 'etos prvič udeležili iger Zaradi pomanjkanja snega na Gol-teh, kjer naj bi po prvotnem programu bile igre, so se celjski sindikalni športni delavci raje odločili za Kranjsko goro, kjer je bila snežna odeja še zadovoljiva. Seveda jim je na pomoč priskočila jeseniška enota skuono z jeseniškim smučarskim klubom, ki je prevzel tehnično iz- vedbo S tem pa so bili podani vsi pogoji za dobro organizacijo. Potrebno je bilo le še nekaj snežnih padavin, tako da ne bi vozili po krtinah. Letošnja muhasta zima pa nam je bila tokrat naklonjena, saj je ves dan pred pričetkom tekmovanj močno snežilo, tako da je moral zjutraj svojo nalogo opraviti še teptalni stroj. Najprej so se po strminah Vitram ca spustile tekmovalke med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so kar dobro švigale med vratci- Viharnega bodrenja pa so bile deležne tudi tiste, ki so se morale bolj ukvarjati s stabilnostjo kot s časomerilnimi napravami, ki so v končni fazi določale vrstni red. Nekaterim se je poznala tudi daljša odsotnost s smučarskih terenov in Temu primerni so bili tudi rezultati. Medtem ko so se prve tekmovalke držale bolj starega olimpijskega načela — važno je sodelovati, se je-razvil ogorčen boj za zmago po. vožnji startne štev. 8 in prve favoritinje Ferlan Tatjane iz Celja. Toda že naslednja tekmovalka s startno štev. 9 Mira Sepic iz skupnih služb je vozila še bolj drzno, edina dosegla čas izpod 30 sekund in tako zasluženo osvojila prvo mesto. Na isti progi, ki je imela skupaj 19 vratič, so se nato pomerili še moški nad 40 let, med katerimi je slavil zmago Ivan Grabnar iz Raven, ki je s svojo vožnjo dokazal, da je kljub svojim letom še v izredni telesni pripravljenosti tudi za najnapornejše tekme. Tudi ostali tekmovalci iz te skupine so dokazali, da še ne zanemarjajo rekreacije in da jim je v zimskem času smučanje prav gotovo najprijetnejša sprostitev. V naslednji kategoriji so tekmovali moški od 33—40 let že na rnalo težji in daljši progi. Tudi tokrat je bil nepremagljiv Janez Hercog iz Raven, ki je vozil zares izvrstno, dosegel najboljši čas sploh, ter dokazal, da ima tudi na republiških igrah možnosti za visoko uvrstitev. Najbolj zanimiv naj bi bil veleslalom za najmlajše to je moške do 33 let. Toda v tej skupini so nekateri hoteli preveč, zato je bilo veliko odstopov in padcev tei zaradi tega tudi velike časovne razlike Tudi v tej katergoriji je Jeseničane prehitel Ravenčan Maks Gekon Omeniti še velja, da je v tej skupini nastopilo kar 65 tekmovalcev, kar je vsekakor svojevrsten rekord oz. priznanje, kako je smučanje priljubljene med našo mladino. Nič manj zanimivi niso bili tudi boji v tekih, kjer so se tekmovalci pomerili na 2 km dolgi progi Le naj-mlajši so morali napraviti dva kroga, kar pa je bilo oh nomanikanuj kondicije vsekakor naoorno. Tako kot. v veles'a’nmu so šle prve na progo dekleta. Druga za drugo s pol-minutnim razmahom so zapuščale start. Že na prvem vzponu je prišlo do nekaj prehitevanj, vendar prve tekmovalke Marine Pivk ni nobena prehitela. Dosegla je še celo najboljši čas in zasluženo osvojila prvo mesto. Medtem ko so prve tekmovalke prihajale skozi cilj, so startali tudi moški. Posebno zagrizen je bil boj na 4 km, kjer je Zdravko Vozič, čeprav na vojaškem dopustu, zasluženo pobral najvišjo lovoriko. Po končanem tekmovalnem delu so prizadevni organizatorji pripravili tudi slovesen zaključek iger, kjer so vsi najboljši prejeli pokale in diplome. Ob zaključku iger moramo še posebno pohvaliti marljive celjske in jeseniške sindikalne delavce, ki so tako vzorno prinravili prireditev. Vrstni red v posameznih panogah pa je bil naslednji: VELESLALOM: ženske: 1. Mira Šepic — skupne službe 2. Tatjana Ferlan — Celje 3. Barbara Starovasnik-Medved — Maribor moški nad 40 let: 1. Ivan Grabner — Ravne 2. Slavko Stanonik — Škofja Loka 3. Franc Kline — KO Maribor moški do 40 let: 1. Janez Hercog — Ravne 2. Andrej Lapajne — Jesenice 3. Anton Vidic — Jesenice moški do 33 let: L Maks Gekon — Ravne 2. Marjan Zupan — Jesenice 3. Jernej Horvat — Ljubljana TEKI: ženske: 1. Marinka Pivk — Ljubljana 2. Ida Meglič — skupne službe 3. Cilka Kucko — Jesenice moški nad 33 let: 1. Ciril Oblak — Škofja Loka 2. Pavle Stanonik — Škofja Loka 3. Slavko Slanonik — Škofja Loka moški do 33 let: 1. Zdravko Vozič — Ravne 2. Janez Kunšič — Jesenice 3. Silvo Rant — Škofja Loka Skupni vrstni red: točk 1. GE Jesenice 1.293.60 2. GE Ravne 1.141,63 3. LIO Škofja Loka 1.076,57 4. Skupne službe 761,03 5. GE Ljubljana 636.85 6. GE Celje >03,83 7. KO Maribor 509.70 8. GE Maribor 484.37 9. Biro Ljubljana 251.87 10. GE Liuhliana-okolica 234.50 11. SPO Ljubljana 231.49 12 Biro Maribor 230.34 13 Žplpzokrivnica 201.92 14 GE Nizke gradnje 160,23 15 KO Ljubljana 121.37 3. mesto na ŠIG GRADISOVI srunTNIKI SO SE NA 14. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE UVRSTILI ZA EKIPAMA SAVE IZ JESENIC IN IMP IZ LJUBLJANE — JANEZ HERCOG ODLIČEN TRETJI V organizaciji SGP SAVA iz Jesenic so bile od 20,—21. februarja v Kranjski gori že 14. zimske športne igre gradbincev, katerih se je udeležilo prek 1000 športnikov iz 70 OZD. Rekordna udeležba prizadevnih organizatorjev ni motila, saj so se tekmovanja odvijala brez vsakih zastojev. Tako kot že vrsto let so zmagovali prekaljeni smučarji, nekdanji državni prvaki in ni čudno, da so si športniki jeseniške Save priborili tudi prehodni pokal republiškega odbora SGD Slovenije v trajno last. Tudi naši so se kar dobro odrezali, še posebno Janez Hercog iz Raven, ki je bil v veleslalomu odličen tretji. Sicer pa so dosegli v posameznih panogah nasledn e uvrstitve. VELESLALOM: ženske: 1. Viktorija Klofontar (Pionir), 15. Mira Sepic, 26. Barbara Starovasnik, 30 Marijana Bračun (prijavljenih 147 tekmovalk); moški nad 40 let: 1. Miran Lakota ( ). 15 Slavko Stanonik, 41. Franc Kline, 52. Albin Bernard (prijavljenih 163 tekmovalcev); moški od 33 do 40 let: 1. Stanko Klinar (Sava), 3. Janez Hercog, 7. Jože Zupan, 15. Andrej Lapajne, 23. Anton Vidic, 56. Karel Veršnak (prijavljenih 167 tekmovalcev); moški do 33 let: 1 Blaž Jakopič (SAVA), 20. Maks Gekon, 28. Janez Brezovar, 33. Janez Kunšič, 42. Marjan Zupan (prijavljenih ... tekmovalcev) TEKI ženske' 1. Štefka Potočnik (Geod. zavod), 11. Ani Stupar, 19. Miša Adam, 24. Helena Žigon, 26. Ida Meglič, 27. Marina Pivk (prijavljenih 58 tekmovalk); moški nad 33 let: 1. Franc Naglič (Projekt), 16. Pavle Stanonik, 18. Ciril Oblak. 25. Jernej Jeršan, 28. Slavko Stanonik, 29. Vinko Anderle (prijavljenih 116 tekmovalcev); moški do 33 let: 1. Pavel Dornik (IMP), 15. Silvo Rant, 17. Martin Oblak, 24. Janez Kunšič, 29. Jože Cuznar (prijavljenih 136 tekmovalcev). Prvouvrščeni posamezniki in ekipe so na slavnostnem zaključku prejeli zaslužene pokale in diplome. Za prijetno presenečenje ob razglasitvi rezultatov je poskrbela tovarna Elan, ki je podarila 3 pare tekaških in 3 pare alpskih smuči. mk Andrej Lapajne je prejel zmagoviti Mira Šepic je zmagala v veleslalomu Absolutno najboljši čas je dosegel pokal za Jeseničane Janez Hercog iz Raven Tudi za najstarejšega tekmovalca (Abruo) je bil pripravljen pokal, ki ga je podelil občinski sindikalni svet občine Jesenice XV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE TOZD GRADBENA ENOTA CEUE XXV. zimske špotne igre Gradisa so za nami. Ostali pa so spomini. razočaranja, presenečenja ter kopica športnih užitkov iz nepozabne Kranjske gore. »HOPLA, OPROSTITE« Marja Dragar je na sam tekmo valni dan prvič stopila na tekaške smuči in se solidno uvrstila. Zanimivo je to, da je prehitela celo eno tekmovalko ter ji ob vožnji mimo športno dejala: »Oprostite prosim«. POZA Slavko Ojsteršek se je tokrat pomeril kar v dveh disciplinah. Medtem, ko v tekih ni razočaral, je pri veleslalomu nesrečno padel in zavzel tak položaj kot maneken. Zares izredna poza. NOVA DISCIPLINA Ni še znano, ali bo že na naslednjih igrah vpeljana nova disciplina — valjanje po hribu. Nekaj tekmovalcev se je večji del proge prevaljalo kot presmučalo, pa vendar so prišli skozi čili. Tudi borbenost in vztrajnost sta dobri odliki športnikov. PREHITEVANJE Malce nenavadno se sliši, da je prišlo do prehitevanja tudi pri veleslalomu Med moškimi do 33 let je tekmovalec s štev. 94 tako nesrečno padel, da se je pobiral toliko časa, da ga je medtem prehitel tekmovalec, ki je startal za njim. Kljub temu je nato nadaljeval vožnjo, pa čeprav je dosegel malo slabši čas. NAVIJAČI Prednost domačega terena se pozna pri vseh športnih panogah, še posebno zaradi bučnega navijanja domače publike. Zato ni nič čudno, da so zmagali Jeseničani, saj je prispel v Kranjsko goro poln avtobus navijačev. PREVEC POČITKOV Dobro, da so si na startu tekov zapisali vsakega tekmovalca, ki je odšel na progo. Glede na to, da je bila le ta speljana blizu meje (teki so bili namreč v Ratečah), bi jo lahko še kdo pobrisal čeznjo. Tako smo mislili že za zadnjega tekmovalca na progi, ki pa se je po velikem časovnem za ostanku le prikazal v ciljni rav nini. Ob prihodu na cilj ie pove dal. da je imel veliko nastankov zaradi slabih vezi na smučeh ne kaj pa tudi zaradi drugih nujnih opravkov. Dekleta iz skupnih služb so se dobr® odrezala