Ster. PoStnln* pUfani v t»fa*fal. Ljubljana, dne 8. april f 1936. T>10 XVTir. KMETSKI LIST izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani* Uredništvo in oprava je v Ljabljani t Kolodvorski al. št. 7. Telefon tnter. št 33-59 Račun pri poštni hranMmet št. 14.194. nam zasveti dan vstajenja Po poljih in tratah se je razgrnila pomlad, čas rasti in nad, čas veselja in prero-jenja. Blagor mu, kdor jo občuti, kdor more biti sam vesel sredi vstajajoče prirode. V ta lepi čas je postavila cerkev praznik vstajenja, dan zmage pravice nad krivico, zmage ljubezni nad nasiljem, zmage dobrega nad zlim. s Vtiajenje mora priti Dva tisoč let odmeva v tem času po krščanskem svetu veličastna pesem vstajenja, dva tisoč let verujejo utripajoča srca v dan, ki mora nekoč priti tudi zanje. Toda v dveh tisočletjih se je svet zaman trudil, da bi se dokopal do resničnega spoznanja, da imamo vsi ljudje pravico do življenja in do vsega, kar nam zemlja daje. Nasilje, ki se je zdelo pokopano in premagano, se venomer iznova dviga iz poraza in slavi zmago. Zdaj v tej, zdaj v oni obliki vstaja krivica iz groba in davi najbolj nje, ki so lačni pravice in resnice, ki hrepene po dobroti kakor žejen jelen po studenčnici. V Žalostna slika Ako pogledamo zgodovino našega kmeta, vsega našega kmetskega življa, se nam pokaže črna, mrka in žalostna slika. On, ki že sto in stoletja goji in obdeluje ter za bodoče rodove varuje našo lepo zemljo, on, ki je za svobodo te slovenske zemlje izmed vseh stanov doslej največ žrtvoval, je na svoji lastni grudi siromak, vklenjen v stotero verig in spon. Drugim daje z radodarno roko, sam pa često nima niti toliko kot berač, ki živi od tuje milosti. Samozavest svobode Večstoletna odvisnost od tujih in številčno močnejših narodov je dala slovenskemu kmetskemu človeku čisto svojski nadih. Zamorila je v njem oni ponos in ono živo samozavest, ki jo človeku daje svoboda. V trenutku, ko je po naših krajih zagospodovalo nemško in madžarsko plemstvo, je bil slovenski živelj potisnjen na stopnjo manjvrednega. Kmet je moral delati, trpeti, se boriti in prelivati kri za tujca. Radi takih težkih razmer je polagoma otopel in zasovražil vsakega človeka, ki ni bil čisto kakor on, ker je pač v vsakem videl tujca in izkoriščevalca. Brez vodnikov Ta doba je trajala stoletja in ni preje-njala popolnoma niti tedaj, ko je bila fevdalna sila kolikor toliko strta. Francoska revolucija in njej sledeči preporod Evrope sta sicer prinesla marsikaj novega. Narodi so zadihali svobodneje in tudi slovenski kmet se je tedaj zganil. Vzlic temu pa ni mogel po- ložaja popolnoma izkoristiti, ker ni bil za to pripravljen in ni imel vodnikov. Ob tej ugotovitvi pa pridemo do tiste važne točke, ki jo tolikokrat naglašamo v kmetskem gibanju, namreč do povezanosti vseh podeželskih slojev v eno samo družabno celoto. Ako pomislimo, kako je nekoč naše šo-lanstvo tonilo v morju tujstva, nam bo jasno, da je kmet zapadal v brezbrižno otopelost. Primeri, ko je oče izdal za sinovo šolanje toliko, da je sam nazadnje prišel na boben, a ni za to v sinu našel nobene opore, niso znani samo iz povesti, ampak so bili v našem življenju pogosto kaj bridka resničnost. Ko se je polagoma začelo dramiti šolan-stvo in se zavedati, da mora imeti svoje korenine v lastnem narodu, ako hoče kaj veljati, sta nam dve tuji sili spretno zasejali seme novega razdora, ki je razdvojilo našo vas in tudi kmeta vnovič odtujilo lastnemu izobražencu. Mesto za osamosvojitev, za resnično gospodarsko osamosvojitev, ki je najbolj zanesljiva podlaga vsake resnične svobode in napredka, smo se cela dolga desetletja borili in se deloma še borimo med seboj za — prazno slamo. Borili smo se z vetrom za puhle rečenice, ki so koristile edino njim, ki so jih metali med nas. Narod, po svoji ogromni večini kmetski, pa je trpel in čakal boljših dni. Zamujene priložnosti Zaradi takih nezdravih razmer smo seveda nujno zamudili in morali zamuditi dosti ugodnih priložnosti v teku desetletij, že v Avstriji smo za Lazarjeve drobtine marsikaj odstopili od svojih važnih zahtev, ki bi jih bili vsaj do neke mere lahko uresničili; ako bi bili nastopali složno. Tako pa smo £rug drugega izigravali, a tisti, ki so sedeli na naših zgaranih plečih, so se nam hudobno rogali. Svetovna vojna je šla kakor strašna nevihta mimo nas. Zarezala je v naše telo globoke rane, zmodrila nas pa ni. Kakor v vrtoglavi omotici smo se po vojni navduševali za svobodo, se prevzetno trkali na prsa in pri tem mirno gledali, kako je mednarodna diplomacija trgala in delila našo sveto last, kako so tujci, ki o nas niso imeli niti pojma, nam sodili pravdo — seveda po svoje! In tako je vzlic vsemu trpljenju, vzlic neštetim žrtvam, ki jih je naš kmetski narod položil med vojno na oltar sveta, ostal siromak, ki so mu porezali žive dele z živega telesa. Takrat smo bili kakor otroci in naša prva dolžnost je, da se iz tega spoznanja učimo. Življenje je najboljša šola, pravi naš pregovor. In tega si moramo vtisniti v spomin! Kajti iz pogrešk in napak se je treba učiti, če hočemo uspevati. Vsi moramo postati Gubci Ne pišemo tega zato, da bi se pogrezali v brezplodno jadikovanje, ampak le zato, da pokažemo, v čem je naš grob. Nihče nas ne bo dvignil iz njega, ako si ne bomo pomagali sami. Vsi moramo postati Gubci, če hočemo doseči svobodo, o kateri sanjamo. Gubci pa bomo postali samo v tesni med« sebojni povezanosti. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi nam kdorkoli v naš živelj sejal tuje seme. Kar raste na naši njivi od naših rok vsejanega, to je — naše. Vse drugo je nevarno — je tuje. Kakor smo že rekli, nam je potrebna živa povezanost vsega podeželja. Iz te povezanosti nam bo organsko zraslo vse, česar danes pogrešamo. Iz te povezanosti bomo ustvarili novega človeka, ki bo znal svojo ladjo krmariti sam. In takrat bomo praznovali — dan vstajenja in se prepričali, da trpljenje, žulji ia kri, da vse gorje ni bilo zaman. Zakaj Jako ? Naša notfrania politika Proračunske razprave v narodni skupščini in senatu so na zunaj pokazale precejšnjo razliko v razumevanju glavnih črt naše politike. Na eni strani je narodna skupščina, o kateri se ne da reči, da bi bila tekom zadmjih devet mesecev spremenila kakršnekoli nazore, razen onih, ki se tičejo zaupanja do te ali druge osebe. Važne odločitve so padle v korist vladi vedno z neko večjo ali manjšo večino. Senat preje še ni imel prilike presojati vlade po njenem delu. Proračunska razprava pa mu je dala možnost, da poudari načela, ki jih smatra za glavna pri upravljanju države na znotraj. Nazori senata so nekako razdvojeni. Ena stran predstavlja skupino, ki se trdno oklepa jugoslovanske narodnostne misli; druga skupina se strinja s prvo, toda meni, da v praktični politiki ne gre za besedno poudarjanje te ideje, temveč za dela, ki naj dokažejo njeno življenjsko upravičenost in ki ji naj v teku daljših dob pripomorejo do uveljavljanja in zmage. Kaj je bistvo državne politike? Odgovor je kratek in enostaven: blaginja državljanov. Za dosego te se morejo združiti vsi državljani, ki nimajo želja, da bi država prenehala ali propadla. Ko presojamo koga, ali je veren, ali ne, ne poslušamo, kaj govori, temveč gledamo, kaj dela. Vere ni brez ljubezni, ta pa je mrtva brez del. In tako tudi državna ideja, to je naša jugoslovanska ideja, ne more postati živo meso, če Agrarna V soboto dne '28. marca se je vršila v Ljubljani seja odbora Zveze slov. agrarnih interesentov. Na seji se je razpravljalo v prvi vrsti vprašanje agrarne reforme na veleposestvu verskega zaklada v Kostanjevici M,i ♦«/„ »Ivi. f< Ci*r*.r M*« "t«*'^!«. Vse to početje je bilo izvršeno na zahtevo krajevnih činiteljev JRZ, da M mogli izvajati pritisk na volilce, siromašne agrarne interesente. Varodni poslanec in tajnik Zveze slov. agrarnih interesentov Milan Mravlje je o celem vpra-šanri obširno poročal. Naštel je vse intervencije, ki jih je izvršil pri kmetijskem minis4"stvu v s-Hio hitre izvedVc agrar e reforme na veleposestvu verskega zaklada. V«e f fu f>H« r« j. kL Spletke protivnikov agrarne reforme so preprečile in še danes oviraijo hitro izvedbo agrarne reforme na tem veleposestvu. V Sv. Križu pri Kostanjevici je izdalo županstvo razglas, s katerim se neupravičeno vmešava v zadeve agrarne reforme in preti nekaterim agrarnim interesentom, da jim bodo odvzete dodeljene parcele. Odbor Zveze agrarnih interesentov je sklenil najodločneje protestirati proti vmešavanju županstev v zadeve agrarne reforme in neumestno beganje agrarnih interesentov. Protest je bil odposlan kr. banski upravi, agrarno pravnemu odseku. V pomirjeuje agrarnih interesentov na navedenem veleposestvu je treba omeniti, da sta odloka o utrditvi objektov in subjektov pravo-močna in uveljavljena na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme. Nihče jih nima pravice menjati in definitivno utrjenim agrarnim subjektom nima nihče več pravice odvzemati dodeljeno zemljo, ako pri nas zakon še kaj velja. Agrarni interesenti naj se ne puste begati ©d nikogar. Naj vedo, da je Jugoslavija pravna 'država, v kateri se morajo zakoni spoštovati od vsakogar. Samovolja posameznikov ne more in ne sme odločati. ne bo ljudi, ki bi z dejanji dokazali ne samo lastno vero vanjo, temveč še posebno preprostemu ljudstvu izpričali njen pomen. Nekaj nemogočega ije namreč, zahtevati od naroda, da se z zrelim premislekom podvrže določeni zamisli, če nikjer ni videti koristnih rezultatov te zamisli. JiKai&aje »vc^^čiit m«,« s «»•«'»«' (jft«-do»»M. 7* d- pel/ irf.c^ljt u »ii"-iijStuir pi -stvr Glede osnovne črte, ki naj vodi notranjo politiko, tabori v senatu in skupščini niso v velikih resničnih nasprotjih. Pač pa se mnogo večja zde nasprotja v narodu. Zakaj narod je pričakoval, da se bo kdo temeljito lotil tistih problemov, ki ječi danes pod njimi 99 odstotkov ljudstva. Za Slovenijo je najvažnejše zmanjšanje javnih bremen, vrnitev denarja zadrugam pa zaščita delavstva ter kmeta pred obupnimi cenami njihovega dela. Težišče notranje politike se mora premakniti od vprašanj, ki so doslej običajno nadkrilje-vala druga, a sama zase niso bila praktične važnosti. Narodno edinstvo bo doseglo svoj vsebinski višek takrat, ko bo nastopilo kot posledica skrbi državnikov za blaginjo državljanov. Iu takrat ga nihče ne bo mogel omajati, iu-a.1 lui.rf'^1 u ti"0'1 M*, u j. Dr. Goljar. reforma Poslanec Mravlje je za tem poročal o odloku o utrditvi objektov na veleposestvu ljubljanske škofije. Zoper ta odlok so se pritožili posamezni agrarni interesenti in nekatere občine, ki so jim bile priznane lastninske pravice na razglašenih gozdovih. Tudi Zveza slov. agrarnih interesentov je sklenila vložiti protest zoper odlok o utrditvi objektov na škofovem veleposestvu. Za tem je poročal odbornik Zveze tovariš Ivan Rom iz Toplic pri Novem mestu o ponovnem poskusu sporazuma med veleposestnikom Auerspergom iz Kočevja in občinami glede razlaščenih 15.000 ha gozdov. Zveza agrarnih interesentov stoji prej ko slej na stališču, da se nobeni sporazumi ne smejo izvršiti, ki bi oškodovali slovenske nacijonalne in socijalne interese. Auerspergu je bilo dovoljenih kljub našim protestom 3000 ha gozda preko zakonito dovoljenega maksimuma. Pred narodom in pred zgodovino ne bo mogel nihče tega zagovarjati, še manj pa nadaljnje popuščanje v korist veleposestnika. Lansko leto je bik) suho. Suša je ponekod docela uničila kmetijske pridelke. Ljudske in živalske hrane je pričelo primanjkovati. Oblasti so pravočasno poskrbele, da se s prepovedjo izvoza živalske hrane zagotovi preskrba živine preko zime. Slovenija ni bila od suše povsod prizadeta. Le nekateri kraji so bili močno prizadeti, kakor Metlika, Črnomelj itd. Vsled prepovedi izvoza živalske hrane je ostalo kmetom še okrog 1000 vagonov travniškega sena za izvoz. Domači trg ga ne potrebuje več, ker je zgodnja pomlad omogočila revnim kmetom, ki nimajo denarja za nakup sena, da so pričeli pokladati živini svežo travo, ali pa jo gonijo na pašo. Kmetijska družba se je zaradi tega obrnila na kmetijsko ministrstvo s prošnjo, da se ukine prepoved izvoza travniškega sena. Mnogo je kmetov, ki jim je seno edini vir dohodkov. Senator Ivan Pucelj in poslanci Mravlje ter Gornjak so intervenirali pri kmetijskem ministru in pri ministru g. Voji Djor-djeviču, da se z ukinitvijo prepovedi izvoza ne odlaša, dokler ima seno še kako ceno in dokler se po njem še povprašuje. Oba ministra sta obljubila in zagotovila ugodno rešitev. Res je bila prepoved izvoza živalske hrane ukinjena, toda le za otrobe, repne rezance in druge odpadke sladkornih tovarn, deteljo lucemo in grahoro. Travniškega sena pa ni med živalsko hrano, dovoljeno za izvoz. Zakaj ne? Ali je morda pomotoma izpuščeno? Ali je morda nekdo posegel vmes in preprečil izvoz sena? Komu v korist, če je po nekaterih okrajih pomanjkanje sena, a ga kmetje vsled siromaštva kupiti ne morejo in jim oblast ne pomaga, zakaj se pritiska oh tla še tistega, ki bi lahko zaslužil s prodajo sena v inozemstvo kak dinar? Kmetu ni dovoljen izvoz travniškega sena, dočim je dovoljen izvoz vse živalske hrane industrijskega izvora. Prizadeti kmetje žele nujno pojasnila, ker bo sicer vsak izvoz sena brezpredmeten, ko bo topla pomlad nudila dovolj sveže živalske krme. Tedaj bo prepozno! Pametna odredba. Da se prepreči pijančevanje in izgrede vojaških rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, je odredil mariborski upravnik policije, da se v dnevih od 17. do 26. aprila 1936 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, oziroma ob neplačilu v danem roku z zaporom od 1 do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 17. aprila 1936. priznano najboljši, brez gume, brez papirja in brez umetnega usnja — pravi domači izdelekl Otroški . . - od Din 12-- do Din 60 - TvrTtiSL Moški . , . , „ „ SO - „ „ 125-- ŽeilSkl (elesantm) „ „ 130'- „ „ 160'- Ženski (štrapac) „ „ SO'- „ „ lOO'- (za na deželo) Prodajalna čevljev, prej pri POLLAKU, Tyrševa (Dunajska) c. 27 sedaj ,,TRIUMF", Kolodvorska ulica u Schkhtov M&ja mamica naj se meje, bdi kadar pere! mamica časa n naj Tudi kadar pere naj ima zame, naj ima dobrovoljen obraz..... ne bo po pranju tako strašno utrujena! Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto. raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, a še v mrzli vodi — in o belo kakor sneg. Doma in drugod Tedesi domače polHilke Združena opozicija Konferenca združene opozicije, ki ije zasedala pretekli teden v Beogradu, je končala svoje delo s sporazumom za volitve. Doseženi sporazum pa mora odobriti še predseduik Kmetsko demokratske koalicije g. dr. Vladimir Maček z ene in g. Aea Stanojevič, predsednik glavnega odbora bivše Radikalne stranke, z druge strani. Iz Zagreba poročajo, da bo g. dr. Maček predloženi volilni sporazum temeljito proučil in se o njem posvetoval s svojo okolico, predno bo dal nanj kakršenkoli odgovor. Beograjsko »Vreme«, ki je pol uradno glasilo predsednika vlade, pravi o volilnem sporazumu Združene opozicije, da nikakor ne more priti v poštev pri morebitni novi politični kombinaciji in se sploh o sporazumu neugodno izraža. -, i''*- ** e j< \f Vdba za vse večne čase vezana z Ženevo. Toda tudi to se lahko zgodi šele tedaj, ko ee Nemčija vrne v Zvezo narodov. Francija 6e bavi dalje v svoji spomenici z vprašanjem Porenja, ki praktično predstavlja najvažnejšo točko pogajanj. Govori se o kompromisu, tako da bi se morala Nemčija obvezati, da ne bo gradila v Porenju nobenih nadaljnjih utrdb. V ženevskih političnih krogih prevladuje mnenje, da niti Anglija, niti Francija ne polagata posebnega pomena na to, kar je Hitler s silo dosegel, zavarovati pa se hočeta proti podobnim korakom Nemčije v bodočnosti. V Bolgariji je kralj podpisal ukaz o amnestiji 142 kaznencev, obsojenih od vojaških sodišč. 74 kaznencem je bila znižana kazen, ostali pa so bili izpuščeni iz zaporov. Amnestirani kaznenci so zapustili kaznilnice že včeraj. Danes je bil kralju predložen v podpis ukaz za amnestijo kaznencev, ki so bili obsojeni od civilnih sodišč. Za amnestijo je bilo predlaganih 340 kaznencev. Kralju je bil končno predložen v podpis tudi ukaz o pomilostitvi 24 oseb, ki so jih vojaška sodišča obsodila na smrtno kazen. Med njimi je večina članov bivše VMRO, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umorov in nasilnih ugrabitev. Pomilo-Sčeni niso bili obsojenci, ki so pobegnili v no-zemstvo. med njimi tudi ne Vanča Mihajlov. Znana angleška letalka Amy Molisonova je y petek startala v Gravesendu za nov polet v Kapstadt. Španija odločena španski parlament je po peturni viharni debati odstavil predsednika republike Alcalo Zamoro. Za začasnega predsednika republike Je bil izvoljen dosedanji predsednik parlamenta Martineza Barria. Vzrok Zamorove odstavitve je bilo njegovo dobrohotno zadržanje napram klerikalcem. Nitife vel ne premišljuje kje naj kupi klobuk ali iepico V najnovejših oblikah v veliki izbiri in najnižjih cenah jih dobite pri tvrdki MIRKO BOGATAJ UUBUAHA, Stari trg 14 Vesele velikonočne praznike cenj. naročnikom in poslovnim prijateljem želita uredništvo in uprava Župan Babnik Valentin ni kriv Predsednik Županske zveze in bivši šentviški župan Valentin Babnik, ki je bil razrešen, je bil na zahtevo kr. banske uprave v Ljubljani postavljen pred sodišče radi dozdevne utaje javne imovine. Pri razpravi dne 4. aprila t. 1. je okrožno sodišče v Ljubljani g. Babnika spoznalo za povsem nedolžnega. Izreklo je, da je očitek o utaji cevi v vrednosti Din 80-—, neresničen in da občinska imovina ni bila nič okrnjena, temveč je obtoženi župan ravnal vestno in pošteno v korist občine. Zadoščenje, ki ga je dobil vestni javni delavec, naj bo v svarilo onim, ki so se toliko trudili, da bi mu dokazali nepoštenost. Obramba, ki jo je s podatki razrešenega župana uspešno izvedel zagovornik dr. Srečko Goljar, je bila v polni meri vpoštevana od nepristranskega, neodvisnega sodišča. Potrjen je nauk, da poštenemu niti sovraštvo ne more blizu! Ifiecfnarodna vojjska Na Hitlerjev mirovni predlog je te dni odgovorila Francoska in misli, da je mogoče svetovni ali vsaj evropski mir zagotoviti edinole z ustanovitvijo mednarodne vojske. Ta vojska naj bi se organizirala lia sledeči način: 1. V vsaki državi naj se ustanovijo vojaški oddelki, ki imajo biti vsak čas na razpolago Društvu narodov. Velesile imajo ustanoviti tri do štiri, manjše države po eno divizijo takih motoriziranih oddelkov, ki imajo biti vsak čas pripravljeni, da se nemudoma odzovejo eventualnemu pozivu Društva narodov za intervencijo zaradi prekršitve kake mednarodne pogodbe. 2. V okviru pakta Društva narodov se ima skleniti zaenkrat na Evropo omejena pogodba o vzajemni pomoči. Ker take pogodbe ni mogoče praktično izvesti naenkrat za vse države, se imajo v nadomestilo skleniti začasne regionalne varnostne pogodbe, kakor na primer po-rensko-podunavska pogodba med Francijo in Italijo. Take pogodbe naj bi se sklepale na osnovi enotnih načel, tako da bi lahko nazadnje v celoti jamčile za evropsko varnost. ToliRo časa, dokler bo kmet samo čakal in posfnšal kai ' odo ao --n'! rekli, toliko časg se JuustlM Slabo ^ vilic, Mlatič Besede in delo Ti mlatič, ki posvetiš v marsikak kotiček človeškega življenja in ga sramežljivo razkrivaš pred svetom, boš morda z zanimanjem poslušal to-le zgodbico: V nekem lepem kraju naše domovine so se kmetje organizirali v svrho povišanja cen kmetijskih pridelkov. Na čelo tega gibanja se je postavil kmet, ki je rohnel proti nizkim cenam in napovedoval križarsko vojno vsem špekulantom in mešetarjem. Pa se Je zgodilo, da je ta kmetski prvo-boritelj sam kupoval bika. Odšel je v neko znamenito vas, kjer je redil ugleden kmet odličnega bika. Lansko leto je bil bik ocenjen š 27 točkami in je vreden najmanj Din 2500. Težak je okrog 400 kg. Bik je užival tudi občinsko podporo. Pa se je pričelo barantanje in rušenje cene tako daleč, da je šel bik za ceno Din 1200. Kupil ga je seveda oni kmet, ki Je stal na čelu gibanja za povišanje cen kmetskih pridelkov. Barbarstvo italifanske vojske Po italijanskih vesteh o porazu abesinske vojske Je izjavil abesinski cesar sledeče: »Moja vojska ni poražena. Pripravljena je na odločilno bitko z italijanskimi napadalci na našem teritoriju. Mi želimo mir, toda smo popolnoma razočarani, ker se neprestano odlagajo uvedbe efektivnih sankcij, ki bi končale to surovo vojno. Nadejam se, da bodo naše hrabre čete zmagale prej, nego bo DN interveniralo. Sovražnik to izkorišča in nas s strašnimi in barbarskimi metodami, ki so vsem civiliziranim narodom zabranjene, skuša uničiti. Nezavarovana mesta, kot je n. pr. Harar, so bila bombardirana od italijanske avijacije. Porušene so cerkve in bolnišnice, pobili so mirno prebivalstvo in moje čete so utrpele polno izgub. Pri tem pa je največ trpelo prebivalstvo, ki je najbolj oddaljeno od front in ki je bilo bombardirano z bombami, ki so vsebovale strupene pline, četudi je Italija svečano obljubila, da se takih metod ne bo posluževala, vendar se jih je. Kljub vsemu temu je morala moje vojske odlična. Italijanske nasprotne vesti so navadna laž in imajo namen vplivati na člane DN. Nadejam se, da DN ne bo dopustilo, da kolektivna varnost ostane mrtvo besedilo in da bo odredilo, da se napram napadalcu uvedejo efektivne sankcije, ki naj ga prisilijo, da se ukloni.« To in ono X Policijski konj — državna oblast. Na nekem političnem zborovanju je prevroče-krvne poslušalce razganjala policija na konjih. Govornik se je postavil v bran in ščitil svoje zborovalce. Z močno palico je zamahnil parkrat po policijskem konju in ga odgnal s policajem vred. čez par dni je dobil dotičnl govornik obtožnico, češ da je razžalil državno oblast, ker je udaril policijskega konja. Zagovarjati se bo moral po zakonu o zaščiti države. X Delodajalec Mussolinija umrl. V Švici je umrl 67 let stari mesar Charles Depoli. ki je leta 1905. dal Mussoliniju delo v svoji mesnici. Današnji predsednik italijanske vlade je bil tedaj socialistični izgnanec in je živel kot delavec v švicarskem mestu Lausanni. V mesnici je zaslužil 30 frankov na mesec poleg hrane in stanovanja. Ostal je v tej službi približno leto dni, potem je šel drugam in slednjič je bil zaradi političnega delovanja izgnan tudi iz Švice. SADNO DREVJE I. in EL vrste po znižani ceni, sorte: pisani kardinal, Jakob Lebel, Schmidt-bergerjeva reneta, besniška voščenka, Baumova reneta, beli astrahan, ontario, beličnik, damason, kanada, bojkovo jabolko, boskopski kosmač itd. Dalje najfinejše hruške, strogo odbran material — Zahtevajte cenik! Drevesniia Kmetiiske družbe Uubliana, Novi trg 3 ...........................Hi I.....lil" .ItfPilIMIMtMHMianm X Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovic je posetil te dni Slovenijo s svojo rodbino. Nastanil se je na Bledu, kjer namerava preživeti v miru velikonočne praznike. X Brat angleškega kralja vojvoda Kentski je ]>osetil te dni Beograd, kjer je bil sprejet od kneza-namestnika Pavla kot njegov gost za velikonočne praznike. X Koruza. Kakor poročajo časopisi, je vlada le dovolila za prazne želodce ubogih Zemljanov nekaj koruze. Zetska banovina je po načrtu dobi 570, primorska 500, bogata Slovenija pa celih 90 vagonov. To bo veselja za velikonočne praznike. X Novomeška gasilska župa proslavi letos 601etnico svojega obstoja pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, ki ji bo poklonil ob tej priliki tudi prapor. X Kmetski bojkot. Sreska organizacija Gospodarske sloge za srez, Sisak je imela konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da se bojkotira trg v Sisku, ker mestna občina ni sprejela predlogov Gospodarske sloge, da se ukinejo vse mestne davščine na kmečke pridelke. X Mrliča ukradli. V ponedeljek zvečer se je dogodil na Jesenicah slučaj, ki ga menda še ne pomni Slovenija. V bolnišnico Bratovske skladnice na Jesenicah je prišel te/.k o bolni Tomaž Rozman iz Krnice pri Gorjah in tam nenadno umrl. Mrliča so odnesli v mrtvašnico. V ponedeljek zvečer so se javili trije možje, ki so naložili mrliča na rame in ga odnesli skrivoma na voz ter ga odpeljali domov, da se s tem izognejo prevoznim in raznim drugim stroškom. X Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, r. z. z n. z., je dovoljen odlog plačil za 6 let. Obrestna mera za vloge, nastale do 28. februarja 1935, je določena na 2 odstotka. Zavodu je odobrena valorizacija nepremičnin od 4 na 13 milijonov dinarjev. Dovoljene so mu tudi finančne olajšave. X Z mariborskega mosta je padel v Dravo lfiletni B. H. pri slikanju za slastno golobjo pečenko Rešil ga je iz valov slučajno neki ribič, ki se je nahajal blizu mosta s čolnom. X Naši klerikalci v silnih skrbeli. Pravijo, da se nahajajo naši klerikalni petelini v silnih skrbeh, ker ne vedo, kam se bodo zatekli, če pride do sporazuma med radikali, .dr. Mačkom in drugimi skupinami, ki so blizu temu sporazumu. X Občni »bor invalidov za Dravsko banovino se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. v Ma-riboru. X 10 metrov globoko je padel. V Mostah pri Ljubljani je padel z drugega nadstropja šele poldrugo leto star deček Florijančič Dušan. Pri padcu je dobil po vsem telesu težke poškodbe. Čudno je, da se ni ubil. X Žrtve orkana. V ameriški državi Georgiji je te dni divjal strahovit orkan, ki je zahteval preko 400 človeških žrtev. Ranjencev je nad 2000. Vihar je porušil okrog 600 poslopij. Povzročeno škodo cenijo na 800 milijonov dolarjev. V eni sami tovarni ie našlo smrt 120 delavcev. Le trije so se rešili. Kmetska mladina S. S.: ™ Tovariši in fovarišice, v Naš kmetsko-mladinski pokret v Sloveniji se je iz skromnih organizatornih oblik izpred 11 let razvil ob najskromnejših sredstvih ne samo v mogočno organizacijo, temveč v vseslovensko mlado kmetsko gibanje, ki se ga s fanatično ljubeznijo oklepajo pripadniki, člani in članice Društev kmetskih fantov in deklet, in ki mu s tihim priznanjem sledijo danes že vsi, ki v zmedi družabnih in kulturnih razmer sploh še odkod pričakujejo dejanj odločilnega izboljšanja in preokreta v duhovni in gmotrfi zasužnjenosti sedanje družbe. Resnica in poštenost je trajna vrednota, ki je še vsekdar zmagala nad začasno potuhnjenostjo in hipno mogočnostjo! Fantje in dekleta, življenje ni pesem, ni poezija. Taki časi so. Sila prepričanja v zdravje in poštenost, vera v našo lastno moč, naša borbenost in zavest, da nas je mnogo, vedno več, ki enako mislimo in vzgled duhovnih velikanov kmetstva, to je sila, ki imamo vanjo vse zaupanje. Tovariši, ne bodimo dovzetni za nobene še tako lepe programe in ideologije, ki se jih danes na vseh štantih toliko in lepo pisanih ponuja, ostanimo enotni v enem mišljenju: kmetu se najslabše godi, treba pa je, da si on sam izbojuje vse pravice, ki mu pripadajo — samo v tem znamenju se še naprej združujrtio v 'enotno nezlomljivo res kmetsko organizacijo, svobodno vseh madežev preteklosti in svobodno vseh izkoriščevalcev bodočnosti, samo tega se oklepajmo še v naprej, p a* bo m o ostali na pravem potu! Po vsem naravnem razvoju naše edine kmetske organizacije — Zveze in Društev kmetskih fantov in deklet, ki jo vodite kmetski fantje sami — po vsem tem razvoju smo danes v položaju, da lahko ugotovimo: Številčno in organizatorno smo danes že tako močni, kot v našem neomajnem prepričanju in doslednosti naših načel. Vsa Društva kmet- i i • n .i ognju preizkušnje smo I skih fantov in deklet vodijo sami kmetski lantje, ki vedo, kaj je naloga kmetsko-mladinskega pokreta. Vse pododbore Zveze vodijo sami kmetski lantje, ki tožno vedo, v čem je naša zmaga. Glavni odbor Zveze, ki ima ves naš pokret v rokah, sestavljajo predsedniki Zvezinih pododborov, sami kmetski fantje. Predsednik Zveze je kmetski fant, odločen, žilav in nadarjen, ki čisto jasno vidi nadaljnjo smer mogočnega razvoja našega gibanja. In končno, fantje in dekleta, ob Vaši strani stoji vse, kar je poštenega in Vam je na razpolago dovolj idealnih kulturnih delavcev, ki pravilno pojmujejo Vašo pot za boljšo usodo kmetstva! •Ko smo si enkrat na jasnem, da našo kmetsko organizacijo vodijo samo in izključno kmetski ljudje in da nas ne vodijo za nos predstavniki interesov kapitalizma, moremo šele v našo organizacijo in nje moč verovati. In zato vanjo tudi verujemo in vemo, komu zaupamo, ko zaupamo samo — sebi! V tem pa je vsa prodornost našega gibanja in le v tem našem principu leži naša dokončna zmaga, zlasti, ko smo si edini tudi v tem, da nas nihče ne more razdvojiti, ker se dobro zavedamo pomembnosti organizacijske discipline. Z vero in zagrizeno ljubeznijo do zemlje in kmetstva vztrajajmo in nikdar ne klonimo! Tudi če se zgodi karkoli, nas prav nič ne sme iztiriti, nasprotno, z veseljem moramo ugotoviti, da se je še večina naših tovarišev izkazala v najtežjih časih najbolj odporne in borbene. In tudi če pridejo še težji časi in neznosnejše razmere, bomo z medsebojno povezanostjo med našimi sedanjimi voditelji ostali vedno to, kar smo in prav gotovo dočakali dni sonca in prave kmetske svobode. Fantje in dekleta, v ognju preizkušnje smo, pa natanko vem, da nas ne bo uničil, temveč le se bolj prekalil v najtrše jeklo! uprava si je nadela nalogo razširiti delokrog društva na vse trezno misleče kmetske sinove in hčere ter tako dvigniti idejno stran te res idealne ustanove. Navzočni delegat pododbora Celje tov. Al. Turnšek je ob zaključku naglasil potrebo služnosti med članstvom, poudarjal pomen društvenih glasil in splošno potrebo tiska med kmet«ko mladino in želel prenovljenemu društvu v bodočem poslovnem letu kar največ uspeha. Sv. Planina Vesele in zadovoljne velikonočne praznike želimo vsem tovariškim Društvom kmetskih fantov in deklet! Zveza. Vojnik Društvo kmetskih fantov in deklet Vojnik je imelo ob številni udeležbi članstva svoj redni občni zbor dne 29. marca t. 1. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik: Kuhar Ivan, podpredsednik: Ravnak Franc, blagajnik: špes Fran, tajnik: Kovačič Robert; odborniki: Paušar Fran, šinigoj Julijan in Gorečan Ivan. Društvena Prvi redni občni zbor našega društva se je vršil v nedeljo, dne 29. marca 1936 v prostorih drž. narodne šole ob polni udeležbi članstva. Kot delegat Pododbora Celje je prisostvoval občnemu zboru in izvršil tudi revizijo knjig tov. Povše, ki je članstvu držal tudi vzpodbuden govor o nadaljnem delu za povzdig kmetske vasi. Novoizvoljeni odbor, ki je že prevzel svoje funkcije, je sledeč: predsednik: Franc Bokal, podpredsednik: Alojzij Tori, tajnica: Zofija Goljuf, blagajnik: Matevž Zupan. Po izjavi delegata je naše še sicer mlado društvo, ki se bori z materialnimi in moralnimi težkočami, pokazalo v tem poslovnem letu vidne uspehe. V tem cilju bomo korakali krepko naprej! Sv. Bolfenk pri Središču Dramateki odsek tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet nam za praznike priskrbi obilo prijetnega razvedrila z vprizoritvijo burke »Vaška Venera«, ki bo na velikonočni ponedeljek ob pol 3. uri v šoli. Vstopnina skrajno nizka, da si lahko vsak privošči. Vsi, ki hočet« za par uric pozabiti na težave življenja, vljudno vabljeni! Velike Lipljene Diie 22. marca t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet II. redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Franc Kraljič, podpredsednik: Jože Virant, tajnica: Mici Šmuc, blagajnik: Alojzij Šmuc. Notranje gorice Na VIII. rednem občnem zboru našega Društva kmetskih fantov in deklet je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Franc Vidmar, podpredsednik: Tone Artač, tajnica: Rezi k a Alič, blagajnik: Lojze Kušar. Bloke V nedeljo, dne 29. t. m. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet predavanje o »Matiji Gubcu«. Predaval je tovariš Winkler Venceslav. Navzočnih je bilo okrog 50 tovarišev in tovarišic. Za uvod je moški zbor zapel našo himno »Zeleni prapor« in završil predavanje z >Želim si zvezdne noči«. Bohinjska češnjica Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo v nedeljo, dne 19. aprila popoldne ob 1 uri drugi redni občni zbor v dvorani Gasilnega doma v Bohinjski Cešnjici. članski izlet Na Velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila, priredi Društvo kmetskih fantov in deklet s sosednjimi društvi izlet na Sv. Katarino. Udeleži naj se istega čim več članov in članic. Popisi Iz velikolaške okolice Nekaj pokvarjene šolane gospode že štirinajst dni neprestano blati po časopisju, ki ga nam iz prižnice priporočajo, tovariša Puc-lja. Puclja napadati se pravi kaliti železo. Cim bolj ga napadaš, tem odpornejši je. Zato nam Puclja ni treba prav nič braniti, ker on opravi to reč najboljše sam. Toda, ker se njegovim nasprotnikom ni posrečilo, da bi Puclja razdvojili od nas, smo bili tudi okoliški kmetje deležni ostudnih napadov. V »katoliškem« časopisju se nas psuje z »ovaduhi«, s »pijano drhaljo«, ki hoče samo zastonj piti, mi pa pravimo: pometajte iz svojih hlevov, iz katerih bo gotovo bolj smrdelo ko iz naših. Kmetje tako lepo pisati, kakor znajo gospodje okrog »Slovenca«, ne znamo, ali misliti znamo pa gotovo bolje. Mi kmetje priznamo samo to, kar vidimo. Delo cenimo in ne praznih besedi. Tega dela pa gospodje nimajo kaj pokazati, dočim se imamo okoliški kmetje Puclju zahvaliti za razne vodovode, mostove, ceste, elektriko, šole, gnoj nične jame, popravljene hleve, kmetijske stroje, motorne mlatilnice, sušilnice, da ne govorimo o njegovi skrbi za poedince, ki so ga prosili za pomoč. Poznamo celo tistega gospoda, ki se danes štuli v vrstah njegovih sovražnikov, da j6 kruh, ki ga je prejel iz njegovih rok. V Laščah imamo dosti novih naprav. Samo ena od ustanov, ki smo jih prejeli iz Puc-ljeve hiše, daje siromakom v najtežjih časih 17 do 18 tisočakov mesečnih prejemkov. Druge ustanove pa gledajo le, da od nas kaj zaslužijo, četudi nosijo pobožno ime »Vatikan« ali drugačno. Kar se tiče Zajčkov, smo jih vsi dobro poznali. Ce jih pa kdo ne pozna, naj gre kar vprašat v Male Lašče, ali pa v Zadrugo. Tam vam bodo toliko povedali, da vam bo pero obtičalo v črnilu. Zato vam tole povemo, gospodje, da smo kmetje, vsi kmetje vaših špasov že davno siti ln da se od takih ljudi ne pustimo zmerjati. kon<*_ Okoliški kmetje. Sodražica Občinski odbor društva Rdečega križa v So dražici je priredil v dneh od 16. do 29. marca t. 1. samarjanski tečaj, ki je našel nad vse pričakovanje dober odziv med tukajšnjim pr j' valstvom. Redno je obiskovalo tečaj 58 tečajnikov, ki so z zanimanjem sledili predavanjem in praktičnim vežbam gg. banovinskega zdravnika dr. Ivana Logarja in banov, zdravnica Spomladanske kamgarne, perilo in obleke si nabavite po najnižjih cenah in bogati izbiri pri j. ©lup, uu&umai Perilo in obleke se izvršujejo tudi po meri in najnovejši fažoni Poslovalnice: Stari trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska 8 dr. Ivana Oražma, ki je iz ljubezni do stvari in od veselja nad tako nepričakovano dobrim obiskom hodil iz Ribnice preda%rat. O Rdečem križu je predaval predsednik 'ukajšnjega odbora Rdečega križa, šolski upravitelj g. Stanko Vodo-pivec. Uspeh truda predavateljev in veselje udeležencev samih ni bil zaman. Izpit je pokazal prav dobro, pri nekaterih celo odlično znanje. Obema gospodoma zdravnikoma prav lepa hvala za nijun nesebični trud. Tukajšnji Rdeči križ ni ponosen samo na ta samarjanski kader, temveč tudi na svoj Podmladek, ki ima na tukajšnji šoli svojo kuhinjo, ki vzorno deluje že 8 let. V zimskem času deli potrebnim učencem toplo kosilce, katero pripravljajo Podmladkarice same, da se tako že v mladosti privadijo pravilni kuhi in obenem usmiljenosti do revežev. Da zamore kuhinja vršiti to svojo nalogo, se imamo za" valiti velikodušnosti tukajšnjega krajevnega šolskega odbora, ki vsako leto priskoči na pomoč z znatno vsoto, ter kraljevski banski upravi, ki nas podpre z vsoto Din 500'— letno, pa tudi učenci sami se dobro zavedajo dolžnosti, ki jim jo nalaga društvo, zato nanosijo v koš Podmladka: krompirja, fižola in koruze, da je veseljel Vsem darovalcem, ki so pripomogli, da vrši šolska kuhinja Podmladka RK svoje človekoljubno delo, se tukajšnji odbor prav toplo zahvaljuje. Pozivamo vse, ki stoje še izven vrst Rdečega križa, da se vpišejo vanj in tako pomagajo delovati društvu, da bomo z manjšim strahom zrli v bodočnost, ki ne kaže prav ni-kakega rožnatega lica. Kdor podpira Rdeči križ, pomaga pomoči potrebnim! Grahovo Zloglasne sankcije prete porušiti temelje gospodarskega in socijalnega življenja naših krajev. Naša vas jih trpko in z gnevom prenaša, saj občuti posledice sankcij najhuje. Najvažnejši vir dohodkov notranjskih vasi je v gozdu. Tam je bil zlasti zaklad naše kraške grude. Dimniki parnih žag v Loški dolini, Prezidu, Loškem potoku, Martinjaku in tja do Logatca pričajo, da sta notranjski kmet in delavec odvisna od gozda in lesa. Toda, ta panoga gospodarstva je povsem mrtva. Sankcije so ji skopale grob. Kmet mora dajati les zastonj. Kubični meter po dinarjev 90—100 ne predstavlja niti poštenega plačila za delo in vožnjo. Ljudje begajo povsod za zaslužkom. Vsega se lotijo. Tihotapstva živine in drugega blaga. Kako se kmetska mladina živo zanima za gospodarsko in kulturno življenje, priča vneto delovanje društva »Kmetskih fantov in deklet« v Grahovem. Preteklo nedeljo so vprizorili z odličnim uspehom igro >Za grunt«. Bloški fantje pa kljub nasilju pogumno delujejo v pevskem odseku. Delati hočemo in se boriti neustrašeno do onega dneva, ko bo kmetska misel zmagala in naša stara pravda izbojevana. Šmartno pri Litiji Tukajšnja nabavljalna zadruga je prejela od kralj, banske uprave znesek Din 2000'— kot podporo siromašnemu prebivalstvu. Za katero siromašno prebivalstvo tu gre, občanom ni znano, kaj'. U bi fto »o za. obč6 uanibue, b! A V f»rfjd« g, rmaiP K*. Takole je izgledala največja ladja na svetu, »Queen Mary«, ko so dokončarali zadnja dela na njej. Gospodarstva Resolucija sprejeta na gospodarskem zborovanju kmetov 29. marca t. 1. v Sv. Bolfenku pri Središču 1. Zbrani kmetovalci ugotavljamo, da smo zašli vsled sramotno nizkih cen vina, živine in drugih predmetov v tako težki gospodarski položaj, da ne moremo več zmagovati davkov, niti obresti od dolgov, kaj še, da bi iste odplačevali, ker ne izkupimo toliko za svoje pridelano blago, da bi mogli živeti, se oblačiti, skrbeti za družino in delavce, ter za neobhodne potrebščine svojih otsok. 2. Zato prosimo kr. vlado, razna v poštev prihajajoča ministrstva in vse merodajne oblasti, kakor tudi naše cenj. gg. narodne poslance, da nas blagovolijo podpirati v našem stremljenju po povišanju prodajnih cen našega blaga, ter po znižanju cen onih predmetov, ki jih moramo kupovati za naše življenje in potrebe. 3. Dokler se ne pride do ravnovesja med prodajnimi in nakupnimi cenami, ali dokler se ne reducirajo dolgovi na upravičeno višino z odkupom in izdajo novega državnega denarja kot posojilo trpečemu narodnemu gospodarstvu, dokler se tezavrirani denar ne spravi na svetlo po žigosanju sedanjih novčanic, ter pomaga s tem do živahnejšega krogotoka denarja in izplačila zamrznjenih vlog, dokler se povoljno ne uredi obljubljena kmetska zaščita — se naj ustavijo vse eksekucije in javne dražbe, izvirajoče iz kmetskih dolgov, v slučaju rubeža in eksekuciij radi zaostalih davkov pa se naj predmeti ne prodajajo pod '/a vrednost, ker se po sodanjem načinu prodaje bogatijo neopravičeno samo špekulanti z gotovino, kakor se n. pr. kupujejo vložne knjižice siromakov po 50, celo po 30%. 4. Ker izvira pretežni del naših dohodkov iz vinogradništva, od kojega živi tudi na tisoče delavcev in viničarjev, si dovolimo kr. vlado in vse merodajne faktonje opozoriti še posebno na žalostno stanje te panoge našega gospodarstva. Ugotovljeno je, da nas stane liter pridelanega vina povprečno 3'50 do 4'— Din, prodaja se pa po 2-50 do 3 Din. Delamo torej z veliko izgubo, dočim se toči to vino po 12—16 in celo po 20 Din. Razloček v cenah znaša večkrat 600—1000%. Pred vojno je znašala diferenca med nakupno in prodajno ceno kvečjemu 100—150% in vendar je živel vinogradnik, delavec, krčmar, vinski trgovec in še so si razne oblasti vzele svoj delež. To skraijno krivično razmerje se naj popravi. 5. V korist vinogradništva se naj strogo izvaja vinski zakon in kletarskim nadzornikom se naj dajo v to svrho potrebna sredstva na razpolago. Oni naj tudi prevzamejo strogo kontrolo črez vsa v Dravsko banovino uvožena vina. 6. Za vino naj se določijo minimalne cene, kakor se je to že zgodilo pri živini. Vinarskim zadrugam se naj dovoli, da smejo v mestih točiti vino svojih zadrugarjev tudi na drohno in sicer po znižanih trošarinah, da se pride v ožije stike s konzumenti. Sklenjeno je tudi bilo, da naj kmetovalci ne dajo svojih vin pod 3'50 Din za liter. Možice X Vesel dogodek na dvoru. V torek, 7. t. m. je bila izdana naslednja objava: sDavi ob 6.30 je Nj. kr. V is. kneginja Olga rodila v Belem dvoru zdravo žensko dete. Porod je potekel normalno. Dr. Ljubomir Zdravkovič.« Novorojena princesa je tretji otrok Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Prva dva sta sinova Aleksander in Nikolaj. X Stara katoliška cerkev šteje v Sloveniji 800 vernikov. X Ako hočete biti postrežem z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupujte le v ma-nufakturni trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10. X Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi naznanja, da je Župana Permeta jama od Velikonočne nedelje do Vseh svetih zopet redno odprta vsako nedeljo in vsak cerkven praznik. Posečajte domačo podzemeljsko krasoto. X Vojni minister Paragvaja — Jugoslovan. Po revolucionarnem prevratu v južnoameriški državi Paragvaj je sesiavil novo vlado polkovnik Franco, ki je imenoval za vojnega ministra Paragvaja dr. Ivana Sfefaniča. Kakor kaže iine, je torej ta mož Jugoslovan. V svoji proklamaciji je izjavil, da bo vladala v državi revolucionarna vlada, dokler se razmere ne ustale. X Mariborčan Konic je šahovski prvak banovine. V Ljubljani je imela Slovenska šahovska zveza brzi turnir za prvenstvo dravske banovine. Zmagal je Mariborčan Konic, ki je dosegel 6 in pol točke od osmih možnih točk. Za njim so dosegli največ točk Weiss, Furlani in Ciril Vidmar. X Trboveljski slavčki v Pragi. Po vsej Sloveniji znani in priznani mladi pevci iz Trbovelj, ki so po večini otroci revnih rudarjev, so zdaj na veliki turneji v Češkoslovaški. Nastopili so tudi v Pragi z velikim uspehom. X Najstarejše slovensko pevsko društvo je >Lira< v Kamniku, ki je v soboto 5. t. m. nastopilo s samostojnim koncertom pod vodstvom agilnega pevovodje Cirila Vremšaka. Koncert je docela uspel in žel viharen aplavz, eaj je bila dvorana tudi razprodana, kar se danes v teh težkih časih čedalje bolj redko dogaja ob takih prilikah. X Nevarne razpoke na mostu. V Ljubljani so preprečili veliko gradbeno nesrečo, ker so še o pravem času opazili, da ima most čez Grada-šoico v Trnovem velike razpoke. Most so takoj zaprli za promet in ga začeli popravljati. Voda je že dalj časa izpodjedala betonske stebre mostu. Most so zavarovali s piloti. X Velik požar na Murskem polju. V Ger-lavi v veržejski občini je v petek zvečer izbruhnil velik požar. Zlobna roka je zanetila ogenj pri želarju Alojzu Horvatu. Temu je vse pogorelo do tal. Niti živine niso mogli rešiti. Hud veter pa je zanesel ogorke tudi na hišo soseda Mariniča in soseda štamparja. Obema je zgorelo ostrešje na hlevu. Celotno škodo pri vseh treh posestnikih cenijo na 200.000 din. Z zavarovalnino je pa škoda le deloma krita. Horvat pa je ob vse. X Praznik čebelarjev. V nedeljo 5. t. m. so slovenski čebelarji blagoslovili v Ljubljani, na Tyrševi cesti 21, jJanšev dom«, s čimer je Slovensko čebelarsko društvo počastilo spomin čebelarja Janše, ki je bil pionir slovenskega čebelarstva, obenem pa si postavilo spomenik, ki priča o plodnem delu društva, ki se mu more le malokatero slično društvo glede tega postaviti ob stran. Ta dan je imelo Čebelarsko društvo tudi svoj občni zbor v dvorani OUZD, ki ga je vodil prof. Verbič. X Pes ob smrtno ponesrečenem gospo, darju. Na cesti proti Stropniku iz Ravne pri Šoštanju so delavci našli pretekli teden mrtvega pod škarpo Friškovca Franca, bivšega kovača iz Šoštanja. Ob njem je žalostno čakal njegov zvesti pes, ki je Friškovca dolga leta spremljal po vsej šoštanjski okolici, kamor je pokojni hodil 1 in zdravil živino. Sodijo, da je Friškovec padel kake 4 m globoko po obcestni škarpi v jarek in se je ubil. Bil je 60 let star. X Sam je prišel v zap«r. V ljubljanski porodnišnici se je dogodil v sredo preteklega tedna nenavaden zločin. Bolno Marijo Pančur-jevo je ta dan obiskal mož Stauislav Pančur in ženin ljubimec, brezposelni puškarski pomočnik Viljem Kramar. Soseda Marije Pančur-jeve, bolnica Amalija Koroščeva je tedaj očitala Kramarju, da je brez vesti, ker lahkomiselno zavaja ženo in mater treh otrok. To je Kramarja tako razburilo, da je potegnil iz žepa revolver in ustrelil najprvo na Koroščevo, katere pa ni zadel, nato je pa nameril še na Stanislava Pančurja in ga težko ranil s tremi kroglami v hrbet. Zločinec je nato pobegnil iz porodnišnice. V splošni zmedi, ki je nastala po strelih, se mu je posrečilo, da je zbežal. Dva dni se je klatil po ljubljanski okolici, 3. t. m. se je pa ponoči sam javil pri vratarju ljubljanske jet-nišnice. X Napad na sodnega eksekutorja. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju so bili obsojeni delavec Ivan Vedečnik iz Sv. Kunigunde pri Oplotnici, posestnikov sin Alojz Janžovuik iz Žlaborja pri Mozirju in njegov brat Jože Jan-žovnik ter delavec Jernej Vreš iz Dobrovelj pri Braslovčah in posestnica Elizabeta Matkova iz Dobrovelj. Matkova in Vreš sta namreč nagovorila ostale tri obtožence, da sta napadla sodnega izvršnega organa Avgusta Sedeja z Vranskega, ko je prišel živino rubit k Matkovim. Vedečnik je Sedeja napadel s kolom. Eksekutor se je branil s samokresom in obstrelil napadalca v vrat. Nato je bil Vedečnik še bolj divji in je znova mahnil po Sedeju. Ta pa je zopet ustrelil in zadel napadalca v prsa. Pri razpravi so vsi priznali svoje dejanje. Brata Janžovnik sta bila obsojena na 8 mesecev zapora, Ivan Vedečnik na 6 mesecev, Elizabeta Matkovič pa na 5 mesecev zapora. X Uspeh domače ljudske igre. Ljubljanski diletanti, ki prav marljivo vodijo Šentjakobsko gledališče, so vprizorili pred dnevi ljudsko igro >Na Trški gori«, ki jo je spisala Metka Bučarjeva, ziraven spadajoeo glasbo je pa zložil njen mož Danilo Bučar. Igra je docela uspela in jo priporočamo podeželskim odrom. p« svetu ■ AIriŠki nebotičniki. V Južni Afriki nastaja nova Amerika. O tem vemo pri nas malo. Kadar slišimo govoriti o Afriki, mislimo pač nehote na veliko puščavo Saharo ali pa na Abe-since in njih preprosta selišča. Med tem je Južna Afrika polna čudes na polju moderne tehnike. Samo v mestu Johanesburgu so v zadnjih petih letih sezidali 50 nebotičnikov, ki v ničemer ne zaostajajo za ameriškimi stavbami te vrste. Poslopja imajo po 40 do 50 nadstropij. Trenutno grade 13 novih nebotičnikov. ■ Novi kardinali. Iz vatikanskih krogov prihajajo v svet vesti, da bo papež po veliki noči sklical konzistorij in pri tej priliki podelil kardi-nalske klobuke štirim novim kardinalom, ki so po imenovanju za kardinale kot papeški pro-nunoiji ostali doslej" na svojih službenih mestih v Parizu, Madridu, v Varšavi in na Dunaju. Vrnili se bodo baje v Rim in postali kardinali rimske kurije. Radi tega sodijo, da bo papež imenoval na konzistoriju tudi štiri nove kar-nale. ■ Abesinski pogreb. Madžar Koloman pl. Gajary, ki se je mudil pred nedavnim nekoliko tednov v Abesiniji, poroča, da je imel v Addis Abebi priliko prisostvovati abesinskemu pogrebu. To je malo drugače nego pri nas. Truplo nese namreč četverica najboljših pokojnikovih prijateljev na pokopališče, in sicer na postelji, v kateri je pokojnik za življenja ležal. Šele na pokopališču dvignejo truplo iz postelje in ga oblečejo v abesinsko narodno nošo. Truplo v grob, ki ga zasujejo, na grob' pa postavijo potem posteljo. Abesinci zelo spoštujejo svojo narodno nošo. Mislijo, da je v nji neka čarovna moč in smatrajo tatvino takšne noše za enega najtežjih zločinov. Kadar dva poslovna človeka skleneta kakšno pogodbo, si zavežeta konca svojih šam v vozel. To pomeni, da sta postala poslovna prijatelja. ■ Znamenita letalka Amy Molisonova, ki je pred kratkim startala za dosego novega hitrostnega rekorda, se je med Londonom in Kap. stadtom ponesrečila. Letalo je strmoglavilo kmalu po startu po vmesnem pristanku v Colombe-Bejaru v francoski Severni Afriki na tla in se tako poškodovalo, da letalka niti misliti ne more na nadaljevanje poleta. Letalka sama je sicer ostala živa, vendar pa se je močno pretresla, čeprav niso njene poškodbe nevarne. Ko bo njen aparat popravljen, se vrne domov na Angleško. ■ Na Japonskem je padlo v mestu Kurume letalo na ulico sredi mesta. Oba pilota eta se pri tem ubila. Ob padcu je eksplodiral bencin v motorju in so se vnele tri hiše. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA j| V LJUBLJANI Gosposka ulica 12 TELEF. ŠT.: 21-76, 22-7£ ■ Rusija gradi nove tovarne v Turčiji. Sovjetski trust >Turkstroj< se pogaja s turškim zunanjim ministrstvom za prevzem večjih gradbenih del. Kakor kažejo pogajanja, bo ta ruska družba prevzela v gradnjo večje tovarne za čiščenje bombaža in pa cementarne. Zgradila bo tudi mehanične velepekame v Ankari in v Smirni. ■ Med pogrebom je oživel trgovec Stratlia-earron na Škotskem. Ko -so pogrebci hoteli krsto položiti že v grob, so zaslišali iz krste trkanje. Nosilci krste so se tega tako prestrašili, da jim jo padla z ropotom v jamo, sami pa so pobegnili. Tudi ostali pogrebci so ušli za njimi. Vendar je ostalo nekoliko pogumnih mož. ki so se odločili pogledati v krsto. Odprli so jo in so: V svoje ponovno začudenje opazili, da se »mrtveč« giblje. Sedel je v krsti in si začudeno mencal joči. Ko je položaj doumel, je vstal in se odpravil proti domu. Na tej poti ga ni spremljal nihče}, vsi so bežali pred njim. Duhovnik in zdravnik sta imela edina toliko poguma, da sta hotela z njim govoriti, a sta morala ugotoviti, da je mož med pogrebom zblaznel. Spoznal ni nikogar več in je trdil, da prihaja iz vic, pa da je že dolgo mrtev. ■ Neki konj je v Manchestru živel 64 let. Lobanjo tega Meluzalema med konji so zato razstavili v mauchesterskem vseučilišču. Trenutno velja sOld Billy«, kakor se je konj imenoval, za rekorderja med konjskimi starci, vsaj na Angleškem. Sledita mu med živimi neki shetlandski konj, ki je učakal 48 let, in star fijakai -ki konj v Hullu, ki je učakal 47 let. Med mrtvimi konji pa sledi »Staremu Billyju« neki ponny iz Nortlihamptona, ki je svojemu gospodarju, nekemu prekajevalcu, služil zvesto in krepko do svojega 52 leta, ko je poginil. ■ Mačke je streljal v Ginsonia Pa neki nervozni Rihard Jones. Mačke so ponoči mijavkale in mož ni mogel spati. To ga je napravilo besnega. Bil je pa pri streljanju tako nervozen, da je po nerodnosti ustrelil — sam sebe. Neguite svoje noge Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. dhššiite našo pedlikuro V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6'—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaškc masiranje nog. Masaža nog stane Din 4'—. Poselite nas, prepričajte se sami! Ljubljana, Šeienburgova ulica 7. Važneiia radio predavanja od 12. do 19. aprila 1936. Nedelja, 12. aprila. 9.40: Versko predavanje (g. prior Valerian Učak). — 19.30: Velika noč na Krfu (S. Kolovič). Ponedeljek, 13. aprila. 9.40: Versko predavanja (g. dr. Guido Rant). — 19.30: O prvotni kulturi našega naroda (Avram). Torek, 14. aprila. 18.40: Vero svetožalja in večnega miru (g. Fr. Terseglav). — 19.30: Domača obrt v Jugoslaviji (Božo Račič). Sreda, 15. aprila. 18.40: O strupenih plinih (g. dr. Josip Justin). — 22.15: Citraški koncert (trio »Vesna«). Četrtek, 16. aprila. 19.30: Jugoslovanska misel in sokolstvo (H. Ljubiti). Petek, 17. aprila. 18.00: Ženska ura: Kera- mika (gdč. Pajnič Dana). — 19.30: Pionirji naše botanične znanosti (dr. Vuk). Sobota, 18. aprila. 19.50: Zunanji politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.15: Poglejmo na dolenjsko stran: Od Stične do Novega mesta. Sel mi 13. aprila: v Dol. vasi pri Ribnici, Sevnici, Loki pri Žusmu. 14. aprila: pri Sv. Duhu v Ločah, v Dol. Lendavi, Kamniku, Mariboru, pri Sv. Barbari, v Podčetrtku, Šoštanju, Lučah, na Muti, v Novi Štifti, Ptujski gori. 15. aprila: v Škocjanu, Skaručni. Borovnici, v Osiluici, Št. Vidu pri Stični, Žireli, Framit, Št. Janžu pri Sp. Dravogradu, pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. 16. aprila: v Kandiji, Polšniku pri Litiji, Novi cerkvi, Turnišču, Križevcih, v Šmihelu-Sto-pičah. 17. aprila: v Grahovem, Kapeli pri Brežicah. 18. aprila: v Trebelnem, v Zagradcu (Fužinah) Dobju. Vrednost denarja 1 ameriški dolar Din 43-54 1 nemška marka Din 17 59 1 švicarski frank Din 14-27 1 angleški funt Din 250-— 1 avstrijski šiling Din 9-70 1 francoski frank Din 288 1 češkoslovaška krona Din 1 SI Vrednostni papirji 21/: % Vojna škoda 7°/o investicijsko posojilo 7°/o Drž. hipotek, banka 6°'o begluške 4°/o agrarne 7°/o Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 356—358 Din 75—77 77—79 60—62 41-43 72—74 82—84 Din Din Din Din Din Din 220—225 2€izpi£|2e domcace blag o I Modra galica Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej. Naša modra galica se bo prodajala pod znamko wSOLNCE" in bo imela zaščitno znamko; vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem. Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: 1. fovarna sama, ki je našla čistoče 99*67%; 2. Kemijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je našla čistoče 9977%; „cSeInče" 3. Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99-98%. Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od najmanje 99*5%» medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko „Solnce", ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku. ftfeialzio ahcijcnavaho dtvuštvo €>j ubijati a Mlinarji'! MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo, MLINSKA SITA, svilena in volnena, Ia GONILNA JERMENA, VOSEK ZA JERMENA in vse ostale mlinske potrebščine nudi: BRCAR 6 KONP., LJUBLJANA Kolodvorska u/. 35 Trboveljski in prvovrstni splitski Portland cement, nadalje prvovrstno banat-sko pšenično moko, debele in drobne otrobe, umetna gnojila, razna semena, semenski oves, ječmen in semenski krompir ima po najnižjih cenah vedno v zalogi »EKONOM" UubSiana Kolodvorska ulica 7 Posnemalnike, šivalne stroje, elektromotorje, kmetijsko-gospodarske stroje kupite najsolidneje potom zastopstva „Turfan" Ljubljana postni predal 86 Večjo količino krmilne nese proitam po ugodni ceni LUCIJA MOHAR Jernejeva c. 6 LJUBLJANA — Šiška TISKOVINE vse/? vrsl:irgcivkt, uradne,V£klam-jrptmne.čas&pisc, knjige, večban ^^^■Jr^iHU lici- h t Iv,* in nfi-r.uii l. "^jfprvtiiiisk hitre in p tu ni! TISKARNA MERKU L1U B LIANA ,G RIGORČIČEVA §{ 23 jkl25-52^Jdagram -Jiskcn -na Vhekin: Vse vrste kakor ševro, boks ammmmmm in lak v vseh naj- modernejših barvah — Velika izbira prvovrstnih podptatov na drobno ln debelo — Čevljarske potrebščine vedno v zalog! — Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke in šolske torbice Vam nudi po nainižjih cenah tvrdka Franc Erjavec LJUBLJANA, STARI TRG 18 —Vse tienarnezadeve terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo) nakup in prodaja izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Izposluje In vnovči vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. Vlagatelji in dolžniki obrnite se v gornjih zadevah na »podnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči /.a strogo solidno izvedbo v vseh poslih. AlolziJ Ptaninšek, banč. poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/IIM telefon 35-10. O EN AR naložite naibolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzoiavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižite iN teko« račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. H Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. H Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12V. ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1300J00- Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem »Kmetskem listu"! Cena malini oglasom je samo 1 Din za besedo! Za (!3eliQonoc M | V« • cen drsizmi ^fe^fepS^g^^ 2967-44800 Nenadomestljiva sandala za tople dneve. z usnjatiim podplatom in gumasto peto. Br. 23-26 45301-2204 Lahki platneni čeveljčki z gumbastim podplatom. Od št 27—» Din 15.—» št 30-34 Din 19.—, št 36-41 Dan 25,-. 1437-272" Čevelj za na sprehod iz piatna in laika. 45421-1105 Otroški platneni čeveljček na sponko in z nizko peto. VšgggS&ijigamš*^ 1937-68022 Močan in praktičen čevelj sx boksa z elastičnim gumastimi podplatom. 296141829 Otroške sandale i z najboljšega mate rijala z usnjatim podplatom. Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih čevljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za 100 Din pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro In bratca. S . —^ 1627-64718 Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom ia najboljšega boksa. 2851-63805 Čeveljčki za deco iz najboljšega laka. Najnovejši model za gospode, izde-lan iz najboljšega boksa s perforira-0975-46510 L62S-4£5IJt nim okrasom in širokim robom. te sandale « Tripežen čevelj z lepim okraskom iz ____ij^JjjBaŽMjfi^ najboljšega boksa. /^t "N. ISšMSSBKr Si 23425-2205 Lahek in pnaktičen platnen čevelj. K pomladni obleki boksa. Močan čevelj ii mastne kože z močnim gumastim podplatom, za katerega jamčimo 6 nies&cev. ___ 5805-66«® Moderen čevelj iz najboljšega lak«. 0S75-3fi9» z n izlco petot, ziadrvja mod- 4644-34 Lakasti čcvetjčefc. akrafen s kačja Sandale — božo. »a novost 5S0S*MW $96748822 ld«a.k>n čevelj te iw#bo4JS« tottlop«. Čevelj te boksa z gumastim podplatom, viporaben mi vse prilik®. Prednik: Janko ViSifi, — Izdaja sa konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek), Ljubljana.