Milko Matičetoo P R E G L E D U S T N E G A S L O V S T V A S L O V E N C E V V R E Z I J I ( I T A L I J A ) (Referat za VI. mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968) Dva slovanska popotnika, J . Potočki in A. Pišely, sta ob prehodu iz 18. v 19. stolet je po čudnem n a k l j u č j u vsak zase obiskala daleč na zahod pomaknjeno in s treh strani zaprto dolino Rezi je , k j e r živi sta- rinsko narečje slovenskega jezika. Z objavo njunih jezikovnih zapi- skov sta J . Dobrovsky 1 in J . Kopitar 2 opozorila učeni svet na to osam- l jeno vej ico slovenskega narodnega debla. Spomladi 1841 sta iz dotlej še nedotaknjene reži janske folklorne zakladnice za je la n e k a j vzor- cev Ismail Sreznevski j 3 in Stanko Vraz.4 T e m e l j raziskovanju folklore I lezi janov pa j e v sedemdesetih letih položil Jan Baudouin de Cour- tenay. Gradivo, k i ga j e zbral avgusta 1873, j e že več ko devetdeset let izhodišče vsem, ki se kakorkol i zanimajo za Rezi jo . Baudouin de Courtenayevo folklorno blago j e na njegovo izrecno prošnjo v osem- desetih letih (1883 in 1887) dopolnila predvsem z glasbenimi zapisi El la von Schultz-Adajewski . Kar j e bilo za n j ima do nedavnega na- brano, so le bo l j ali manj priložnostni paberki . Njun skupni delež, 1 J. Dobrovsky, Ueber die Slawen im Thaïe Resia. Slawin. Prag 1806, 120—128. 2 J . Kopitar, Die Slaven im Thale Resia. »Vaterländische Blätter« IX (1816) št. 31, 176—180. 5 I. I. Sreznevskij, Zprâwa o Rezijanech. »Časopis Českeho Museum« 15 (1841) 341—4; Rezijane. »Moskvitjanin« 1844, V, 207—215. (Sam teh dveh spisov nisem imel v rokah.) 4 M. Matičctov, >Pčsme Reziansket Stanka Vrazu (1841). Slovenski etnograf 16—17 (1963—1964), 203—215. ki v izdaji iz 18955 pomeni organsko celoto, j e ostal nedosežen vse do šestdesetih let našega stolet ja. Zapisi J . Baudouin de Courtenaya so s filološkega stališča vzorni in zgodovina slovenske folkloristike j i m v tistem času ne bi mogla dati ob stran k a j enakega.0 Študi ja »Rezja i Rezjane« (1876) prinaša med drugim tudi prvi — do danes edini — pregled rezi janskega ust- nega slovstva.7 Marsikomu j e le-ta bil dragocen kažipot, nan j se j e po potrebi skliceval J . Polivka,8 za svojo rabo so si ga prevedli in prire- dili tudi I tal i jani , 9 v nečem pa j e bil pol jski lingvist vendarle prena- gel : v sodbah, ki zadevajo nabrano in nenabrano režij ansko folklorno gradivo. V mislih imam kategorične trditve take vrste: »Rez janski ja skazki ne predstavl ja jut ničego osobennago«; lovske pripovedi »ne predstavijajut ničego interesnago«; v dveh daljših svetniških zgodbah ni »ničego original'nago«; »pesni Rezjan po bolšej časti bezsodcrža- tel 'ny i, točno tak že k a k i ih skazki, ne predstavl ja jut ničego oso- bennago« . . . Ce tisti, ki gradivo n a j b o l j e pozna, v isti sapi, ko ga predstavl ja javnosti , sam pravi o n jem, da nc pomeni »nič posebnega«, potem j e res težko pričakovati , da bi se še kdo ogrel za zbiranje . Omenjene nespodbudne trditve so torej lahko vsaj deloma krive, da Baudouin de Courtenayevo folklorno delo v Rezi j i tako dolgo ni našlo nadaljevavcev. Ob svojem prvem poskusu, da bi spoznal trenutno s tan je rezi jan- ske folklore, sem leta 1940 pred južnimi vrati Rezi je , v Teru, med ženicami iz U č j e nepričakovano našel lepo ohranjeno pripovedno pe- 5 Materiali/ dlja južnosloojanskoj dialektologii i etnografii I. Rezjanskie teksty sobral v 1872, 1873 i 1877 gg., uporjadočil i perevel J. Л. Baudouin de Courtenay. S priloženijami EUi von Schultz-Adajewskoj. Sunktpeterburg 1895. (Odslej bom rabil kratico: Materiali/.) 0 Približuje se mu nemara le Matija Yaljavec. 7 J. Baudouin de Courtenay, Rez ja i Rezjane. »Slavjanskij Sbornik« l i l (1876), 223—371. (Odslej bom za to rabil kratico: Rezja.) Pregled ustnega slov- stva Rezijanov jc na str. 298—315, nekaj podatkov pa je tudi še zunaj tega okvira: str. 516—7, 541, 565—6. 8 J. Bolte — G. Polivka, Anmerkungen zu den KIIM der Brüder Grimm I—III. Leipzig 1915—1918. 0 Videnska »Biblioteca Comunale« hrani rokopisni italijanski prevod ce- lotne študije, kot mi je povedal rajni upravnik G. B. Corgnali. Samo delno je snov izrabljena v brošurici G. Löseln, Resia — paese, abitanti, parlate. Saggi di letteratura popolare. Udinc 1898. sem o »Godcu pred peklom«.10 V Baudouin de Courtenayevem pre- gledu pripovedna pesem ni omenjena niti kot vrsta, čeprav sem med njegovim objavljenim gradivom našel prozni odlomek rezijanske Lepe Vide.11 To j e ka jpada podžigalo mojo radovednost, vendar zbiran je zaradi vojske ni bilo več mogoče. Pogoj i za široko zasnovano in na- črtno zbiralno akc i jo so dozoreli šele v povojnem strpnem ozrač ju »odprtih meja«. V domenku in z aktivnim sodelovanjem etnomuziko- loškega centra iz Rima (Centro Nazionale Italiano Studi di Musica Popolare)1 2 smo slovenski folkloristi začeli leta 1962 obsežna terenska raziskovanja v Rezi j i . 1 3 V središču naše pozornosti so na eni strani l judska pesem, ples in instrumentalna glasba, na drugi strani pripo- vedno izročilo v prozi, pregovori in uganke, verovanja , predstavni svet ipd. Z glasbenimi problemi, ki se p o r a j a j o ob nabranem gradivu, se posebej spopri jeml je referat tovariša dr. Voduška. Sam pa bi rad dal skromen prerez skozi današnjo literarno folkloro Rezi janov in pri tem načel neka j vprašanj v zvezi s tekstno, oblikovno vsebinsko plat jo gradiva, ki j e doslej prišlo v naše arhive. Od maja 1962 do septembra 1967 se j e nabralo na magnetofonskem traku nad 400 pesmi, ok. sto instrumentalnih zapisov in malone 2000 pripovedi raznih vrst. Čeprav še ni konec zbiranja , sa j niso bile enakomerno obdelane vse vasi in zaselki, j e vendarle danes že mogoč nov pregled ustnega slovstva Rezi janov, kot dopolnitev Baudouin de Courtenayevega pregleda iz leta 1876. 10 M. Matičetov, Rezijanska pripovedna pesem. Etnolog 17 (1944) 26—33. 11 Gl. Materialy 1203: Sinnlose Erzählung. 12 Asistent tega centra Diego Carpitella je z ameriškim etnomuzikologom Alanom Lomaxoin mimogrede obiskal Rezijo že 1935 (gl. M. Matičetov, Rezi- janske ljudske pesmi na ploščah. Slov. etnograf 14, 1961, 194), leta 1962 pa je tja prišel sam vodja centra, prof. Giorgio Nataletti. Za tehnično pomoč mu je bil leta 1962 dodeljen Italo Teja iz Trsta ; leta 1965, ko je bil sam zadržan in se ni mogel udeležiti skupnega terenskega dela, nam je poslal tonskega tehnika Radia Trst Maria Bradaschio. Prvi popis sadov tega skupnega dela je G. Na- taletti objavil v poročilu svojega centra: Catalogo sommario delle registrazioni 1948—1962. Roma 1963, str. 222—225. 13 Prvi glas o tem v tisku: V. Vodušek, Pomembna odkritja v Reziji. »Delo« 4/156, 6. 6. 1962. S slovenske strani so bili pri delu v Reziji doslej udeleženi: Uroš Krek, Zmaga Kumer, Milko Matičetov, Mirko Ramovš, julijan Strajner, Marija Šuštar in Valens Vodušek. Poljudno poročilo o delu v juniju 1965 je objavila Z. Kumer, O učjarski fešli sv. Santantonišiča in še kaj iz Rezije. Glasnik SED 5 (1963) 7, 9. Pesem K a r so nordi jcem otoki Färöe za študij starodavne balade, ki j e na evropski celini zamrla, to j e nam R e z i j a za spoznavanje avten- tične pripovedne pesmi. S k o r a j poldrugo stolet je starim besedilom, ki so prišla do nas iz Rudeževe ali Smoletove zbirke, ne da bi vedeli, kako so j i h peli, smo našli žive variante, ki so nam j i h rezi janske pevke po vseh predpisih zapele. Do danes smo v Rezi j i odkrili pete variante telile slovenskih pripovednih pesmi: K r a l j Mat jaž v turški ječ i 1 4 (Š t rekel j 9—10), Godec pred peklom (64—66), Lepa Vida (73—75), Za l jubl jen mladenič (112—113), Sv. Anton pred peklom (415), Ptičica pestrna (430), Jezus brez žlahte (6417—6430). V verzih, vendar za zdaj le recitirani, sta prišli na dan: Iz groba rastoči cvetlici se združita (726—747), Šent janževa maša (6591—6596). Potem so se v Rezi j i ohra- nile, čeprav samo v obliki prozne pripovedi, nekatere snovi, ki j i h poznamo tudi v verzih pri Štrekl ju : Deklica vojak (53 si.), Mrtvec pride po ljubico [»Lenora«] (61—63), Otrokova duša se pokori (371— 373), Sv. Andre j drugič ro jen (582), Sv. Lukež [rez. Mati ja] ubi je očeta in mater (608), Lakoma krčmarica (616—622). Skora j vse pri- povedne pesmi so sporočene v več tekstnih variantah, včasih tudi z različnimi napevi. P e t j e teh pesmi j e moralo biti nekoč zelo pr i l jub- l jeno, če so na eno izmed n j ih celo zložili parodi jo : Sveti Sintilâwdié e Sow po ne potyce, e sritow dvi sceryce, te šlo tej dvi lesyee . . . Y pesmi o godcu Lâmdiéu (Davidu) imamo lep primer epskega pre- t iravanja : je tako jokal, vsi dolovi so bili polni vode, celo brvi j e odna- šalo! Pripovedna pesem nikakor ni splošna last, poznajo j o le redki posamezniki. K a j bi j o moglo zadržati pred zatonom, ne vem. Pogostejše, vsakomur dobro znane in splošno ' p r i l j u b l j e n e so lirične, šal j ive in podobne pesmi. Tudi povprečen Rezi jan j ih ima na zalogi p r e c e j š n j e število. Navadno so k r a t k e : doživl ja j , misel, prispo- 14 M. Mutičetov, »Linčica Turkinčica«. Pubblicazione per lïbzze Micelli-Lon- gliino. Udine 1966. Objavljena je ena izmed petih dotlej znanih rezijanskih variant; še dve sta prišli na dan kasneje. doba, želo j e izraženo v neka j vrsticah. Zaradi zgoščenosti, ustal jenih stilnih pr i jemov in drzne metaforike j e rezi jansko pesem večkrat težko razumeti, to pa še ne pomeni, da bi bila »brez vsebine« (Rezja 311). Improvizatorski dar Rezi janov j e lepo podčrtal že Baudouin de Courtenay ( R e z j a 313—4). Dostikrat pa je nemogoče potegniti ločnico med upesnjenim enkratnim doživetjem in med tradicionalnim motivom. Marsikateri pevec je prepričan, da poje lastno pesem, pa j e le spretno kombiniral od izročila dane verze ali s i tuaci je in morda le z malen- kostnimi premenami ali celo brez n j ih dobil, kar j e želel. Ko se človek malo vživi v rezi jansko pesem, ima ne enkrat občutek, da stoji ob zibeli l judske l irike. Prenekateri starejš i Rezi jan ali R e z i j a n k a sta kda j zložila k a k o pesem in to se še zmerom ve, še zmerom so tu »priče«, ki p o t r j u j e j o , da j e ta in ta zložil to in to royzico (pesmico) ob ti in ti priložnosti! Na primer (imena tu opuščam): Ob pogledu na pokopališče v dolini se je dekle v planini spomnila svojega ljubega, ki ga je odnesel plaz, in mu zapela . . . Ko je mladenič zapustil dekle, so j i zapeli, da lipi mej to spôlznulo ... Dekle je zve- dela, da j o v vasi obreku je jo , pa se j e j avno brani la očitkov — s p e s m i j o . . . Posebno pesem so zložili dekletu, ki j e iskala samo edinca, da bi se j i nikoli ne bilo treba ločiti od n jega (edinci niso šli na voj- sko) . . . Mladenič j e na plesu z vižo razglasil veselo novico, da bo moral svo j i izvol jenki kmalu pripraviti zibilico ... Neki B i jân je bil zaradi ponarejanja denarja obsojen na dosmrtno ječo. Dva avstrijska žandarja sta ga vodila v Lepoglavo na Hrvaškem. Ob poti j e zagledal rojake brusače in zaprosil, da bi z n j imi spregovoril. Žandar ja mu nista dovolila. »Ka j pa zapeti domačo pesmico, bi smel?« — »To že!« sta rekla. In j e zapel: »Lipčj moje koparine, gakč vi greta na domow, da soludčjta mater mô, ke je na bowa vydla več!« Mimo pevcev in pevk, ki so že ra jn i , tako da živi jo le n j ihove pesmi, »arhivirane« v l judskem spominu, pa v Rez i j i danes poznamo n e k a j oseb, ki imajo celo pesniške ambici je , na j b o j o še tako skromne. Mešetar Angelo Lega z Gozda d a j e duška svoj i osebni žalosti ob ne- srečah, ki so ga zadele v ž iv l jen ju . Pastir samotar Roberto Palà iz Oso jan toži nad begom od lepe gorske narave, opuščanjem planin in uničevanjem divjadi . Brusač Tâl iko Brida s Solbice n a j r a j š i kot ša l j iv kronist spreml ja vaške dogodke, dobrodušno zabavl ja čez staro in mlado, svo je stvaritve pa »ob javl ja« tako, da j i h doma pove v mikrofon, n jegov sin pa potem v nedel jo po maši pred cerkvi jo pusti teči m a g n e t o f o n . . . Nehote ti pridejo na misel rimski poet je , ki so obešali svoje satire na Pasquinovo sobo, in florentinski obrtnik (če se ne motim čevl jar ) , ki se j e pred svojo delavnico v verzih norčeval iz someščanov. K l j u b določenemu tehničnemu napredku stojimo v bistvu pred prece j podobnimi pojavi. Tudi nabožnih l judskih pesmi je v Rezi j i nekaj . Božično, trikra- ljevsko in še katero so nam zapeli, celo v zboru. Potem pa je tu vrsta molitvic, večernih ali jutranj ih, iz rodu »zlatih očenašev« ipd. L judje j ih reci t ira jo , n a j r a j š i bi rekel »drdrajo«, ne da b i j i h dobro razu- meli, vendar spoštljivo, ker so j i h pač slišali od matere al i od »babe«. Š t e j e j o j i h skora j za n e k a j obrednega, kar se ne sme opustiti brez nevarnosti za dušo in za telo. Prav gotovo niso nastale po letu 1873, čeprav j e Baudouin de Courtenay takrat menil, da j i h ni {Rezja 313). Pesem o sodnem dnevu, katere dve vrstici sta mu prišli na uho (mi smo našli celo), pa sodi pravzaprav že v drugačno kategorijo. To so cerkvene pesmi — po rez. rokopisu iz leta 1797 »suvete canzonete« — ki imajo svoje avtorje iz vrst domačih duhovnikov (npr. 2wan Micelli z Njive, 1730—1814).15 Samo zaradi izjemnih okoliščin v Rezij i so se na določeni stopnji razvoja znašle na isti ravni kot prave l judske pesmi, to j e prepuščene izkl jučno l jubezni in spominu vaških pevk, vestalk izročila (navadno istih, ki so nam obvarovale tudi stare pripovedne pesmi). Obredne pesmi spravljamo vse pod eno streho, vendar so k a j raznorodne. Našli smo nekaj prisrčnih u s p a v a n k . Otroci imajo po- sebne pesmice, ko ma je jo piščalko, ko vabijo polža, naj pokaže roge, ali božjo kravico (pikapolonco), naj ugane, k je j e doma ljubi.1 5 a S v a - t o v s k o pesmico, ki jo je Vraz zapisal 1841,10 smo tudi mi v letih 15 M. Matičetov, Scritti resiani. »Ricerche slavistiche« 12 (1964), 123—144. I ü a Tudi oče. B. de C. — Materiali/ 707 — prinaša tako formulo z Njive, s pripombo, da je to nekakšna uganka. V resnici gre zu vedeževanje iz leta žuželke. 10 Ena varianta s Solbiee je objavljena v prigodni brošuri »Linčica Tur- kinčica< (gl. op. 14) na 3. strani ovitka. 1962—67 slišali peti večkrat. Pričevanja o j o k a n j u so nam dali pri- padniki rodu, ki je to navado že opustil, vendar jo ima živo v spominu. »Ojme, me stanuglice!« Tako so v Osojah baje objokovali otročiča, ki je umrl, ne da bi se raz- vil, torej še kot stanüglica (menek). Stara navada je počasi slabela in bila vedno bolj podvržena zasmehovanju. Resnično ali mogoče jokanje je karikirano: »Wojme, me Päskice, ke na je pila us flajšice anu istës to ni pomä^alu!« (Njiva) K o l e d o v a n j e , ki se bolj in bolj omejuje na navadno pobiranje darov, j e bilo v prejšnjih časih zmerom združeno z voščili in dobrimi željami za no prave leto, no zdrave lëto, no mlade leto, no boate leto, no kosmate lëto — balamön. 1 7 V Bili so koledniki imeli spet drugačno formulo: Kristu, niina, na koledo, ma baba grdo gleda . . . P u s t od nekdaj spremljajo posebne pesmice, npr.: Da piist e nör, pa o si nör, nu sewa üba nörina . . . (Osojane) ali : Da plcšta, plešta, maškire, ni filija ni w a s a g a . . . (Bila in drugod) — podobno kot ima tudi rez. instrumentalna glasba nalašč in samo za to priložnost svojo wyžo: to medoëdamo. 17 Balamön: temna formula, ki zveni nekam po romansko, vendar se mi je doslej ni posrečilo razrešiti. Tudi na Solbiei, kjer je v navadi, ne vejo, kaj naj bi to pomenilo. (Glej še op. 48.) 14 — Slavist ična rovi J a 7 Z a g o v a r j a n j e bolezni pri ljudeh in živalih je kot pomožno sred- stvo (ko že vse odpove ali preden se zatečejo k drugim pripomočkom) danes v živi rabi le redkokje . Zagovor proti gadjemu strupu — te za kačo — so mi povedali trikrat (v Uč j i in v Bili), po enkrat pa sem našel besede za âmor (?), za ogonj, za ta hiidi mozôm (Učja). Zagovori so vča- sih zelo kratki, kot npr. tale osojski proti ječmenu na očeh: Co rizvâli se itö! V U č j i — tako sem slišal že 1940 — so menda poznali tudi nekakšne »preventivne« zagovore, npr. da bi obvarovali kokoši pred brünico (podlasico).18 Proti naravnim močem so se skušali zavarovati s pomočjo krščanskih svetnikov in svetnic. Med obrambnimi formulami te vrste j e n a j b o l j znana tista ob b l i skan ju in grmenju, naslovl jena na sv. Bârbulo, ki n a j varu je mir (zidovje) in krst (ljudi) por to soeto slrijico. Posebej pa velja omeniti dve solbaški formuli: proti viharju, vetru — »Sveti Sinkošteršič , 1" dej te viter w j a m o ! « in proti oblakom: »Biži, biži, öblek! Pojte, pojte , s t inčace!« 2 0 Otroške pesmice so kratke besedne igre, brez globlje vsebine. Z rimo, asonanco, ritmom ipd. skušajo doseči besedno ugodje in odziv, 18 To omenjam z željo, da bi se komu drugemu posrečilo najti, kar jaz že dolgo zastonj iščem. • 18 Po najnovejših informacijah (marca 1%8) so se temu čudnemu svetniku priporočali tudi zvečer po rožnem vencu: >Patam'išter z a svetaya Klôstrinat (Osojane). V Bili pa naj bi bil za veter skrbel »sveti san Zbandončičt. 20 To so mi povedali, ko sem spraševal, ali ne poznajo morda tudi v Reziji kaj podobnega terskeinu zagovoru >Bježi bježi mahla...« (gl. M. Matičetov, Uno scongiuro slooeno contro la nebbia e i suoi corrispondenti svizzeri. »Alpes Orientales« 3, Basel 1961, 160—163). p a č po starostnih s topnjah pos lušavcev. N e k a j odlomkov za zgled: To re, to re — ore po L o o . . . Ti di, ti di, — ko baj na d i . . . Tik tik — ore na Bri je na valyka, riisa jid . . . (Vse troje Solbica) To lye, to lae tow Barcinen patöce. (Osojane) Nespodobnih pesmi Baudouin de Courtenay v Rezij i ni slišal niti enkrat, zato je skoraj pripravljen zagotoviti, da j ih ni (Rezja 313). Resnici na ljubo ta rubrika tudi v Rezi j i ni čisto prazna. Lani umrli pevec, od katerega smo 1962 prvič slišali nekaj verzov Lepe Vide, je imel v svojem repertoarju marsikatero dvoumno pesmico, ki jo je z užitkom pel zlasti takrat, ko je bil v rožicah. Predlanskim o pustu so vzdignile pesem o » k ö s i c u k i >mu plaža zavëtrnoi, same resne, pri- letne ženske, brez zgražanja kogarkoli, brez pohujšanja. Rezijansko pet je j e pogosto združeno z instrumentalno glasbo in s plesom. Rezijan je rojen pevec in plesavec. Ko >roociili cytiroc. (ne samo zasliši, ampak začuti glas gosli), pusti vse in gre za tem magnetom. Za igranje sem poleg navadne izpeljanke ciiirét (cytira) slišal tudi izraz zioonët. Nekateri citiramci (godci) iz preteklosti so še zmerom v časti. O Divâj i iz Bile pravijo npr., da Ta citira Divajina wso bisko ves na frajila (veselila), o Hudičanu s Solbice pa še bolj slikovito: Krok če zdbet krokanje, ma Udičdna wyža ne! Za sklep razdelka o pesmih se mi zdi kot naročena izjava človeka iz starejšega rodu: » M l a d i n c i ni ne romijo po ninin lengaču pëtlesyčjih pravic«. Le-te so razmeroma kra tke in manj zahtevne od čudežnih, novelističnih, legendarnih in drugih pravljic. Vse so lokalizirane do potankosti, tako da j i h otrok podoživlja kot neka j resničnega in domačega. Baudouin de Courtenay j e brez dvoma zadel bistvo, ko j e o živalskih pravl j icah rekel, da so »kot ro jene med Rezijani samimi« (Rezja 298). Začetek pravlj ice »Bolni nese zdrave- ga«, ki pri B. de C. poteka z Nj ive, j e v novem gradivu v Bil i postav- l j en v Zbajančicevo ba j to na območju Črnega potoka, v Osojah h Kâwcovim, na Solbici k Jiirinovim, drugod morda še kam (na trakovih j e vrsta variant, ki do danes niso transkribirane). Tudi potem, ko volk in lisica zbežita iz vasi, se g ib l je ta po strogo določenih domačih poteh, po kra j ih , ki so vsi do zadnjega imenovani. Vrli realističnega r isan ja pa doseže ena izmed osojskih variant na koncu: ko lisica misli, da se j c že naučila leteti in j o vrani spustijo, naglo pada proti zemlji in trešči naravnost neki Karl ini v oprtn jak (na mdarila Karlini tu körbo). Junaki do zdaj zapisanih rezijanskih pravljic, ki grejo v to skupino, so zraven že omenjenega volka in lisice: medved, lev, divji prasec, divja koza ( » m u j a karôtama«), jazbec, zajec, hišna in poljska miš, kača, rak,2 3 polž,24 skakaj (kobilica), riisica (mravlja), pajek, mad- Didica (bramor), vrani, bändula (pastirička), zàrooj (ponirek);2 5 izmed domačih živali nastopajo oven, koza,26 moš (osel), pes, tûca (mačka), petelin, kokoš, kloča (koklja) in piščeta; kot razočaran porok se v eni izmed pravlj ic uvel javl ja trn. Pri » g r d y n i « ali » g r d y n i c u , 2 7 ki jo včasih srečamo v družbi z živalmi, ni jasno, če j e žival, pošast, bajno bit je, zato se bomo k n j i še vrnili. Ker j e očitno še zmerom dosti povpra- ševanja po te vrste pravl j icah, j e mlad oče v b i j skem zaselku Pod- klanac prišel na misel, da bi sebi in svoj im otrokom v vesel je to snov malo moderniziral. Nastala j e nova pravl j i ca o treh botrah lisicah, kako se med sabo obisku je jo v avtomobilih najnovejš ih znamk, imajo služabnike in razkošno opremljena stanovanja , sedijo v fotel j ih, pi- je jo vermut, gledajo televizijo, k jer se na zaslonu v glavnem kajpada spreletavajo k o k o š i . . . Volka je starejši pravl j ičar , doma z Njive, oblekel od pete do glave, od škorenjcev do kane, v nekdanje pražnje moško oblačilo Rezi janov. Ce si j e to izmislil sam ali pa j e že slišal tako pripovedovati, ne vem.28 Realističnemu poda jan ju snovi se pri- lega tudi govorica. »Doma« živali govori jo po rezi jansko, lisica pa dobro ve, kako je primerno v širokem svetu: ko pride na Bilo (Resiutta) nakupovat živež, brž »obrne jezik« in se s štacunarjem meni po laško (furlansko). Da bi se >lesyčjU jezik ločil od človeškega, postavljajo pravl j ičar j i za karakterizaci jo živalskega dialoga — posebno v nago- vorih — soglasnih ž ali š pred prvi zlog: npr. žbotrčeč, ž(h)otrčec; 23 Nastopa v družbi z volkom in lisico v pravljici Lisica kmetica: »Ciciban« 1962/63, št. 3, "0—71. (Tu in drugje v tem listu žal ni navedeno, da gre za pravljice iz Rezije, čeprav je uredništvu oddani rokopis take podatke vse- boval.) 24 Nesrečni polž. »Ciciban« 1963/64, št. 1, str. 4. 25 Ponirek in pastirička. »Ciciban-- 1962/63, št. 4, 9Š—99. Zraven sta še pajek (prodaja blago) in trn (gre za poroka in izgubi). Pravljica je z Njive. 20 Volk in kožica. »Rodna gruda« XI (1964) 197 (Solbiea). 27 Prim. Z. Kumer, O učjarski fešti so. Santantonišiča in še kaj iz Rezije. »Glasnik SED« 5 (1963), str. 9. 2e Na staro deblo cepljene nove prvine (če ne mordu celo nov voz, ki samo teče po starih kolesnicah) imamo tudi v rezijanski pravljici z Rdvance: Lisica o šoli, »Ciciban« 1962/63 št. 1, str. 2. žbotrica, ž(h)otrica; žbište škomparenčiče; ščanibica; umin žlitat (znam letati) ipd.29 Rezijanske p r a v l j i c e (v ožjem pomenu besede) so na Baudouin de Courtenava naredile »vtis, da so prevzete ali iz knjig ali pa od drugih narodov«. Seveda je res, da so »navadne pravljice«, kakor j ih imenuje, »splošna last bol j ali manj vseh ne samo evropskih, ampak tudi azijskih narodov« ( R e z j a 303), vendar prav to odpira folkloristiki nadvse široka in mikavna obzorja. V pravl j icah ne iščemo snovne izvirnosti za vsako ceno. Veliko več nam npr. pove zanesljiva varianta dobro znane in močno razširjene pravlj ice kot pa nova zgodba, s katero ne vemo k a j početi, kam jo uvrstiti. Kot vsi kulturni elementi, tako so tudi pravljice potovale iz kra ja v kra j , narodi in l judje iz ožjih regij SQ si j ih izposojali desno in levo, kadar in k jer so le mogli. Odkrivati smeri teh tihih potovanj, zakonitosti tega izposojanja, mar to ni lep, dragocen prispevek za kulturno zgodovino posameznih pokraj in, celih dežel in zaka j ne — kontinentov? Samo zato, ker j e npr. pravl j ica o Pepelki tako vsesplošno znana, je mogoče brez večje muje razvrstiti njene rezijanske variante v štiri različne skupine:3 0 a) v novejšem času iz (ital.) knjig ali iz šole prevzeta »Cenerentola«; b) t ja do prve svetovne vojske iz (slov.) knjig ali ustno od Slovencev (ki pa so jo brali v novejšem času) prevzeta »Pepelka«; c) ustno od sosedov Furlanov prevzeta »Činižota«; d) domača rezijanska Pipijölia, Pofujôfa, Pofujôfica31 ipd. Tudi ta zadnja ka jpada ni avtoh- tona tako, da bi se bila v Rezij i rodila, vendar se j e potem, ko je ne vemo kdaj zašla v to skrito gorsko dolino, v nj i obdržala v svojem nekdanjem starinskem oblačilu, ki j e prav gotovo precej starejše od oblačila Grimmove »Aschenputtel«. 2,1 Leta 1892 ali 1893 so Buudouin de Courtenaya opozorili na to Rezijani sami: Materiali/, str. 633. 30 Gl. M. Matičetov, Schichten und Strömungen im Erzählschatz der Resia- taler. IV International Congress for Folk-Narrative Research in Athens — Lectures and Reports. Athens 1965, 285—6. Priin. tudi M. Matičetov, Sui ma- scheramenti nella narrativa popolare. »Alpes Orientales« 4, 1966, 93. 31 To ime je po izpeljavi enako tolminskemu Pepelüharju (Gabršček- Kenda, Narodne pripovedke v Soških planinah III. Gorica 1896, št. 1) iz prav- ljice, ki je moški dvojnik Pcpelke in ki je znana tudi v Reziji, le z drugače zasukanim imenom: Pepešnjak. Po podobni razdelitvi na različne plasti ka jpada kliče celotno pri- povedno izročilo Rezijanov. Potem ko sem npr. leta 1965 našel v Osojah varianto pravlj ice o skesanem razbojniku,3 2 je na Solbici prišlo na dan še neka j novih variant. V njili j e junaku ime Pietro Rodeo, medtem ko v Osojah nosi zgodovinsko ime Petra de Abano. To ime in primer- jalna analiza, ki j e bila mogoča na podlagi študije leningrajskega fol- klorista N. P. Andrejeva,3 3 sta me pripel jala do dvojnega spoznanja: osojska varianta skoraj korak za korakom ustreza praobrazcu evropske srednjeveške legendarne pravljice, kot ga je Andrejev rekonstruiral z 250 variantami v rokah; ni nemogoče, da imamo v Osojah v Reziji ohranjeno zraven imena junaka (f 1315) tudi obliko pravljice, kot je v prvi polovici 14. stoletja krožila po srednji Evropi. Pri poslušanju solbaških variant sem imel vtis, da pripadajo mlajši, novejši plasti kot osojska. Treba pa se bo prepričati, ali te pravlj ice morda ne poznajo tudi v drugih rezijanskih vaseh še v drugačni obliki. Kar velja za Pipijoho in razbojnika Petra, bo treba preskusiti ob Snegolici (Sneguljčici) in neštetih drugih pravlj icah, ki so bile zapi- sane od 1962 sèm, večina izmed njih ne samo enkrat, ampak vsaj dva- krat, če ne večkrat. Ker sem si zmerom prizadeval za pravšno razpo- loženje med pripovedovanjem, ker sem izbiral, če se j e le dalo, večerne ure in zimski čas, so pravlj ice zelo dolge in zato j ih je transkribiranih prav malo. Meni samemu so dostopne mimo spomina po regestih ali celo samo po naslovih v delovnem dnevniku, ki niso zmerom najbol j povedni: Ta s to sinco, Te zes pre.slico, Ta s kroco, Gobec, Ta s citiro ( = Kurent) itn. Lahko bi se j ih brž nabralo — samih naslovov — za več strani. S pravljico o skesanem razbojniku smo se že dotaknili legendar- n i h snovi. Mimo takih, k jer prevladuje pravlj ični element (npr. o materi sv. Petra, o rajski ptici idr.) imamo tudi take, kot sta dve pri- povedi o svetih, ki ju Baudouin de Courtenay ni preveč cenil. Zdelo se mu je namreč, da so vse podobne pripovedi »prevzete iz tiskanih svetniških življenjepisov« in zato ne kažejo »nič izvirnega« (Rezja 310). Vendar sta vsaj tisti dve, ki ju j e 1876 samo omenil in 1895 v celoti objavil, v Rezij i še zmerom živi. Druga, o sv. Alešu, zapisana 1967, 32 M. Matičetov, Peto Abano. Racconto resiano del tipo ATh 756 B. »Schwei- zerisches Archiv für Volkskunde« 61 (1965), 32—59. 33 N. P. Andrejev, Die Legende vom Räuber Madej. Helsinki 1927. je kar majhna umetnina. Tudi če bi se izkazalo, da ta čudovito pove- dana zgodba tematsko sledi kakšni tiskani obdelavi, bi pač morali priznati, da ustna »kopija« močno prekaša pisani »izvirnik«. Y rezijan- skem narečju tiskanih ali pisanih svetniških živl jenj nimamo, zato bi bilo tudi nadvse zanimivo izvedeti, kateri konkretni (italijanski, slo- venski, nemški?) tekst je mogel sprožiti rezijansko pripoved. Prav to sem si npr. prizadeval dognati ob neki drugi rezijanski legendarni pripovedi, » G e u s u f e t z ( Joasaf in Barlaam),3 4 ki očitneje kot sv. Ivan in sv. Aleš izhaja iz pisane predloge, vendar se mi te predloge ni posrečilo najti . In če bi jo bil našel? Najbrž bi nam dokumentarno potrdila, kar zdaj lahko samo slutimo: da je v novi, ustno sporočeni solbaški pripovedi toliko novega, svežega, enkratnega, da ta pripoved sme veljati za novo, samostojno stvaritev! Originalnost, ki j e plavala Baudouin de Courtenayu pred očmi, j e pri ustnem slovstvu utopija. Y t.i. »visoki« literaturi dandanes usta- ljene navade so tu nerabne, sa j bi drugače lahko kratko in malo ob- sodili ustno slovstvo za nepretrgano, večno plagiatorstvo, to pa je ne- smisel! Izviren je v pravlj ici jezik, ki j e bol j ali manj osebno pobarvan in nosi hočeš nočeš stilni pečat tistega, ki pripoveduje. Izvirne so lahko drobne epizode, način, kako so razvrščene, razni »tehnični« pri jemi, dialog, okraski in vse, kar ni že dano od izročila. Izvirna je prilagoje- nost domačini ljudem, pokrajini, času, navadam, k u l t u r i . . . Da iz tradicionalnega ogrodja zrase lepo oblikovana stavba, prav- l j ica, pa je potreben mojster, ustvarjavec: pravljičar. Za Baudouin de Courtenayevega prvega obiska je na Solbici živela ženska, ki so jo sovaščani šteli »za otličnuju razskazčicu« in mu svetovali, na j jo obišče. Prepustimo besedo njemu samemu: » Jaz sem se res napotil k nji , vendar — žal — sam, tako da sem za priporočilo imel edino svoje lastno daleč ne zadosti prepričl j ivo leporečje. Izid mojega podviga je bil klavrn kot le kaj . Ne glede na vse moje dokazovanje se j e omenjena ženska, ki ni še nikoli poprej nič slišala o meni, sprva zelo prestrašila, nato me je ozmerjala in za povrhu rekla: ,Tas te taste po ivaši pöti, ту па znamo nikur pravit, ja načon met ninalia sàhti z roâmit'is Po tem mi 34 M. Matičetov, Die Legende von »Josaphat und Barlaam« in Resia. »Volks- iiberlieferung« — Festschrift für Kurt Ranke. Göttingen 1968, 197—209. 35 Rezja 283 — Materialy 346. B. de C. je rabil vsakokrat malo spreme- njeno transkripcijo, zato sem si sam dovolil tretjo, še bolj poenostavljeno. ni ostalo nič drugega, kot da sem rad ali nerad poslušal njen nasvet.« Kdove k a j vse bi bila ta temperamentna Solbičanka laliko povedala poljskemu profesorju ali kasneje komu drugemu, pa ne vemo niti tega, kako j i je bilo ime! Škoda. Na Solbici j e namreč pripovedovanje še danes pril jubljeno in v časti, pa bi nam avtentični in lepi teksti iz prejšnjega stoletja še kako prav prišli za primerjavo z današnjimi. Na Solbici se j e leta 1900 rodila pravl j ičarka, kakršne ne poznamo ne med Slovenci ne med Itali jani in tudi drugod v Evropi ne: Тупа Wâjtaroa (Valentina Pielich).3 6 Ker se o nikomer nikoli ne ve, k a j ga čaka, sem pohitel zajeti čim popolneje njen pripovedni repertoar. V dobrem letu dni — od avgusta 1966 do septembra 1967 — se je nabralo že nič manj ko 370 enot. Ka jpada ni vse zlato, kar j e povedala, vendar so vmes tudi pravi biseri, na j si bo z literarnega ali z etnografskega stališča. Тупа lahkotno zapleta in razpleta tudi kompozicijsko zahtevne tekste. Njena okvirna zgodba o Kristusu in Sempjérinu, kako sta hodila skupaj po svetu, j e sestavljena kar iz osmih delov ali epizod; prva, uvodna, se neprisiljeno razreši šele na koncu. O svoji najdal jš i prav- ljici, Požflnek nu velàkanek, j e Тупа W a j t a w a rekla, da »so tri pra- vice rvkop, ma to rose dna«. Sama o svojem pripovedovanju skromno pravi, da so j i bile pravljice od nekdaj všeč, da j ih je zmerom rada poslušala, da pa so j ih stari znali še lepše p r a v i t i . . . V želji, da bi imeli podajanje te nenavadne pravl j ičarke vsaj za silo dokumentirano hkrati v besedi in podobi, smo poleti 1967 posneli nekaj njenih krajših besedil za posebno oddajo po R T V Ljubl jana. 3 7 Kakor v športnem tekmovanju ne delamo razločkov med tekači na dolge ali na kratke proge, tako j ih ne sinemo delati tudi v umetnosti. Zaradi »maratonsko« razpoložene Tyne Waj tave pač ne bomo zapo- stavljali oseb, ki so si izbrale morda samo stometrsko progo. Delež vsakogar zasluži priznanje in ni manj vreden od deleža drugih. K a j na j rečemo npr. o Paski Siega Diilici (1908) iz Osojan, ki j e eno leto 30 Prvo poročilo o nji v Letopisu SAZU 17 (196(>), 118. Posebej jo predstav- ljam v 7, marčni št. »Pionirja« 23, 1967/68, 8—9, s petimi zgodbicami. Objav- ljene pa so še tele njene pravljice: Dvanajst ujceo, »Prim. dnevnik« 23/309, 31. 12. 1967; — Man pranet *SmrU? Trinkov koledar za 1968, 119—133; — Giusufet (v nemškem prevodu), Festschrift Ranke, Göttingen 1968, 198—203. 37 Na programu 25. marca 1968 kot 6. oddaja v seriji »Pri naših praolji- čarjilit. Dve šaljivi pripovedi T. W. pa sta prišli že v uvodno oddajo te serije, 2. oktobra 1967. za pravljično legendo o skesanem razbojniku3 8 nepričakovano povedala krščansko verzijo mita o ukradenem ognju?3 9 Njen repertoar je majhen (ne vem, če obsega deset pripovedi), vendar zelo pomemben. Pri Ro- zaliji Di Lenardo Čonkini (1873—1962) iz Bile smo imeli veliko srečo, da smo jo spoznali res zadnji hip, samo dva mesca pred smrtjo. Njene pravlj ice so bile enkratno doživetje.40 Znala j ih je nič koliko, povedala pa samo štiri ali pet; njen repertoar skušam zdaj obnoviti s pomočjo njenih dveh zgovornih hčera, Mari je (Bila) in Ane (Solbica). Kot v vsaki večji vasi je tudi v Bili nekaj žarišč ali »gnezd« (izraz je rezi- janski!) za pripovedovanje. Šele eno je kolikor toliko obdelano; pet ali šest bol j ali manj rednih udeležencev tega gnezda ali kroga (n. Er- zählerkreis) je do zdaj prispevalo skupno več ko sto pravljičnih in drugačnih pripovedi. Tu so se pele tudi pripovedne in »svete« pesmi. V drugih vaseh sta obdelani dve podobni gnezdi, eno v Osojah in eno na Solbici, zunaj tega pa imamo v glavnem samo registracije pripovedi posameznih dobrih pravlj ičarjev. Med njimi se odlikujejo npr. Pavli Bobac (1902) z Njive, Natalino Di Lenardo Wršin (1917) iz Osojan in precej drugih. Čeprav je Rezi ja tako majhna, da šteje komaj pet ali šest vasi in nekaj zaselkov, se vseeno lahko ponaša tudi s svojo Schildo. Kar so vzhodnim Slovencem Veržej, Lemberg, Kranjcem Ribnica, Tolmincem Šebrelje, to j e Rezijanom — Učja . Ne vem, kako so Uč jar j i , rezijanski »Ribničani«, s to svojo vlogo zadovoljni in če tudi sami pri oblikovanju takih zgodb k a j sodelujejo. V nekaj primerih (npr. za kozo v turnu, kupovanje mačke, spravilo sonca za zimo) vem, da je ta koristni in prepotrebni kra j pomaknjen na ozemlje sosedov, ven iz Rezije — v Mužac (Moggio). Rezi ja je zelo bogata s p OD e d k a mi .4I Baudouin de Courtenay je iz te vrste izročil z očitno vnemo iskal le zgodovinske pripovedi, 38 Gl. opombo 32. 39 M. Matičetov, 11 furto del fuoco a Resia, in Sardegna e nel mito pro- meteico. »Studi in onore di Carmelina Naselli«, Vol. I. Université di Catania, 1968, 165—191. 40 M. Matičetov, Rezijanska pravljičarka Rozalija di Lenardo. »Glasnik SED« 4 (1962), str. 10; — Rozalija iz Bile v Reziji. »Pionir« 19 (1965—64), 254—255. 41 Besedo »povedka« rabim za nemško »Sage«, francosko »legende«. Zakaj se mi izraz »pripovedka« zdi neprimeren za te vrste pripovedi, nameravam v kratkem razložiti v časopisu »Jezik in slovstvo«. ker si j e pač obetal kakega potrdila svoji teoriji o posebnem »rezijan- skem narodu«. Tega ka jpada ni našel in odtod morda razočaranje ali kar že veje iz izjave, da »Rezijani nimajo zgodovinskih izročil v stro- gem pomenu te besede. Dogodki, ki se j e o nj ih ohranilo ustno izročilo, so tako recentni in zraven tega so še večinoma tako nepomembni, da j ih nikakor ni moč uvrstiti v kategorijo zgodovinskih faktov«. Velikih dogodkov, ki bi pretresli svet, v majhni, zaprti gorski dolini ni moč pričakovati. Vendar se mi vsaj izročilo o pokopavanju mrtvih pri cerk- vici sv. Gervazi ja v Nemah — 15 ur hoda iz Rezi je — zdi vredno omembe (danes je navadno združeno s sušenjem mrtvih na petru)42 in resno kliče po zadovoljivem pojasnilu. Pripovedi o vojaških ubež- nikih, ki se zatečejo v pust kra j , si v soseščini poiščejo družice in so tako začetniki naselitve (Rezja 516—317), sem na svoja ušesa in skoraj na las enako, kot krožijo v Rezi j i , slišal za gornjo dolino Tera (1940) in za Trentarsko dolino (1952), bral pa za mnoge doline v Alpah in drugod. Izročilo o delitvi planine na Krnici (dva brata se domenita, kako bo prvi, ki pride do nekega kamna ob poti in vkleše vanj križ, dobil bliž- njo planino — Rezja 341) pa je krajevnim razmeram prilagojen od- rastek mednarodne zgodbe o razmejitvenem teku,43 z drugimi besedami spet »nezgodovinsko«. Danes žive povedke nam rišejo preteklost Rezije precej izvirno. Kot j e v zgodbah te vrste navada, se resnično prepleta s fantastičnim in numinoznim. Stolet ja so pred nami kot odvit dolg pergament, na gosto popisan z drobnimi črkami. Vpisi si sledijo brez nekega vidnega reda, tako da ne veš, k je j e incipit in k je explicit . Zaradi tega imamo pri razvrstitvi podatkov prosle roke in lahko začnemo kar pri Rezijanih, ki s korbo na rami izbirajo kra j za naselitev. Furlanska ravan se j im je zamerila, sa j ni nikjer niti navadnega pocymâla, kamor bi človek lahko oslonil korbo in si oddahnil. Iščejo in iščejo, dokler ne pridejo 42 Najbrž gre za spomin na prafaro Neme (Nimis), Цко kot so drugod v Vzhodnih Alpah podobna izročila vezana na prafare: Libeliče na Koroškem, Rodine v Savski dolini, Volče na Tolminskem, S. Pietro di Zuglio v dolini But v Karniji in druga. Prim. Ivan Grafenauer, Die V olk ser Zählung vom falschen Sarg. »Fabula« 1 (1967), 35—6; — Ljudska pooeslica o napačni krsti. »Alpes Orientales« 1 (1959), posebej str. 14—16. 43 Posebej o rez. odrastku tega izročilu gl. M. Matičetov, Un nuovo anello nelle tradizioni sulla corsa per il confine. »Schweiz. Archiv fiir Volkskunde« 62 (1966), 69—70. v Rezijo, k jer vsaj kamnov-počival ne manjka . . . Kristus in sv. Peter sta potovala z Laškega proti Niškemu (Avstriji, nemškim deželam) in se ustavila v gostilni na Bili (Resiutta). Ko sta se že okrepčala in si odpočila, Kristus vstane in hoče naprej po glavni cesti. Peter pa : »Gospod, mar ne vidite, da je tu še ena dežela?« — »Ali!« pravi Kri- stus, jRozojanuve ni se rangéjta sàme/« (Rezijani n a j si pomagajo sami) . . . Res so bili večno prepuščeni sami sebi. Y stoletni pravdi za gore, gozdove in pravico paše so nad lahkovernimi, neukimi in revnimi hribovci pogosto zmagovali l judje iz glavne doline, ki gotovo niso iz- birali sredstev, da bi dosegli svoj namen. Rezi jani so se j im oddolžili tako, da so j im naprtili tisto znano zvijačo: v čevlje n a j bi si bili že doma nasuli zemlje, samo da bi na sporni planini lahko prisegli, da stoji jo na svoji z e m l j i . . ,44 Na krivično pridobljenih pašnikih pod Sar- tom so pasli konje. Domačinom Solbičanom to ni dalo miru, pa so svojo stisko potožili divjemu, močnemu Dardaju, ki j e živel v samoti pod Indrynico. Dardéj j e v konjski planini naredil leseno ogrado in v n j i pustil eno samo rvrzilo (prehod) nad prepadi. Potem je nagnal vse konje skozi tisto vrzel v prepad. Tam zdolaj včasih še zdaj najdejo konjsko podkev . . . Dardej j e neka j časa živel s svojo sestro (ali hčerjo) Lino. Vsakokrat, ko se j ima je rodil otrok, ga je mati vrgla kar čez rob. Glas o tem je prišel tudi v Mužac.45 Poslali so po Lino in jo odpeljali. Sa j bi je ne, ampak so jo morali, ko pa ni imela niti krpe obleke na s e b i . . . Ko so jo odpeljali, j e njena mati pela: »Ko sunce bo za oro šlo, me lipe Line več na bol« Dobro je namreč vedela, da jo bojo v Mužcu zažgali na grmadi (po drugem izročilu: raztrgali s konji) . . . Solbičani so bili nekoč zmenjeni, da se bojo v nedeljo po maši udarili z Bijdni, ki so rekli, da se vdajo 44 Aarne-Thompson, The Types of the Folktale. Helsinki 1961, 1590: The Trespasser's Defense. 4 5 Rezijani so bili odvisni od Mužca v posvetnih in cerkvenih rečeh. Naj- prej je bilu vsa oblast v rokuli opata, ob sekularizaciji pa je Mužac postal sedež okraju, s sodnijo ipd. V izročilu o sežgani ali raztrgani Lini je bržkone še ohranjen spomin na čase, ko je bil opat obenem zemljiški gospod. (Miižaški benediktinski sumostun je bil ustunovljen v začetku 12. stoletja, razpuščen pu s sklepom senutu beneške republike letu 1777.) samo, če j ih Solbičani poženejo do Lipovca. Na pomoč je moral pri- skočiti Dardej . Sešili so mu hlače, da bi na Râvanci ne kazal svoje sramote pred celo faro. Da bi se ne zmotil, so mu morali solbaški rojaki pokazati, kateri so Bi jani . »Z njimi opravim sam!« je rekel. Stopil j e k lipi pred cerkvijo, odlomil enega izmed najmočnejših vrhov in z nj im — ko da je metla — nagnal Bi jane v beg do lipovškega mostu in č e z . . . To je bil Dardej , ki mu nekateri pravijo tudi Dardâk. Koliko je v rodu z drugimi rezijanskimi korenjaki (Löl, Diin), ki so bili tako močni, da so sami nesli na rami deblo za brv, hišno sleme ali k a j podobnega, j e ta hip težko reči. Podobno kot Löl >Kotléc« z Malega kolka, ki si j e iz Terske doline prinesel v svoje domovanje kad kisle repe s kamni vred,46 si j e tudi Darde j prinesel sod repnega soka iz Soške doline čez Žagarsko g o r o . . . Solbaška divja žena, Kodkodéka ali Korkodéka, je zmerom delala ravno nasprotno od drugih. Ob veliki suši, ko so si vsi želeli dežja, j e ona šla prat k reki in na glas prosila za sonce, da bi v miru posušila per je iz svojih blazin. Večno je bila z vsemi spri a, pa se j e nazadnje naveličala, zažgala Solbico in odšla nekam čez Kilo . . . V tistem času na območju Kile, Krnice in še marsikje ni bil nič k a j nenavadna prikazen medved. Volka pa so ponoči srečali kar na poti med Solbico in Ravanco. Ko je bila Solbica samo v »Vasi« (sedanji zaselek »Fes« je njen ostanek, vse drugo, s staro cerkvijo vred, j e sredi 18. stoletja odnesla povodenj), so bili na Ladini hlevi, vmes pa gozd. Še zdaj pripovedujejo o ženski, ki j e šla ponoči sama k »Injini skali« (blizu nove cerkve). >G6tra, se niste bula йкаP« so jo z jutra j vsevprek spraševale sosede. »Ne, saj sem nesla v ponvi ž e r j a v i c o ! « . . . Ogenj j e bil drugače pomemben ko danes! Na Koritu, takrat navadni planini, se je ustavila čez zimo stara ženica. Zapadlo je dva metra snega in sredi noči j e ženski nekaj reklo, n a j vstane, ker ima le še »iskiričico« ognja. Šele na tretji opomin je šla gledat in med pepelom res našla samo en tleč ogelček. Iz njega j c komaj spet razpihala ogenj, brez katerega bi j e bilo gotovo k o n e c . . .47 Tako kot z medvedom in z volkom 40 M. Matičetov, Loi Kotlič — Krpan iz Rezije. »Sodobnost« 11 (1963) 3, 249—236. Staro Genjo Siega v Lipovcu (1884—1967) sem obiskal še večkrat potem, ko in i je dec. 1962 povedala to zgodbo. V pogovorih s starko, rojeno v Osojah, se mi je zazdelo, da je na rezijansko izročilo morda vendarle vplivul tudi Levstikov Krpan. 47 Glej moj članek iz opombe 39. (»Studi in onore di C. Naselli«, str. 166.) se je Rezi jan nekoč srečaval tudi z dujâkom (divjim možem) in duja- česo (divjo ženo). Divj i l judje so sicer živeli lastno odmaknjeno živ- l jenje, tuintain pa so se njihova pota le križala s človeškimi. Dujačesa si je npr. zaželela človeške hrane — osöjanice — in dala v zameno za vsak kos jedi po eno svojo rjuho (Bila, Solbica) . . . Svojega bolnega otroka je dujacésa zamenjala na vasi za zdravega; ker j e pa bolni otrok venomer jokal (pustili so ga nalašč lačnega!), ga je dujačesa kmalu prišla iskat in prinesla onega nazaj . . . Solbičanka je pod Sartom srečala dujačeso z zibelko in jo ogovorila, odgovor pa so bili le neraz- ločni zlogi ble-ble-ble.. ,48 Njivaški fant je so prijeli dujačeso in jo spet spustili, ko je obljubila, da bojo na Njivi imeli lepe krave in lepa dekleta; to še zmerom velja . . . Mlada dujačesa se je zaljubila v Rezi- jana, se z njim omožila in mu rodila otroka, nato pa zbežala, ko j i je v jezi rekel: » D u j i n a — potočnica — šaloddi/t (Tudi: S tri ja vi ja — patölka vija.'«) Po drugem izročilu je pred odhodom presekala otročiča na pol (Solbica) . . .49 D u j a k je ukradel na Njivi ženo in imel z njo otroka, pa mu je zbeža la . . . Tudi neko učjarsko ženo je dujak ukradel, ko je bila sama doma, ker so ravno nesli njenega otroka h krstu . . . Du jak je hotel odpeljati osojsko dekle; zgrabil jo j e za lase, vendar se mu j e iztrgala in zbežala na Korito, njemu pa so ostali v pesti samo lasje . . . Bi jski senosek se je bal pomagati dujačesi, ki je pred dujakom bežala mimo njega; drugo jutro je našel dujakovo plačilo: pol mošnje denarja in pol du jačese . . .50 Jesenski čas j e dujačesa opominjala ljudi 48 V nekaterih besedah, ki so položene v usta divjim ljudem, slutim po- dobno težnjo kot v živalskih pravljicah: nakuzati, da gre za poseben govor. In spet je tu soglasnik ž: Zgank — žmo! Zmarn — žmol Žiidra (ime duja- čese v eni izmed solbaškili povedk), žiigarčič. Kar a priori pa ni moč iz- ključiti še nečesa: da imamo v takih primerih ohranjeno drobno sled govorice staroselcev. Skrbno bomo morali zbrati vsu drobna pričevanja te vrste, kaj- pada širše kot samo v Reziji, kjer smo srečali npr. koledniško formulo Balamôn. S Kobariškega, kjer so sorodnosti z Rezijo tudi v toponomastiki (npr. Male bante ali Malabanti), imamo nerazumljivo formulo ob metanju kresnih šib (Bante le, bante le, goule) — gl. Ce fastu 27—28, 1951—52, 123. 40 Prim. J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930; št. 131, 137 in 145/VII. 60 To plačilo spominja na plačilo, ki ga je zjutraj dobil tisti, ki se je ponoči pridružil vpitju divjega lova. Rezijanska zgodba pa se dogaja podnevi. (Mikavno je, da v Reziji kljub povpraševanju še ni prišlo na dan nič v zvezi z divjim lovom, divjim lovcem ipd.) v planini, kda j j e pametno odgnati živino v dolino. >Damuu, damuu, gibôrna.U51 j e slišala klicati n j ivaška žena na Krnici, pa je vneto predla naprej in se ni zmenila za opomin; drugo jutro je bilo za meter snega. Take klice nekateri pripisujejo tudi Hiidi uri ali dobrim dušam ra j - nih . . . Duše, ki plàntajo (se vicajo, pokorijo), delajo to pogostoma v kač j i podobi. Otroci so tako kačo videli nekje pod Kaninom na soncu in se j i tiho izognili; prišla j e za njimi kot ženska in j ih vodila za roko, da bi ne p a d l i . . . Neki mlinar je v Laški planj i ustrelil kačo, ki se je sončila; kmalu mu je zgorel m l i n . . . Tudi Golanda iz Osojan je ubil tako kačo, pa je zbolel in u m r l . . . Senoseki v Kili so videli belega goloba zleteti proti nebu: tisti hip je končal pokoro nekdo, ki je pred 400 leti ukradel ubogi vdovi merico m l e k a . . . Pisani panoptikon še daleč ni izčrpan. Poetizirano »zgodovino« Rezije sem poskušal le nakazati. Prehod od realnega k mitičnemu je nezaznaven. Marsikje ob novih prikaznih bo potrebna še skrbna ana- liza. Tako npr. zraven kač manistične narave (gl. pre jšn j i odstavek) srečamo v Rezij i vsaj še dvoje vrst kač: mličnelico, varuhinjo doma, in manj jasno iinčezo52... GrdynaM je lahko nedolžna, l jubkovalna grdynica iz živalske pravlj ice, lahko pa tudi neke vrste pošast; vsaka gora ima svojo grdyno: tista iz Morjane se bi je s tisto iz Kanina; lahko je tudi neke vrste vedež: grdyna na Riiščah poduči mladeniča, ki mu je bilo narejeno, da je moral hoditi vsako noč v vas, kako se r e š i t i . . . Y Kaninu je ba je kušet (kozel),54 ki ima zlate r o g e . . . Ponoči so l judje v nevarnosti na vsakem koraku. Mož, ki je neprevidno odgovoril na juliuliûkanje (vriskanje), j e komaj ušel, da ga dva velika psa nista 51 Giboma: kozje ime. G. Hubschmid (Haustiernamen und Lockrufe als Zeugen vorhistorischer Sprach- und Kulturbemegungen. »Vox Roinanica« 14, 1952, 190—191), ki navaja oblike ciborna. čiborna — seveda ne iz Rezije — pravi, da je to besedu s predromanskim sufiksom. 52 Linčeza tudi linččža (Bilu): prim. furl, inciésine = kača, vendar brez mitičnega ozadja. < 53 Na izrečna vprašanja, kaj je to grdyna, sem do danes dobil več odgo- vorov, ki se ujemajo le, da je to bram (žival). Katera žival naj bi bila, pa že 11 i več soglasja: divja koza, kača (ker nastopa v pravljici ЛТ 155), zmaj (ker nastopa v pravljici ЛТ 500), nedoločna dežmerina (zverina), ki je lomila celo gozd.. . 54 Boren odgovor na vztrajno povpraševanje v zvezi z Zlatorogoin. Enkrat je pobliže lokuliziran — kušet tum Jédalnice (v Jedalniku?); do zdaj jc to vse, kar sein našel v Reziji. raztrgala; ker je prižgal ogenj, nista imela moči do n j e g a . . . 5 5 Na po- nočni klic se ne sme nikoli vprašati »kaj«, le »aaa« . . . Oglasiti se ni dobro takoj, ampak šele na tretji k l i c . . . Če koga kličeš ti sam, daj pred ime »Ooo« . . . Neimenovano nočno bit je se je postavilo Rezijanu na pot z besedami: »Trvo j je din, та je nučU Ogovorjeni se je znašel in brž odgovoril: »Nuc je trna, pot je ma.U Imel j e prosto p o t . . . Ljudi s posebnimi močmi poznajo tudi Rezijani. Mora — in mora — je tako rojena (da hodi pit kri drugim ljudem), štrije se pa učijo (delati škodo, točo ipd.). Vëdamci ali vëdamci se kažejo kot lučice ob vodi, letajo po produ, so špiritaoe (duhovi), pa tudi ni dëdaoi bodék (nagi možje), z ognjem v ustih . . . Podatek Baudouin de Courtenaya o pritlikavcih je skoraj gotovo nepopoln: » d î d a c i , ni maji mdžje«56 ni njih ime, ampak saino razlaga pojma. Majhnemu, čudaškemu možicu, ki pa lahko hitro zrase do orjaške velikosti, Rezijani pravi jo Lôrgo (Solbica) ali Largo bôrgobl (Bila); baje nagaja ljudem in j im zapira pot, vendar je plašen in se prav posebej boji n o ž a . . . Izmed naravnih moči ali elementov so v Rezij i personificirani: Iliida ura (baba z brado in korbo, srečavali so jo v planinah, ko se je pripravljalo k nevihti); Vëtar, Viter (mož, ki gre »iz vsakega kraja«; raztrgan mož, prišel j e prosit »no jih/o nu no net, ke ja man si parse ret«); Vy(li)er, Vi jar (vrtinec; tudi on je prosil pri ljudeh nit, da si bo šel šivat v Kanin). V eni izmed Rozali j inih pravl j ic iz Bile nastopajo Godomčičaci58 (majhni kot otroci, živijo v gozdu, dobremu dekletu dajo na čelo zvezdo, slabemu ovnovo vreče). 5 5 Ena izmed zgodb o ognju, navedena na str. 16"—168 spisa iz op. 39. 50 Didaci (Rezja 303 — Materiali/ 304): beseda ded, didac, didačeč doslej menda še ni bila nikoli registrirana v pomenu palček, »karlik« ipd. Baudouin de Courtenayu so jo razložili kot »uominetti«, v nemščini: »es waren gewisse .didaei' (Männchen), kleine Männer.« P a č pa sem besedo slišal v pomenu obcestni kamen (it. paracarro) . 57 Zdi se, da ima beseda romansko lice. Za solbaško obliko Lorgo je morda skrit »Orko«, medtem ko bi bijski Largo borgo lahko bil nekakšna redupli- kacija (kot kraški »cipi-capi« ali kaj podobnegu). Stvar bo treba Jse preveriti v sami Reziji pa tudi v njeni slovanski in neslovanski soseščini. cs Godomčičaci-. tu je nemara še ohranjen prvotni, časovni pomen korena god. V solbaških variantah te pravljice so na njihovem mestu miscave (mesci). Obojim dekle išče po glavi in vidi v laseh razne živali (v zvezi z letnimi čusi?). Poosebljene mesce srečamo še v eni solbaški pripovedi: Dvanajst ujcev (Primorski dnevnik, 31. dec. 1967). 15 — Slnvtetifna navija 23 Štrije sem omenil že prejle, da bi ne okrnil razlage ljudstva, ki skuša ločiti priučeno, prostovoljno magično aktivnost od prirojene, usodne odvisnosti od nerazumljivih moči ali dogajanj v naravi. Co- prnice so prihajale v Rezijo tudi od drugod. Bolška (= slovenska) štri ja j e izgubila ruto v Žagarski gori, ko so se oglasili v Rezi j i »hudi psi« (zvonovi) . . . Furlanska kmetica je potujočim Rezi jankam tako natančno opisala njihov domači kraj , da so brž vedele: to j e štri ja, ki je hodila plesat na Kilo in narejal točo . . . Nemška štri ja j e dvema Njivjanoma dala v najem kozla (hudiča), da bi ga pojezdila domov na Sempjéri (29. 6., njivaški praznik) . . . Njivaška žena je pred smrtjo klicala k sebi svojo solbaško botro: hotela j i j e vrniti mleko, ki j i ga je bila vzela ob sedmih otrokih in ga skrila pod kamen v Barmanu . . . Da bi kdo ne rekel, da so coprništvo imele v zakupu samo ženske, na j omenim drvarje, ki so na Kili trpeli žejo. Tedaj j e eden v druščini5 8* zapičil svojo sekiro v drevo in že je po sekiri priteklo mleko . . . Co- prniške povedke niso nobena redkost danes in še manj verjetno je, da bi j ih bilo »moč slišati zelo poredkoma« ( R e z j a 309—310) v času Bau- douin de Courtenaya. Med ostanki animističnega gledanja na naravo je rezijansko izročilo, da je po starem celo gozd govoril. Ko so drevesa videla, da se j im bliža človek s sekiro v rokah, so prosila: » W ô j m e , ne mle, ne mle/t59 E. von Schultz-Adajewski je zapisala mikavno zgodbo o ženski, ki jo prebiti njen čas, tako da rodi v gozdu (Materialy 1358—9: Hötra). Po stari navadi, da se mati nikakor ne sme prva dotakniti otroka, ko pride na svet, ampak da ga mora vzdigniti posebna botra (v mužaški listini iz leta 1578 »cotnadre a levar de terrât),"0 si j e porodnica pomagala tako, da se j e otroka dotaknila z vejo. Ko je kasneje spet šla v gozd, se ji j e tista veja pripognila in jo pozdravila kot b o t r o . . . Tako zapisek iz osemdesetih let pre jšnjega stoletja. Seveda me je mikalo slišati, kako je s tem izročilom osemdeset let kasneje. Rezultat povpraševanja je dvakrat pomemben: prvič zaradi snovnih dopolnil k staremu tekstu in drugič metodološko, kot dokaz, da je ne le priporočljivo, ampak 5 e a Očitno eoprnik — itrijûn. (Podobno kot širijo in štrijilna imamo v Reziji izpričanega tudi nenavadnega moškega dvojnika more: to je morûn, pl. morûnave.) 119 >Ojme, ne meneU Ciciban 1963/64, št. 1, str. 5. 00 G. Perusini, Le condizioni di vita in val Renia nel secolo XVI. »Slo- venski etnograf« 16—17 (1963—64), 262/3 in 272. nujno potrebno iskati po sledovih starih zapisovavcev iz prejšnjega stoletja. Iz več ko desetih novih zapisov zgodbe o botri veji, znane v vseh rezijanskih vaseh, izstopa posebno nadal jevanje: Mož tiste po- rodnice je hodil na delo mimo kraja , k jer je žena rodila. Opazil je, da se mu veja klanja , pripogiblje. Začuden, sa j ni bilo nobenega vetra, je šel, da bo vejo odsekal, pa je že ob prvem dotiku pritekla iz nje kri. Ko je žena doma slišala, kako in kaj , je brž uganila, da je to bila »botra veja«, s katero je pred časom prijela novorojenčka. Rezi ja tudi ni brez r a z l a g a l n i h (aitioloških) povedk. Ko je hudič videl, da ima bog toliko praznikov in še vse nedelje povrhu, on sani pa nič, j e bil žalosten. Stopil j e naravnost pred boga in ga po- prosil, na j dâ tudi njemu kaj . Bog mu je dal zadnje tri dni pusta: mali (nedeljo), sridnji (ponedeljek) in valiki piist (torek). Potem iz- vemo npr., zaka j ima februar m a n j dni kot drugi mesci; kako je bečula velézla un zes bô'aoe lànite (čebela prišla iz božjega lica); od kda j j e slapéc slep (rekel je, da bo pikal vsevprek, celo moža na konju); zakaj kan ja — ptica v rdečih škorenjcih — prosi za dež (odžeja se lahko samo s tem, kar ulovi v zraku). To in ono razlagalno besedilo ima svoje mesto med živalskimi pravlj icami: zakaj se psi ovohavajo; zaka j se ponirek potaplja, pastirička hodi gor in dol ob vodi, trn pa trga ljudem obleko.01 Pomembno mesto zavzemajo zgodbe o strahovih. Ker je v ljudskem ustnem repertoarju kriminalna literatura količinsko bolj šibka,62 se vaška skupnost od nekdaj rada prepušča napetim zgodbam o strahovih. Celo odraslemu gre srh po hrbtu ob dramatičnem begu Rezi jana pred nočnim zasledovavcem. Predrznež je za stavo ukradel cedilo mrtvim, ki so plantali (prestajali kazen) in sirili v Črnem potoku. Ko se je preganjani zatekel h križu ob poti, se j e tudi preganjavec ustavil in mu ni mogel do živega, njegovi mrtvi pajdaši s planine pa so ga hujskuli: >lmiga (zgrabi ga) za gldioo.U — »JVa moren, ke ma krstit... Imiga za hrbat.U — JNa mören, ke ma kryž!« In tako se ponavlja za roke, noge . . . Nekaj zgodb o mrtvih se mi je posrečilo ujeti na trak celo med varovanjem mrliča. Potem so še zgodbe, kot j e tista o Solbi- 61 Glej zgoraj, opomba 25. 02 Vendar so roparske in podobne zgodbe precej zaželene; pravljičarji si pomagajo iz zadrege tako, da jih pač bolj pogostoma ponavljajo. Iz Rezije lahko omenimo tu izročilo o možu, ki ubije svojega sopotnika, ta pa mu pred smrtjo napove, da ga bo izdala luna. čanu, ki se j e kasno zvečer vračal z Ravance in se mu je po poti pri- družil lačen volk. Mož mu je delil kruh, dokler ga je k a j bilo. Že blizu doma mu ga je zmanjkalo, tedaj pa mu je zadnji hip priskočil na pomoč domači pes Turko . . . Na koncu bi veljalo vsaj omeniti povedke o usodi (npr. »Ora je izdë, minot je izdë, ma synu ni/«63 in še neka j drugih); razne »etične« zgodbe, če smem rabiti oznako M. Dragomanova; nato pril jubl jena pre- rokovanja, kako in kda j bo na svetu hudo; vse mogoče šaljive zgod- bice;0 4 kup krajevnih anekdot itn., itn. Pripovedi, ki j ih je Baudouin de Courtenay povzel ali samo omenil v pregledu ustnega slovstva Rezijanov leta 1876 in integralno objavil med Materiali/ dlja južnoslaojanskoj dialektologii i etnografii leta 1895, so tako ali drugače žive — menda vse do zadnje! — še v naših dneh. Zraven tega pa so se sprožili celi plazovi novega, prej neznanega rezi- janskega pripovednega blaga, ki grozi, da nas bo zasulo, če ga ne bomo čimprej prepisali, uredili in izdali. * Ko je Jan Baudouin de Courtenay leta 1886 v pismu tajniku Carske akademije znanosti v Petrogradu prof. K. S. V^selovskemu pojasnjeval pomen in potrebo izdaje svojega gradiva in je med drugim dejal, da je »opisovanje in raziskovanje Rezijanov naloga ne samo slovanske, ampak tudi zahodnoevropske etnografije« ( M a t e r i a l i s t r . I I ) , ni nič pretiraval. Samo eno bi bilo treba še dodati: da j c raziskovanje Rezi je vendarle v prvi vrsti naloga slovenske in furlanske etnografije. 03 Prim. R. Wildliaber, »Die Stunde ist da, aber der Mann nicht*. Ein europäisches Sagenmotio. »Rheinisches Jahrbuch für Volkskunde« 9 (1958), 65—88. 04 Ze med Materiali/ (1158) srečamo norčav dialog: mož z Njive se hvali, da je doma jedel piščanca, gostilniška družba pa ga spravi v zadrego, češ zakaj je po prsih okapan od močnika! S tem prizorčkom, ki ga je B. de C. označil kot »nicht ganz verständlich«, imajo Rezijani tudi dandanes veliko veselje. APERÇU D E L A L I T T É R A T U R E O R A L E D E S SLOVÈNES D E L A V A L L É E D E RÉSIA (ITALIE) En 1841, S. Vraz et I. Sreznevskij puisèrent les premiers exemples du tré- sor folklorique, jusque-là encore intact, de la Résia. Mais ce ne fut que J. Bau- douin de Courtenay qui, dans la septième décade du 19e siècle, posa les fondements à l'exploration du folklore des Résiens. Ses efforts furent com- plétés par les notations musicales de E. Sclniltz-Adajewski. Si l'on voulait réunir ce qu'après eux a été publié jusqu'aujourd'hui, le tout ne pourrait point atteindre leur part. Il se peut que des propos de Baudouin de Courtenay au- raient pu décourager les gens, comme par exemple: »Les chansons des Résiens sont, pour la plupart, sans contenu et, de même que leur contes, ne présentent rien d'important.« Dans le premier aperçu de la littérature orale des Slovènes de la Vallée de Résia (Baudouin de Courtenay, Rezja i Rezjane, 1876) n'ont pas été envisagés tous les genres de la poésie populaire résienne. E t le matériel pu- blié par le même auteur en 1895 pose encore beaucoup d'énigmes. C'est la raison de ce que les folkloristes slovènes, en collaboration avec le Centre d'ctlmomusicologie de Rome, ont abordé, en 1962, des vastes enquê- tes au terrain de la Résia. Au centre de l'intérêt figurent, d'un coté, la chanson populaire, la danse et la musique instrumentale (voir la communication du dr. Vodušek), et de l'autre les traditions épiques en prose, les mythes, les croyan- ces du peuple, etc. Les résultats s'imposent déjà par leur ampleur: plus de 400 chansons, 100 mélodies instrumentales environ, et presque deux mille con- tes de genres variés. L'action de recueil, suivant les vestiges de Baudouin de Courtenay, a dé- montré que tous les contes, notés dans la Vallée de Résia dans la 7 e et dans la 8 e décade du 19e siècle, sont vivants aujourd'hui encore, et très souvent même sous une forme plus précieuse du point de vue ethnographique, et plus at trayante du point de vue esthétique. Mais avec ce matériel connu d'aupara- vant, on a découvert aussi beaucoup de matériel inconnu et qui ni dans la Resia, et souvent ni même dans le voisinage, jusqu'alors jamais encore a été régistré. Par l'observation des conteurs (une femme l'emporte par un répertoire de plus de 300 textes), de l'auditoire, de la fonction de raconter, etc. on sera à même de répondre à toutes les exigences de la folkloristique moderne. Tout le matériel est enregistré sur bande sonore et possède, pour cette raison, aussi une valeur dialectologique incontestable. Et de plus, le témoignage intérieur de ce matériel narratif : on rencontre aussi bien dans le parler des Résiens que dans leurs contes, dans leurs légendes, dans leurs mythes des archaïsmes dans les sujets, dans les situations etc. et, en même temps, beaucoup de stratifica- tions de toutes espèces, des influences de dehors, des innovations. L'exposé de l'auteur est accompagné de nombreux extraits de tous les genres de littérature orale résienne.