Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 21. avgusta 2020 Letnik LXXIII  št. 66  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Podravje  Dan izrednega dopusta za oba starša prvošolčka  Stran 3 V središču Podravje  Kako varna je vožnja z električnim skirojem  Stran 6 Izobraževanje Podravje  Število prvošolčkov letos višje  Stran 9 Črna kronika Podravje  Tudi kmetje so tarče premetenih tatov  Stran 12 Ljudje in dogodki Haloze  Kmetija Žunkovič: najraje se zberejo za veliko leseno mizo  Strani 20 in 21 SPORED Neno Belan Hrvaški glasbenik razkril, kaj ga čaka leta 2040 Milena Zupančič »Dandanes je vsega veliko, le zadovoljstva in sreče je malo« Neda Ukraden »Moramo biti odprti in razpoloženi za nove ljubezni!« 20. AVGUST 2020 ŠT. 34 Od 21. 8. do 27. 8 . 2020 TV-spored Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik V središču  »Če je mož poonegavil hčerko, sem imela vsaj mir pred njim«  Strani 6 in 7 Destrnik  Drugim županom v ponos, Pukšiču vredno kazenske ovadbe  Stran 2 Gospodarstvo Slovenija  Do podpore za destilacijo z uvoženim cenenim vinom?!  Stran 5 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Podravje  Težave pacientov zaradi spremenjenega zdravstvenega režima Obupani pacienti osebnih zdravnikov ne dobijo niti na telefon „Več ur kličemo osebnega zdravnika, a neuspešno. Nihče se ne oglasi, telefon zvoni v prazno. Po urniku bojda delajo, ampak jih je nemogoče doklicati, osebno pa tako ne moreš k njim, razen če je stanje urgentno. Ljudje nimajo zdravil, ne vedo več, na koga naj se obrnejo,« tožijo številni pacienti. Več na strani 3. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  21. avgusta 20202 Aktualno Slovenija  85 milijonov za štipendije Roki za oddajo vlog se približujejo Ministrstvo za delo je oblikovalo različne tipe štipendij, ki odgovarjajo na potrebe mladih. Z državnimi štipendijami skušajo olajšati šolanje dijakom in študentom iz socialno šib- kejših družin, z Zoisovimi prispevajo k šolanju nadarjenih, posebno pozornost pa posvečajo poklicem, kjer kadra pri- manjkuje. Zanje dodeljujejo štipendije za defi citarne poklice. Dijaki lahko vlogo za dodelitev državne štipendije oddajo že v tem mesecu, to pomeni, da bodo ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev državne štipendije do nje upravičeni s 1. septembrom. Vloge za podalj- šanje pravice do štipendije ni treba oddati, saj o nadaljnjem prejema- nju štipendije odločajo centri za socialno delo. Vlogo pa morajo oddati dijaki ali študentje, ki so letos zaključili posamezno raven izobraževa- nja in se s šolskim oziroma študijskim letom 2020/2021 vpisujejo v višjo raven izobraževanja. Sicer pa lahko dijaki in študentje kadarkoli med šolskim/študijskim letom oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije. Ob izpolnjevanju pogojev jim štipendija pripada od prvega dne nasled- njega meseca po oddaji vloge. Štipendija se dodeli za eno šolsko/štu- dijsko leto. Prvo vlogo je treba oddati na pristojni center za socialno delo. Rok za oddajo vlog za dodelitev Zoisovih štipendij za novo šolsko leto je za dijake 7. september, za študente 7. oktober. Štipendijo za defi citarne poklice pa lahko dijaki prvih letnikov oddajo do vključno 25. septembra na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživnin- ski sklad Republike Slovenije. Štipendija za defi citarne poklice znaša 102,40 evra mesečno, lani jih je bilo na novo odobrenih 1.006. Največ defi citarnih štipendij je bilo dodeljenih za pridobitev poklicev mizar, mehatronik operater, elektrikar, slaščičar, oblikovalec kovin – orodjar, najmanj štipendij pa je bilo namenjenih za pridobitev poklicev: izdelo- valec kovinskih konstrukcij, dimnikar, klepar-krovec, tapetnik …, saj je za te programe tudi manj zanimanja. Posebnost štipendije za de- fi citarne poklice je tudi ta, da lahko dijak istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za defi citarne poklice. Upokojencem je dokončno pre- kipelo ob nedavni izjavi župana Franca Pukšiča za lokalno televizi- jo, češ da je bil objekt, v katerem je kegljišče, postavljen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in na črno, zaradi česar je njega ob prevzemu mandata čakal postopek legaliza- cije. Zato so sklicali tiskovno kon- ferenco, na kateri so predsednik društva Branko Goričan, nekdanji župan Vladimir Vindiš in nekdanja direktorica občinske uprave Darin- ka Ratajc Pukšiča demantirali. »Nismo gradili na črno« Za gradnjo so pridobili vso pro- jektno in investicijsko dokumen- tacijo, je poudaril Goričan, prav tako jim je bilo v oktobru 2017 izdano gradbeno dovoljenje. Po- novil je, da je večino denarja za objekt prispevalo društvo, več kot 80.000 evrov, in da so člani opravili ogromno prostovoljnih ur. »Med samo gradnjo smo dogradili še nadstrešek, zaradi volitev v letu 2018 in menjave občinskega vod- stva pa nam ni uspelo vložiti spre- membe gradbenega dovoljenja in pridobiti uporabnega. Namesto da bi te stvari do konca izpeljal Puk- šič, kar bi za svoje občane gotovo naredil vsak slovenski župan, le naš očitno ne, so se začela obto- ževanja in laži, predvsem pa nepo- trebno napihovanje zgodbe. Pou- darjam, da objekt ni bil grajen na črno, zato tudi zavračam vsakršno krivdo, ki jo Pukšič vali name in na prejšnje občinsko vodstvo. Vem, da ga zelo motim, kar je dokazal tudi s tem, ko je hodil od enega do drugega člana društvenega uprav- nega odbora in jim govoril, da bo legalizacija kegljišča urejena takoj, če me bodo razrešili z mesta pred- sednika. Je tako početje dostojno nekega župana? Priznam, da me je vse skupaj zelo razburilo in sem celo razmišljal o odstopu, a sem si premislil, saj Pukšiču ne privoščim tega veselja.« Svetla točka, ki je izgubila sijaj Tako velike prostovoljne de- lovne akcije, kot je bila gradnja objekta za upokojence, se Vindiš na Destrniku ne spomni. »Od 50 do 100 ljudi je bilo vsak dan na grad- bišču, vsi so delali, nič tarnali, na občini smo jim nudili vso podporo, ki smo jo lahko, in bili zelo ponosni na upokojence. Gre za projekt, ki je nedvomno ena svetlejših točk v naši občini, zaradi vsega, kar se zdaj dogaja, zaradi vse te gnojnice, ki se zliva čezenj, pa je na žalost za mnoge izgubila sijaj in pravi po- men, zato ne prihajajo več. Kar je velikanska škoda.« Da ne pozna župana v Sloveniji, ki ne bi bil ponosen na tak projekt, pa je dodala Ratajčeva. »A Pukšič očitno meni nasprotno, saj je delo svojih občanov celo kazensko ova- dil. Če bi hotel, bi nadstrešek lega- liziral brez nepotrebnega pompa. Po vsakih volitvah ostanejo nedo- končane investicije, ki so jih novi župani dolžni izvesti do konca, ne pa da se delajo take scene in da se tako manipulira z občani. A verja- mem, da bo tudi Pukšiču zmanjka- lo municije in se bo zadeva umirila, upokojenci pa s ponosom in vese- ljem uporabljali novo pridobitev.« Destrnik  Še o gradnji kegljišča za društvo upokojencev Drugim županom v ponos, Pukšiču vredno kazenske ovadbe Čeprav je večnamenski rekreacijski center Društva upokojencev sveti Urban – Destrnik sled- njič legaliziran in ga lahko upokojenci po večmesečnem zaprtju zaradi odločbe inšpektorja spet uporabljajo, pa se strasti med vodstvom društva in občine Destrnik nikakor ne pomirijo. Sprti strani še naprej povsem različno interpretirata dogodke in druga drugi očitata laži, zavajanje in nespoštovanje zakonodaje. Foto: SD Svoje argumente o gradnji kegljišča za upokojence so na tiskovni konferenci predstavili Branko Goričan, Darinka Ratajc in Vladimir Vindiš. Kdo je žrtev koga In kako očitano komentira destrniški župan? »Vsega tega cirkusa ne morem razumeti drugače, kot da je zdaj glavni problem v dejstvu, da mi je uspelo objekt legalizirati, saj sem s tem očitno nekomu preprečil načrte. Kot da so si prav želeli, da bi obveljala inšpektorjeva odredba o rušitvi nadstreška, saj bi potem lahko igrali žrtve, češ, poglejte, mi gradimo s svojimi žulji, Pukšič pa ruši. A želja se jim ni uresničila. Goričan se zdaj obeša na mojo izjavo, da je bil celoten objekt črna gradnja in ne le nadstrešek. Skupaj z Vindišem in Ratajčevo trdi, da bi bil tudi ta sporni nadstrešek legaliziran, če se ne bi zamenjalo vodstvo. Potem pa naj pojasnijo, kako so lahko tam organizirali piknik ter ga posvetili zaključku cestnih rekonstrukcij in odprtju kegljišča. Dobro so se namreč zavedali, da objekt še ni nared za javno uporabo, s čimer so ogrozili varnost udeležencev in kršili pravila, predvsem pa je Vindiš piknik izkoristil za predvolilno kampanjo, in to na občinski račun. Zato od nekdanjega župana pričakujem, da v občinsko blagajno vrne denar za tisti piknik, Goričana in Ratajčevo, ki ju vidim kot krivca za nepravilnosti pri gradnji objekta za upokojence, pa pozivam, da poravnata 4.600 evrov stroškov, ki jih je občina Destrnik imela s pridobitvijo potrebne dokumentacije za legalizacijo objekta in za uzurpacijo. Ta denar bom nato podaril društvu upokojencev.« O pikniku je govoril tudi Vladimir Vindiš. »Občina ob koncu investicij zmeraj pripravi pogostitev, seveda na občinski račun. Takrat smo jo pripravili pri kegljišču, s svojo mamo pa se je dogodka udeležil tudi sedanji župan in priložnost še kako izkoristil za nagovarjanje volivcev!« Slovenija  Hrvaška na rdečem seznamu Dopustnike čaka 14 dni karantene Vlada je v četrtek uvrstila Hrvaško na rdeči seznam držav. Vse, ki bodo od danes (petka) naprej odšli dopustovat na Hrvaško, čaka ob vrnitvi 14-dnevna karantena. Medtem ko bodo tisti, ki trenutno še dopustujejo na Hrvaškem, imeli na voljo vsaj do konca vikenda, da se brez karantene vrnejo do- mov. »Karantena je začela veljati v petek (danes) ob polnoči. Kdor koli bo želel iti na dopust in bo od petka zjutraj odpotoval na Hrvaško, mora vedeti, da njega in člane njegove družine ob vnitvi čaka karantena,« je opozoril vladni govorec Jelko Kacin Slovenski dopustniki, ki so že na Hrvaškem, pa bodo imeli za vrnitev na voljo cel konec tedna, po potrebi tudi ponedeljek. Kacin opozarja, da tudi če bi Hrvaška v tem trenutku zaprla nočne klube, se epidemi- ološka slika v državi v naslednjih treh ali štirih tednih ne more toliko popraviti, da bi »lahko kakorkoli drugače ocenili razmere pri sosedih, ki so dramatične«. Vsi, ki imajo na Hrvaškem bodisi nepremičnino ali plovilo, pa bodo dobili možnost, da pred jesenjo ali zimo pospravijo za seboj. »To bo enkratna možnost in bo časovno omejena, v urah izražena, da prepre- čimo, da ta vikend ljudje odidejo na Hrvaško in še povečajo zastoje,« je povedal. Foto: sta/M24 Štipendije v letu 2019 Vrste štipendij Število štipendistov Povprečna višina štipendije Porabljena sredstva Državne 50.715 115 € 70.201.776 € Defi citarne 3.441 102,4 € 4.080.330 € Zoisove 4.896 162 € 9.514.023 € Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS Foto: SD Do hude krvi med vodstvom društva upokojencev in nekdanjim vodstvom občine na eni strani ter aktualnim županom Francem Pukšičem je prišlo zaradi nadstreška ob kegljišču. Jeseni o stavbni pravici V zraku pa še vedno ostaja lastništvo večnamenskega objek- ta za upokojence. Investitorica projekta je bila namreč občina, društvo pa sofi nancer. Upokojenci so garali v prepričanju, da gradijo nekaj svojega, na koncu pa ugoto- vili, da kljub vloženemu denarju in neštetim delovnim uram v resnici sploh niso lastniki »svojega objek- ta«. Pravnoformalno gledano je namreč edina lastnica občina. Kako rešiti ta razmerja med občino in društvom, pa bo govora na sep- tembrski seji občinskega sveta. Do takrat ima društvo od občine zača- sno soglasje za uporabo objekta. Foto: SD Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 3 Razglasitev epidemije koronavi- rusa je v celoti spremenila dosto- pnost do našega zdravstvenega sistema. Sočasno z umirjanjem stanja se je sicer nekoliko omilil prej še bolj strog režim vstopa v zdravstvene ustanove, pa vendar je še dolga pot do stanja, kot smo ga bili vajeni. Mobilni telefoni so postali eden pomembnejših kanalov za „pregle- de“. Morda se je še pred nekaj me- seci marsikomu zdelo nemogoče, da mu bo zdravnik diagnozo pos- tavil kar preko telefonskega opisa ali na podlagi posredovane foto- grafi je. Pa vendar je zdaj to redna praksa. Prvi pogoj za ureditev vseh za- dev pa je še vedno vzpostavitev stika z osebnim ali nadomestnim zdravnikom. Ravno pri tem pa se velikokrat zatika. Ljudje najpogo- steje uporabljajo telefone, dobiti zvezo pa je zelo težko. Kot pravijo medicinske sestre, telefoni prego- revajo. V eni izmeni sprejmejo po sto klicev in več. Na ta način zdrav- niki odpirajo bolniške dopuste, predpisujejo zdravila, svetujejo ... V primerih, ko je to potrebno, se- veda pacienta tudi osebno naroči- jo, pa vendar bistveno redkeje kot pred korona ukrepi. Pogosto se ne oglasijo, a kličejo nazaj Da način, kot ga je pred meseci predpisala država, ne funkcionira najbolje, je jasno že od uveljavitve sprememb. Čeprav so bile potreb- ne, marsikdo meni, da so v čim krajšem času nujno potrebne iz- boljšave. Dostop do zdravstvenih storitev je trenutno daleč od opti- malnega. Kritik na ta račun pa so najpogo- steje deležni tisti, ki niso odgovor- ni za nastalo situacijo: medicinske sestre, ki imajo dela čez glavo. Nezadovoljni pacienti se najpogo- steje znesejo nad njimi. Metka Petek Uhan, direkto- rica Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj, zagotavlja, da daje njihovo zdravstveno osebje vse od sebe, da situacijo obvladuje: „Mnogo naporov vlagamo v usklajevanje dela. Res je, pogosto se ne ogla- sijo na telefon, ker previjajo rane, pišejo recepte za druge paciente in podobno. Kakor hitro lahko, pokli- čejo nazaj. Ljudi resnično prosimo za strpnost. Tudi sami bomo sku- šali zadeve izboljšati. Odprli smo posebno linijo na številki 02/787- 15-00, ki je na voljo od ponedeljka do petka, od 7. do 13.30. Še vedno pa velja, da naj ljudje najprej pok- ličejo osebnega ali nadomestnega zdravnika in šele nato, če ga ne dobijo, omenjeno številko. Tam pustijo le kontaktne podatke. To bo izhod v sili, ko dejansko njihov zdravnik ne bo dosegljiv.“ Zdravniki se zavedajo večje odgovornosti zaradi sprememb načina dela Petek Uhanova se zaveda kom- plikacij, ki jih je prinesla popolna sprememba dela zdravstvenih delavcev. Kot pravi, tudi njim tak način dela povzroča veliko težav: „Težko je pacientom in zdravni- kom. Zavedamo se, kako tvegano je zdraviti ljudi na tak način. Naša odgovornost je velika, ampak takšna so navodila. Edina pozitivna zadeva v takšnem sistemu je, da ni gneče v čakalnicah. Ko je pacient naročen, je tudi na vrsti.“ petek  21. avgusta 2020 3Aktualno Dodatna telefonska številka Od ponedeljka do petka naj bi bile za paciente dosegljive ambulante osebnih zdravnikov; dopoldan od 7.30 do 13.30 in popoldan od 12.30 do 18.30 (če ambulanta dela popoldan). „Če pacienti ne dobijo ambulante svojega osebnega oz. nadomestnega zdravnika, imamo še dodatno telefonsko številko, na katero lahko pacienti pokličejo vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 13.30 uro: 02/787-15-00. Oddajo samo telefonsko številko, na katero jih bomo poklicali. Klic bodo dobili vrnjen isti ali naslednji dan. Na Ministrstvu za zdravje se pripravlja sestanek, da bomo skupaj še izboljšali storitve ter dostopnost pacientom na celotnem nivoju države,“ pojasnjuje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Možno je tudi naročanje preko elektronske pošte ali portala e-Naročanje, pri čemer pa opozarjajo, da je v primeru akutnih stanj ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ko potrebujejo pacienti pregled čimprej, za natančno oceno zdravstvenega stanja nujna neposredna komunikacija z zdravstvenim delavcem bodisi telefonsko ali osebno. Foto: Dreamstime/M24 Ptuj, Podravje  Težave pacientov zaradi spremenjenega načina dela zdravnikov Obupani pacienti osebnih zdravnikov ne dobijo niti na telefon „Več ur kličemo osebnega zdravnika, a neuspešno. Nihče se ne oglasi, telefon zvoni v prazno. Po urniku bojda delajo, ampak jih je nemogoče dobiti na telefon, osebno pa tako ne moreš k njim, razen če je stanje urgentno. Ljudje nimajo zdravil, ne vedo več, na koga naj se obrnejo. Koliko nas bo zaradi „korona“ ukrepov moralo umreti, ker nimamo primerne oskrbe,“ je samo eden izmed mnogih dopisov, ki smo jih prejeli v našo redakcijo. Ljudje so obupani, a kot pravijo v ptujskem Zdravstvenem domu, imajo tudi njihovi zaposleni s takšnim načinom dela, kot je trenutno pred- pisan, veliko težav. Zavedajo se odgovornosti in tveganja, ki je na njihovih plečih, a dodajajo: „Tudi mi smo samo ljudje, delamo, kolikor lahko!“ Foto: Bobo/M24 Direktorica ZD Ptuj opozarja, da ljudje pogosto kličejo tudi na napačne telefonske številke. V ZD imajo veliko klicev staršev, ki na telefon ne dobijo pediatrične službe, za kar pa v ZD niso pristojni (razen v času dežurstva). Navodilo je jasno: kontaktirati je treba koncesionarje, saj ZD Ptuj nima zaposlenih pediatrov, razen med vikendi in prazniki, ko ti v ZD opravljajo dežurstvo. Petek Uhanova svetuje tudi redno spremljanje spletnih strani zdravnikov, ki objavljajo podatke o tem, kdaj so na dopustu in kdo jih nadomešča. Foto: ČG Ormož  O postopkih izbire direktorja JARE »Izbrali smo kandidata, ki nas je najbolj prepričal!« V preteklem tednu je ormoško javnost na noge dvignila trditev, da za kandidata za novega direktorja Javne razvojne agencije svet zavoda ni izbral kandidata, ki je na razpisu dosegel največ točk. Na vprašanje, zakaj tako, na seji občinskega sveta nista vedela odgovoriti niti župan Danijel Vrbnjak, niti predstavnik KVIAZ-a Branko Šumenjak. V tem tednu pa je postopek izbire pojasnil sam predsednik sveta Miran Topolovec. »Na razpis se je prijavilo šest kandidatov, a sta zgolj dva izpolnjevala razpisne pogoje. Pri izločanju teh kandidatov nam je pomagalo točk- ovanje. V nadaljevanju postopka pa smo opravili izčrpna razgovora s kandidatoma in se na podlagi teh razgovorov odločili za kandidata, ki nas je najbolj prepričal. Na točkovanje se v tej fazi nismo več ozirali,« je povedal Topolovec in dodal: »Na osnovi razgovorov smo ocenili, da je Matej Rogač najprimernejši kandidat za vodenje agencije. Če smo se pri tem motili, bo pokazal čas. Kaj drugega pa tukaj težko povem.« Zato je kot kandidat po neuradnih informacijah izpadel Romeo Var- ga, ki je od leta 2016 do letošnje pomladi vodil Zavod za turizem in razvoj Lendava. Branko Šumenjak v je imenu KVIAZ-a povedal, da so pri preučevanju predloga, ki ga je svet zavoda podal, zaupali strokovni presoji sveta. Kljub trditvam, ki so bile izrečene na seji, to zaupanje ni usahnilo, tako ne bodo zahtevali odgovorov o tem, kako je tekel postopek izbire kandidata, niti zakaj je prišlo do take odločitve. Političnih pritiskov naj ne bi bilo Poleg tega je na seji v preteklem tednu bilo spet veliko pripomb, ker se na razpis ni prijavil noben kandidat iz domačega okolja. Po besedah Topolovca so v svetu zavoda prav zaradi tega pojava razmišljali, da bi razpis ponovili. »A to bi pomenilo dodatne zaplete in vse postop- ke občutno podaljšalo. Tega pa nismo želeli, saj se bo navsezadnje aktualni direktor upokojil,« je pojasnil Topolovec in ob tem še enkrat zatrdil, da na člane sveta zavoda ni bilo nobenih pritiskov: »Niti župan niti kdorkoli drug se v našo presojo ni vpletal. Pri izbiri smo sprejeli su- vereno odločitev. Če je bila prava, pa bo pokazal nov direktor s svojim delom.« Foto: KG »Na KVIAZ-u smo bili obveščeni, koliko kandidatov se je prijavilo na razpis, kdo so bili in katerega kandidata za direktorja agencije predlaga Svet zavoda. Svet zavoda je pristojen, da kandidata izbere. Gre za stro- kovno odločitev,« je razložil predstavnik KVIAZ-a Branko Šumenjak. Jeseni še težje do zdravnika?! Kot pravi, se zaveda težav, ki so prisotne v zdravstvu, a žal niti na- povedi niso optimistične. „Jeseni bo najbrž stanje še hujše. Da ga bomo omilili, si bomo prizadevali, kolikor je v naši moči. Paciente pa resnično prosimo za strpnost,“ še zaključi Petek Uhanova. Slovenija  Spremstvo prvošolčkov na prvi šolski dan Dan izrednega dopusta za oba starša Od januarja letos je v veljavi novela zakona o delovnih raz- merjih, ki vsem zaposlenim staršem, ne le tistim v javnem sektorju, zagotavlja pravico do dodatnega plačanega dne do- pusta zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan. S spremembo zakona so politiki izenačili zaposlene v zasebnem in javnem sektorju. Slednjim dodaten dan plačane odsotnosti za spremstvo prvošolčka na prvi dan pouka že pripada. Ker gre za izredni dopust, ga bo delodajalec delavcu odmeril, če bo ta zanj zaprosil in predložil dokazilo, da gre njegov otrok v prvi razred. Izredni dopust pa bo lahko delavec izrabil le na prvi šolski dan – torej ne prej in ne pozneje. Dan izrednega dopusta pripada obema starše- ma. Gre za prvo spremembo Zakona o delovnih razmerjih, ki je bila v državnem zboru sprejeta, ne da bi bila usklajena s socialnimi partner- ji. Delodajalci so namreč zakonu nasprotovali, saj so menili, da je bila ureditev že doslej ustrezna. Opozarjali so, da je zakon že določal en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let, poleg tega pa je omogočal tudi, da delavec en dan dopusta v letu lah- ko izkoristi po svoji odločitvi brez soglasja delodajalca. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Starejši ljudje so doma osamlje- ni in potrebujejo družbo. Na pod- lagi anket smo ugotovili, da potre- bujejo pomoč pri hišnih in gospo- dinjskih opravilih, prav tako so izra- zili željo, da bi kam zahajali, zato je potreben dnevni center, neki kraj, kjer bi se družili starejši in mlajši. Odločili smo se, da bi v Ormožu ob gradu uredili tak prostor,« je pove- dala Jožica Jurkovič iz Spominčice (Združenje za pomoč pri demenci) za območje severovzhodne Slove- nije. Tak prostor so v Ormožu ure- dili v Grajski kavarniški popravljal- nici v sklopu projekta ‚Čaj za dva‘. Prostor je namenjen srečevanju starostnikov, svoja srečanja pa so poimenovali ‚Pri grofi ci‘. Projekt vodi Okoljski raziskoval- ni zavod, kot partnerja pa sodelu- jeta Medobčinsko društvo invali- dov Ptuj in že omenjeno združenje Spominčica. Pri projektu gre za veliko več, kot je le vzpostavitev urejenega prostora za druženje. Upajo namreč, da bodo udeleženci vzpostavili medsebojno vez in da se bo vzpostavilo tudi medgenera- cijsko sodelovanje. Podjetniški inkubator prilagojen za invalide Ključni cilj, ki ga partnerji v pro- jektu želijo, je, da se starejšim po- maga pri ohranjanju neodvisnosti. Skrb za to pomembno nalogo bo prevzelo združenje Spominčica. Skrbeli bodo namreč za druženje starejših z organizacijo različnih ak- tivnosti. V ospredju bo ustvarjanje in učenje od mlajših, kar pa naj bi šlo v obe smeri. Poudarek bo tudi na ponovni uporabi. »Medobčinsko društvo invali- dov Ptuj, ki je aktivno tudi na po- dročju podpore družinam z invali- di, bo v sklopu tega projekta kot inovativnost vzpostavilo mrežni podjetniški inkubator za invalide. Srečujemo se namreč tudi s to pro- blematiko, da veliko mladih ljudi s statusom invalida, ki so zelo ino- vativni in kreativni, nima nobene podpore. Potrebujejo informacije, kako lahko svoje ideje udejanjijo in se s tem prav tako preživijo. Pri vzpostavitvi inkubatorja bi društvo invalidov sodelovalo tudi z Mre- žnim podjetniškim inkubatorjem Ormož,« je pojasnila Senada Škri- jer, ki je kot zaposlena v projektu odgovorna za koordiniranje in po- vezovanje vseh dogodkov. Aktivnosti bodo tekle dobro leto Partnerji bodo v projektu sode- lovali vse do 23. oktobra prihodnje leto. Pri svojem delovanju si pri- zadevajo za to, da bi v tem času vzpostavili dobro prakso druženja na eni strani ter sodelovanja med ljudmi, društvi in drugimi ustano- vami na drugi strani. Da bi cilje do- segli, so za čas projekta zaposlili tri osebe. »Projekt sofi nancira mini- strstvo za javno upravo, pri čemer lahko uveljavljamo samo plače za zaposlene, drugo urejamo sami po svojih možnostih. Vsak od partner- jev je upravičen do 50.000 evrov,« je še dejala Škrijerjeva. petek  21. avgusta 20204 Podravje Popravek V članku z naslovom Novi kilometri asfalta v občini Videm, ki je bil objavljen v 65. številki Štajerskega tednika, smo napačno zapisali, da je cerkev sv. Magdalene na hrvaški strani. Omenjena cerkev stoji v Sloveniji. Za nehoteno napako se opravičujemo. Foto: ORZ Z leve: Jožica Jurkovič, Marina Vovk in Senada Škrijer Ormož  Nove možnosti za obogatitev vsakdanjika starostnikov »Pri grofi ci« ste vedno dobrodošli Ena izmed tegob, ki teži starostnike, je osamljenost. Živeti sam med štirimi stenami je gotovo veliko breme. Saj bi si želeli v družbo, a če ni kraja, ki bi bil namenjen zanje in kjer bi bili vedno dobrodošli, starostniki še težje prestopijo domači prag. V Ormožu pa jih te dni kličejo k druženju na ‚Čaj za dva‘. S to pridobitvijo so organizator- jem prireditev prihranili nemalo skrbi, saj je bilo doslej treba oder in stole za prireditve pred vsakim dogodkom premestiti iz stare šole. Ker lokacija opreme že sama po sebi ni bila ustrezna, so na občini iskali rešitve. »Sprva smo namera- vali zgraditi prizidek, za kar smo že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo do 30 m². Postavitev kontejnerjev se je ponudila kot bi- stveno ugodnejša možnost in v po- govorih z vodstvom šole se je izka- zalo, da nimajo nobenih zadržkov in je ta varianta ustrezna. Iz eko- nomskega vidika to pomeni več kot 10.000 evrov prihranka glede na gradnjo prizidka, zato smo se odločili za kontejnersko izvedbo. Obnašati se moramo varčno,« je povedal župan Mirko Cvetko. Odšteli le slabih 8.000 evrov Svetnik Mirko Lovrec je na zad- nji seji izrazil zaskrbljenost, da bo na novo pridobljen prostor napos- led premajhen, a je Cvetko zagoto- vil, da so od šole pridobili mnenje, da bo prostor ustrezal potrebam. Dodatni prostor za shranjevanje, ki stoji tik ob šoli, je velik 25 m². »Gre za dva kontejnerja, ki sta postavlje- na skupaj. Glede na to, kar šola zaenkrat potrebuje, je ta prostor dovolj velik, tako so zagotovili tudi v šoli. Vedeti pa moramo, da si več- jega prostora tukaj nismo mogli privoščiti zaradi gradbenega do- voljenja. Mislim, da nismo naredili nič narobe, ker nismo šli v fi zično gradnjo,« je pojasnil Cvetko. Priznati je treba, da kontejner glede na svojo zunanjo podobo ne kazi podobe šole. Četudi bi se naposled izkazalo, da kontejnerji niso dovolj veliki, bo zagotovo pro- storsko zagato lažje reševati kot v primeru, če je premajhen prizidek. Na eni strani bi lahko kontejner premaknili in izvedli večji prizidek ali pa kontejner preprosto razširi- li. Vendar pa bi v vsakem primeru za objekt, ki bi bil večji kot 30 m², potrebovali novo gradbeno dovo- ljenje. Sveti Tomaž  Organizatorjem dogodkov prihranjenih nekaj skrbi Ob osnovni šoli stoji nov kontejner To poletje je marsikaterega mimoidočega presenetila nova pridobitev, ki stoji ob Osnovni šoli Sveti Tomaž. Ob šolski stavbi je namreč postavljen kontejner, s katerim so na občini priskrbeli prostor za shranjevanje opreme za prireditve. Foto: KG S postavitvijo kontejnerjev namesto prizidka je občina prihranila več kot 10.000 evrov. Videm  Razpis za štipendije Mesečna štipendija 90 evrov Občina Videm je na spletni strani objavila javni razpis za šti- pendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/21. V proračunu je za štipendije rezerviranih 33.800 evrov, višina me- sečne štipendije je 90 evrov. Župan Branko Marinič je dejal, da občina v povprečju štipendira od 33 do 35 šolajočih (dijaki in študentje). Po- goji za pridobitev štipendije so med drugim, da prosilec ne prejema druge štipendije in ima vsaj tri leta prijavljeno stalno bivališče v občini Videm. Med pogoji za pridobitev štipendije pri dijakih sta tudi najmanj prav dober uspeh ali pri študentih najmanj povprečna ocena osem. Če se bo za štipendije potegovalo več kandidatov, kot je na voljo sredstev, bodo imeli prednost tisti z boljšim učnim uspehom, upošte- val se bo tudi socialni status družine. Rok za oddajo vlog za štipendije je 18. september. Foto: MZ V šolskem letu 2019/20 je občina Videm štipendije izplačevala 19 dija- kom in 14 študentom. Rače-Fram  Občina razpisuje žepnine 50 evrov za dijake in študente Občina Rače-Fram že vrsto leto podpira mlade na poti do izobrazbe. Tudi letos jim bodo omogočili brezskrbnejše izo- braževanje, pri tem pa ne bodo nikogar s statusom izločili. Preprosto ne bodo delali razlik ali prednostne liste. »Včasih smo podeljevali štipen- dije določenemu številu in smo se ukvarjali z napornimi kriteriji. Nato je pred časom na občinskem svetu bil podan predlog, da bi podelje- vali žepnine vsem dijakom in štu- dentom s statusom. Odločitev je bila takrat sprejeta in tako velja še danes. Žepnino dobijo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in pra- vočasno oddajo popolno vlogo,« je povedal župan Branko Ledinek. Edini kriteriji, ki izključujejo pravico do žepnine, se nanašajo na starost vlagateljev. Dijaki ne morejo prejemati žepnine, če so starejši od 20 let, študentje prvih letnikov, če so starejši od 21 let, ali študentje, ki so starejši od 25 let. Tukaj so izjema študentje medicine, ki jim občina priznava pravico do žepnine vse do starosti 27 let. Vsi zainteresirani morajo vloge za žepnino na občino prinesti oseb- no. Dijaki imajo možnost, da to storijo med 26. avgustom in 11. sep- tembrom, študentje pa bodo vloge lahko oddali od 28. septembra do 12. oktobra. »Višino žepnine smo čez leta prilagajali. V letu, ko je vladala kriza, je ta znašala 30 evrov, dlje časa je znašala 40 evrov, sedaj pa je 50 evrov. Točnega števila prejemnikov se sedaj ne da napovedati, pričakujemo pa, da bo vlogo oddalo okoli 450 upravičencev,« je še dodal Ledinek. Predmet razpisa so žepnine v šolskem/študijskem letu 2020/21. Žep- nina znaša 50 evrov mesečno na upravičenca. Prosilcem (tako dijakom kot študentom) bo dodeljena za deset mesecev – od 1. septembra 2020 do 30. junija 2021. Če na hitro seštejemo zneske, to pomeni 500 evrov za posameznega udeleženca v obdobju šolskega leta. Če bo šte- vilo upravičencev 450, lahko sklepamo, da bo občina za podporo mla- dih pri izobraževanju namenila kar 225.000 evrov. Treba je priznati, da gre za visoko podporo mladim pri izobraževanju, zaradi česar so lahko študentje in dijaki nekaterih drugih občin kar zavistni. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  21. avgusta 2020 5Gospodarstvo Vinogradniki in vinarji so se letos znašli v posebej težkem položaju, kajti lanska letina je bila bogata, letos pa se je prodaja vina zaradi splošne karantene tako rekoč usta- vila. Rezultat tega je, da letnik 2019 ostaja v kleteh, v vinogradih pa že zori novo grozdje, ki mu grozi, da ne bo našlo kupca. Slovenska kme- tijska politika je vinogradnikom in vinarjem za odpravo motenj na trgu z vinom zaradi pandemije po- leg zelene trgatve namenila še dva izjemna ukrepa EU: krizno destila- cijo vina in krizno skladiščenje vina. 80 centov za liter destiliranega vina Ta pomoč je namenjena le ve- čjim vinarjem, ki letno pridelajo vsaj 30.000 litrov vina. Za podporo se lahko potegujejo tisti, ki bodo pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov vina, za liter pa bodo prejeli 80 centov. Alkohol, ki bo nastal z destilacijo, mora biti uporabljen za industrijske name- ne, med drugim za razkužila, far- macevtske izdelke ali pridobivanje energije, je kmetijsko ministrstvo zapisalo v pogojih za pridobitev podpore. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je za krizno destilacijo vina prispelo 62 vlog za destilacijo 7,2 milijona li- trov vina, od tega večinoma vinske kleti in zadruge. Za podporo za najmanj polletno in največ enoletno krizno skladi- ščenje lanskega in predlanskega letnika pa so na Agenciji prejeli 19 vlog, med njimi pa naj bi bila samo dva štajerska vinarja. Slovenski vinarji naj bi krizno skladiščili 1,1 milijona litrov vina, in sicer slabih 857.000 litrov lanskega letnika in nekaj več kot 272.000 litrov letni- ka 2018. Kdor bo vino skladiščil za leto dni, bo za hektoliter prejel 10 evrov. Do podpore z uvoženim cenenim vinom? Zagotovo je odveč poudarjati, da gre za ukrepe pomoči vinske- mu sektorju, da lahko preživi težke čase, očitno pa se tudi tu najdejo primeri, ki krizo in pomoč obrnejo v svojo korist. Govori se namreč, da so nekateri na hitro uvozili večje količine poceni vina iz tretjih držav, denimo Makedonije. Za liter take- ga vina naj bi odšteli le 20 centov, nato pa se z njim vključili v prijavo za podporo pri krizni destilaciji ali kriznem skladiščenju, da bi tako zaslužili. »Vemo, kdo v tujini kupuje ce- neno vino, govori in sliši se res marsikaj, a ne bi želel nikogar obtoževati, saj nimam dokazov,« pravi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »Je pa na primer v pogo- jih za pridobitev podpore za krizno destilacijo vina jasno zapisano, da se ta prizna za vino, ki je pridela- no iz slovenskega grozdja v letih 2018 in 2019. Upam torej, da bodo pristojne službe opravile potreben nadzor in da bo šla fi nančna po- moč v prave roke, torej domačim pridelovalcem za domače vino. Že vse predolgo trobimo, da bi mo- rala država omejiti uvoz cenenih vin.« Nimamo destilarn Za zdaj ostaja precej nejasno tudi, kje in v kaj destilirati vino. Spomnimo se debate vipavskih vinarjev izpred meseca dni, ko so razmišljali, ali se bodo destilacije lotili sami ali jo bodo zaupali dru- gim, posebna zgodba pa je tudi od- ločitev o tem, v kaj destilirati vino in komu nato destilat prodati. »Kot veste, na Štajerskem za krizno destilacijo ni bilo posebnega zani- manja, saj je namenjena le velikim vinarjem, res pa je tudi, da pri nas destilarn za vino niti nimamo in bi ga bilo treba odpeljati na Hrvaško ali v Italijo, kar samo še podraži celotno stvar,« dodaja Rebernišek, ki za letos napoveduje dobro leti- no grozdja. »Kaže dobro, tako po količini kot kakovosti. Dozorevanje sicer nekoliko zaostaja, zaradi obi- lice padavin pa se bojimo razvoja sive plesni oziroma grozdne gni- lobe.« Podravje  Destilacija - pomoč le za največje vinogradnike in vinarje Namesto iz vode vino zdaj iz vina razkužilo Ker se je zaradi pandemije covida-19 trg vina pošteno zamajal, če ne že zlomil, je država vinskemu sektorju najprej ponudila možnost vsaj delnega poplačila stroškov z zeleno trgatvijo, nato pa še v Sloveniji nikdar izva- jani krizno destilacijo in krizno skladiščenje vina. Foto: Črtomir Goznik Za podporo se lahko potegujejo le tisti, ki pridelajo vsaj 30.000 litrov vina in bodo pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov vina, za liter pa bodo prejeli 80 centov. Največ grozdja uničili na vzhodu države Zelena trgatev je bila ena od možnosti za rešitev težkega stanja v vinogradništvu. Vinogradniki so jo morali opraviti do 10. avgusta, po podatkih kmetijskega ministrstva pa so vložili 296 vlog za skupaj 328 hektarjev vinogradov. Največ grozdja so bili prisiljeni uničiti na vzhodu Slovenije, in sicer 188 vinogradnikov na skupno 203 hektarjih vinogradov. Za ročno pobrano zeleno grozdje bodo prejeli slabih 2.000 evrov nadomestila po hektarju vinograda, za kemično ali strojno izvedbo pa bodo stroški priznani na podlagi predloženih računov. Poskusno vrtino bodo izvedli do globine 75 metrov. »Ko bo vrtina vzpostavljena, sledi črpalni pre- izkus, na osnovi katerega bomo dobili podatke o kakovosti in koli- čini globinske podtalnice na tem področju. Če bodo podatki ugodni, bomo pristopili k izvedbi rudarske- ga projekta za izvedbo vrtine na 150 metrih globine in začeli pripravljati gradbeno dokumentacijo za objekt globinskega vodnjaka ter fi ltra že- leza in mangana. Želja je, da bi do- kumentacijo in dovoljenja pridobili še v tem letu in izkopali vrtino. Zelo bi bili zadovoljni, če bi nam uspelo zgraditi še objekt in globinski vod- njak. Ocenjena vrednost globinske- ga vodnjaka, v katero so všteti stro- ški poskusne vrtine ter fi ltri železa in mangana, znaša 213.000 evrov,« so pojasnili v KP Ptuj. Finančni vir za dela na vrtini v Lancovi vasi je zadržani del omre- žnine. Iz tega vira, ki na letni ravni znaša okoli 240.000 evrov, bo KP Ptuj letos izvedlo še nekaj drugih investicijskih vlaganj. Med dru- gim pripravljajo dokumentacijo in geodezijske analize za izvedbo Lancova vas  Vrtina za nov globinski vodnjak Za vodnjak dobrih 200 tisočakov Komunalno podjetje (KP) Ptuj je sredi avgusta v Lancovi vasi začelo gradnjo poskusne vrtine, ki bo omogočila izvedbo geološke analize tal in analizo vode. Če bodo rezul- tati analiz ugodni, bodo na mestu, kjer danes vrtajo poskusno vrtino, zgradili vodnjak, ki bo služil javni oskrbi s pitno vodo. Foto: MZ Za zdaj gradijo poskusno vrtino do globine 75 metrov. Vrednost del znaša 22.000 evrov. povezovalnega vodovodnega ce- vovoda čez Puhov most v dolžini 1,6 kilometra. Za dokumentacijo bodo namenili 12.000 evrov. Dela v vrednosti 18.000 evrov so izvedli tudi v Orešju, gre za gradnjo cevo- voda pri črpališču na Klepovi ulici, črpališče v ulici Vide Alič so zaradi dotrajanosti ukinili. Že spomladi so v Dolanah, ob glavni cesti proti Cirkulanam, v dolžini 280 metrov zamenjali dotrajani transportni cevovod. Vrednost teh del je bila 14.500 evrov. Ptuj  Perutnina z 285 milijoni evrov prihodkov Vstopili še na ameriški trg Ptujski prehrambni gigant, Perutnina Ptuj, je lani na rav- ni skupine ustvaril rekordno prodajo in dobrih 14 milijonov evrov več prihodka kot leto prej. Prihodki so znašali 285 mili- jonov evrov, dobiček pred obdavčitvijo, amortizacijo in obre- stmi (EBITDA) je blizu 42 milijonov evrov, kar je 43 odstotkov več kot v letu 2018. »V letu 2019 smo dosegli rekordno prodajo. Na ravni skupine smo prodane količine perutninskega mesa povečali za devet odstotkov, prodajo perutninskih izdelkov pa za tri odstotke. Kar 45 odstotkov izdelkov, ki jih proizvedemo v Sloveniji, smo prodali na več kot 20 trgih. V skladu z zastavljeno strategijo krepitve internacionalizacije poslovanja smo na začetku leta 2019 vstopili še na ameriški trg, kjer proizvodnja in prodaja potekata v že 23 zveznih državah,« je povedal generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić. Kljub zaostrenim razmeram poslovanja, ki so posledica pandemije koronavirusa, so v Perutnini uspešno prekrmarili prvo letošnje polletje. Načrte, ki so si jih zastavili ob začetku poslovnega leta, jim je uspelo celo preseči; povečali so proizvodnjo in prodajo. V času izrednih razmer so potrošniki po besedah direktorja Šišića zaupali predvsem preverjenim proizvajalcem in posegali po izdelkih, ki jih poznajo. »To so izdelki domačih proizvajalcev in prepoznanih blagovnih znamk, med katere nedvomno spadamo tudi mi.« Kljub generalni rasti prodaje je bilo trend upadanja zaznati na trgih Zahodne Evrope, kjer največ prodajajo v segmentu gostinstva. Ker je pandemija gostinsko-turistično dejavnost za nekaj mesecev popolnoma ohromila, je bilo povpraševanja bistveno manj kot običajno. V teku več naložb Letošnje prvo polletje je bilo tudi v znamenju naložb. Na Hrvaškem so podvojili proizvodne kapacitete, v BIH so povečali proizvodne kapacitete in investirali v prečiščevanje odpadnih voda. V Srbiji se pospešeno pripravljajo na začetek gradnje novih piščančjih farm in izvedbo investicije v ekologijo (prečiščevanje odpadnih voda), v Sloveniji so posodobili tehnologijo v klavnici, pripravljajo se na rekonstrukcijo tovarne proteinskih koncentratov in obnovo čistilne naprave. Foto: ČG V Perutnini Ptuj so lansko leto neto fi nančno zadolženost znižali na 33 milijonov evrov, za naložbe so namenili dobrih devet milijonov evrov. Konec leta 2019 je bilo v celotni poslovni skupini zaposlenih 3.693 sode- lavcev, od tega 1.871 v Sloveniji. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 Trajnostna mobilnost in zmanj- šanje uporabe avtomobilov za namene vsakodnevnih opravkov je nekaj, k čemur praktično stremi ves svet. Pri tem se iščejo alterna- tive, ki zagotavljajo vsaj primerlji- vo udobje. Ena bolj priljubljenih je vožnja z električnimi skiroji. Ne le odrasli, tudi otroci in mladina se vedno pogosteje prevažajo s temi dokaj hitrimi in tihimi prevoznimi sredstvi. A čeprav nekateri me- nijo, da so prav električni skiroji prevozno sredstvo prihodnosti, je tudi groženj in nevarnosti veliko. Tveganje se sicer bistveno zmanjša z uporabo čelade, ki pa je številni vozniki ne uporabljajo. Padci v teh primerih so lahko zelo resni, od zlomov do poškodbe glave. Neka- teri skiroji, ki so naprodaj tudi na našem trgu, namreč dosegajo hi- trosti tudi do 50 kilometrov na uro. Slovenija sledi drugim državam Električni skiroji spadajo med posebna pre vozna sredstva, ki se po veljavni zakonodaji lahko upo- rabljajo le na pločniku, poteh za pešce, kolesarskih poteh … Kar je ključno: vozniki ne smejo ogrožati drugih udeležencev v prometu. Temu morata biti prilagojena način in hitrost gibanja, ki ne sme preseči hitrosti gibanja pešcev, kar pomeni pet kilometrov na uro. Vozniki se sicer pritožujejo, da je to nerealno, nekatere države so to že uredile in spremenile zako- nodajo, čemur sledi tudi Slovenija. Če bo predlog Zakona o pravilih cestnega prometa sprejet, bi voz- niki električnih skirojev v nekaterih primerih lahko uporabljali tudi vo- zišče ceste, namenjene prometu motornih vozil. Kjer ni pločnika ali kolesarske poti, bi bila dovoljena tudi vožnja po desnem robu ces- tišča. Glasba in električni skiro ne gresta skupaj V društvu E-mobilnost izpostav- ljajo nekaj razlogov, zakaj so ele- ktrični skiroji lahko zelo nevarni. Ključno pa: ker imajo majhna kole- sa, so ob slabši cestni infrastrukturi in dokaj veliki hitrosti zelo občutlji- vi na vse napačne manevre in voz- no površino. Velik problem je tudi dejstvo, da nimajo urejenih zavarovanj. Kdo torej krije stroške v primeru trka z avtomobilom? Trenutno je to praznina, ki naj bi jo prav tako uredili s spremembo zakonodaje. Električni skiroji doslej niso bili ne registrirani ne zavarovani. Če bo predlog sprejet, bodo viš- je tudi globe: preseganje hitrosti, ki bi jo omejili na 25 km/h, bi se kaz- novalo z globo 500 evrov. Upora- ba električnih skirojev za otroke do 14. leta bi bila prepovedana, do 18. leta pa bi bila uporaba čelade ob- vezna. Vožnja električnega skiroja in poslušanje glasbe ali uporaba te- lefona pa bi se kaznovala z globo 120 evrov. Če bo splošni konsenz, bi lah- ko spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa potrdili že to jesen. Ključna pa niso zgolj pisana pravila, pač pa vedenje uporabni- kov oziroma voznikov kateregako- li prevoznega sredstva. Z električnim skirojem ne na cesto Posebna prevozna sredstva, ka- mor spadajo tudi električni skiroji, se smejo uporabljati le na pločni- kih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, od- visno od njegove velikosti. A tudi v tem primeru imajo pešci prednost. Zagrožena globa za ogrožanje nji- hove varnosti znaša 80 evrov. Po trenutno še veljavni zakono- daji posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motor- nih vozil. Za prekršek je zagrožena globa 500 evrov. petek  21. avgusta 20206 V središču Padca z električnimi skirojem ni v šifrantu vzrokov poškodb ... Zanimalo nas je tudi, ali se večja uporaba električnih ski- rojev na Ptujskem odraža v porastu števila poškodb. S temi podatki pa ne razpolagajo ne v Zdravstvenem domu Ptuj ne v ptujski bolnišnici, saj ni posebnega šifranta, po katerem bi lahko razločili vzrok. „Poškodbe in vzroki poškodbe se klasi- ficirajo po šifrantu, v katerem ni vzroka »padec s skirojem« in torej ni kriterija, da bi te podatke lahko izluščili. Interesa za to, da bi kdo to samoiniciativno spremljal in beležil, pa tudi ni bilo. Tako da tega podatka žal nimamo,“ je pojasnila Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr- ča Ptuj. Tudi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, ne razpolaga posebej s statističnimi podatki, ki bi lahko pokazali realno stanje, dodaja pa: „Dejstvo je, da na našem koncu države še ni tako zelo razširjena uporaba električnih skirojev, tako da zaposleni na urgenci za zdaj še ne opažajo pomembnega po- rasta števila resnejših poškodb. Kjer je uporaba bolj množič- na, v prestolnici, imajo s tem bistveno več težav.“ Foto: Profimedia/M24 Za cerkev je incest smrtni greh Vprašanje cerkvenih porok v Rimskokatoliški cerkvi je urejeno v zakoniku cerkvenega prava (Codex Iuris Canonici). Zanimalo nas je, ali cerkveno pravo loči med incestom, ki vključuje nasilje, in incestom, ki je stvar dogovora med dvema odraslima osebama. »Nobeno od teh dejanj ni sprejemljivo niti z moralnega niti s cerkvenopravnega vidika. Vse oblike incesta sodijo v območje najbolj deviantne spolnosti. Teža samih dejanj se sicer razlikuje, v vsakem primeru pa gre za smrtni greh«, pojasnjuje dr. Ivan Štuhec, moralni teolog in profesor na ljubljanski teološki fakulteti. Cerkvena poroka je tako absolutno prepovedana med sorodniki v ravni črti, torej med predniki in potomci, in v drugem kolenu stranske črte, torej med sestrami in brati. Podobno kot v družinskem zakoniku pa »ob utemeljenih razlogih« tudi cerkev dovoli poroko med bratrancem in sestrično. Določena toleranca torej velja tudi pri smrtnih grehih, saj cerkveni možje to opisujejo kot zadržek najnižje stopnje, za katerega par lahko pridobi tako imenovani spregled prepovedi. Kot incest opisujemo vsak he- teroseksualni odnos z osebo iz najbližjega krvnega sorodstva, ne le med ljudmi, ampak tudi v slo- varjih pa so ob njem zapisani še krvoskrunstvo, nečistost in greš- nost, kar nakazuje, da gre za nekaj slabega ne le v primeru spolnega odnosa odraslega človeka z mla- doletnim, ampak tudi v primeru krvno povezanih odraslih oseb. Da- nes je javno mnenje o incestuoznih razmerjih izrazito odklonilno, a ni bilo zmeraj tako, saj je bil incest v preteklosti tako rekoč povsod pre- cej ustaljena praksa, ponekod pa je še vedno del tradicije. Propad dinastij zaradi degeneracij Znane so zgodbe o dinastijah stare Afrike in Grčije, faraonskega Egipta, predmuslimanskega Irana, starodavne Tajske in Tibeta …, kjer so se bratje po pravilu poro- čali s svojimi sestrami, hčerkami in sestričnami, ker so verjeli, da bodo le tako ustvarili dediča na najvišji možni politični ravni pa tudi da so incestne poroke eden od najbolj- ših načinov, kako priti v nebesa in dušo očistiti greha. Nič drugače ni bilo z evropskimi vladarskimi rod- binami: španskimi Habsburžani, pruskimi Hohenzollerni, francoski- mi Bourboni, ruskimi Romanovi in angleško kraljevo družino. Tudi njihovi člani so se poročali med seboj, da so ohranili politično in fi nančno moč. Po mnenju mnogih zgodovinarjev so številne dinasti- je propadle prav zaradi incestnih zvez oziroma tako imenovanega inbreedinga oziroma krvnega so- rodstva. Še posebej propad Habs- buržanov povezujejo z duševno in fi zično degeneracijo. Po podatkih Organizacije zdru- ženih narodov (OZN) so poroke med sorodniki še vedno globoko zakoreninjen družbeni trend med približno šestino svetovne popula- cije, predvsem na Srednjem vzho- du, v Zahodni Aziji in Severni Afriki ter med emigranti teh skupnosti, ki prebivajo v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji. Po statističnih ocenah naj bi tako približno milijarda ljudi živela znotraj skupnosti, ki so nak- lonjene sorodstvenim porokam. V omenjenih predelih sveta naj bi zveze znotraj družine predstav- ljale kar 20 do 50 odstotkov vseh porok. Pri nas poroke znotraj družine prepovedane Če se je sodobna zahodna druž- ba poenotila, da je spolna zveza z vsako mladoletno osebo, tudi med družinskimi člani, kaznivo dejanje in moralno nesprejemljiva, sled- nje velja tudi za intimne odnose med odraslimi družinskimi člani. Kot rečeno, incest po slovenskem kazenskem zakoniku iz leta 2008 ni več kaznivo dejanje, razen če je ena oseba mladoletna. Sorodstvo je zakonski zadržek za sklenitev zakonske zveze: prepovedano je Slovenija, Podravje  Spolni odnosi med sorodniki so danes d »Če je mož poonegavil hč Incest, ki še vedno velja za enega najgloblje zakoreninjenih tabujev, obič letoma zaporne kazni. Vendar ni nujno, da je incest spolna zloraba, saj je Foto: Profimedia/M24 Vožnja z električnimi skiroji naj bi se prepovedala mlajšim od 14 let. Podravje  Kako varna je vožnja z električnim skirojem Prevozno sredstvo prihodnosti, ki je lahko zelo nevarno Električni skiroji postajajo vedno bolj priljubljeno prevozno sredstvo. Prednosti je veliko: zahtevajo malo prostora za parkiranje, so cenovno dostopni in relativno hitri. Ker so tudi tihi, pa so v prometu zelo velikokrat slabo opazni in posledično nevarni tudi za druge udeležence. Kako pa se vedno pogostejša raba odraža na statistiki poškodb? Foto: M24 namreč sklepanje zakonske zveze med sorodniki v ravni črti in soro- dniki v stranski črti do četrtega kolena, kar pomeni, da zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s se- stro, polbrat s polsestro, stric z ne- čakinjo, teta z nečakom in tudi ne otroci bratov in sester ter polbra- tov in polsester med seboj. Druž- beno normo, katera sorodstve- na razmerja niso sprejemljiva za sklenitev zakonske zveze, torej postavlja zakon. Izjemoma dovoljene poroke med bratranci in sestričnami V določenih primerih so možne tudi izjeme, in sicer sklenitev za- konske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester. Po starem zakonu o za- konski zvezi in družinskih razmer- jih so o tem odločali pristojni centri za socialno delo, ki so v letu 2005 odobrili 17 takih porok. Po lanskem sprejetju družinske- ga zakonika o porokah med otroki bratov in sester odloča sodišče. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 se je med drugim pogovarjala o spolnosti in higieni naših babic in dedkov. V bistvu gre za prvo tako raziskavo pri nas, kar samo potrju- je, da spolnost za mnoge še v 21. stoletju ostaja nekaj, o čemer se ne govori. Pripovedi njenih sogo- vornikov niso bile nič kaj prijetne, kaj šele romantične, spolnost, ki je še najbolj spominjala na »parjenje živali v hlevu«, je bila za moškega pravica, za žensko pa večinoma neprijetna dolžnost. Miklavčičeva govori tudi o incestu, ki najde svo- jo logiko prav v podrejeni ženski vlogi, katere življenje se je vrtelo le okrog garaškega dela, služenja moškim in rojevanja. Spolnost ni bila za to, da bi v njej uživale, am- pak da so »stisnile zobe in potrpe- le«. »Zato je bilo tudi veliko inces- tov, saj so ženske menile, da je bo- lje, če se mož poonegavi s hčerjo, ker bo tako vse ostalo v družini, pa še one bodo imele pred njim mir. Tak incest je bil za ženske, ki so vedele zanj, obramba njih samih. Prepričane so bile tudi, da otroci tako ali tako pozabijo slabe stvari in sploh ne vedo, za kaj točno gre.« Otroci so bili sploh brez pravic in deležni nasilja, hodili so na delo, bili izkoriščani, tudi žrtve pedofi - lije, pogosto so jih uporabljali kot žive »termoforje« za starejše lju- di, ki so bili bolni, tudi nepokretni. »Govorilo se je, da gredo otroci od- raslim 'kosti pogret', toda odrasli so potem z njimi pod odejo počeli marsikaj, česar ne bi smeli.« petek  21. avgusta 2020 7V središču Informacije, koliko bratrancev in sestričen je sodišče zaprosilo za dovoljenje za poroko, zaradi sod- nih počitnic sicer nismo pridobili, neuradno pa smo izvedeli, da je med najpogostejšimi utemeljenimi razlogi nosečnost. Izguba biološke kondicije Da prepoved incesta ni biolo- ška, temveč predvsem psihološka kategorija, se najbrž lahko strinja- mo. Kajti če človek ne bi vedel, da je z neko osebo v bližnjem sorodu, bi se vanjo lahko zaljubil in imel z njo spolne odnose brez kakršnih- koli zadržkov. Zaljubijo pa se tudi sorodniki, ki se poznajo od nek- daj. Spomnimo se primera brata in sestre iz Nemčije, ki sta se pred leti zaradi svoje intimne zveze zna- šla v središču medijske pozornosti, ko sta si ustvarila družino, pa sta pristala na sodišču in bila obsoje- na celo na zaporno kazen. Vse sta prestala in še naprej vztrajata v zvezi, ki jo opisujeta kot pristno in nekaj najlepšega, obenem pa do- dajata, da nista sama kriva, da sta se zaljubila. Zgodovina dokazuje, da je mo- rala zelo fl eksibilna gospa, ki se zlahka obrne po vetru, zato na tem mestu ne bomo modrovali o čistosti in nečistosti odnosov med odraslimi sorodniki. Nekaj druge- ga pa je na svet spravljati otroke, ki so v krvnem sorodstvu. Znano je namreč, da sokrvnost staršev slabo vpliva na potomce. Do težav prihaja zaradi izražanja redkih, re- cesivnih genov, ki se jih podeduje od skupnih prednikov. Zaradi tega se na območjih, kjer je sokrvnost pogosta, lahko pričakuje višje stopnje obolevnosti in smrtnosti. Posplošeno bi lahko rekli, da po- ročanje znotraj sorodstva pripelje do osiromašenja genetskega ma- teriala oziroma izgube biološke kondicije. Revščina, alkohol in nizek IQ Slovenski zgodovinarji navajajo pogoste primere incestnih odno- sov z mladoletnimi pa tudi pol- noletnimi sorodniki v viničarskih družinah Slovenskih goric in Haloz. Dr. Jože Balažic, predstojnik In- štituta za sodno medicino, pa se spomni nedavnih primerov iz Celja, Haloz in med romsko populacijo. Pred nekaj leti so na inštitutu po odredbi sodišča ugotavljali in do- kazali, da je oče dojenčka 12-letne deklice njen lastni oče. Psihiater Jože Magdič meni, da se incest pojavi tam, kjer veliko ljudi živi na premajhnem prostoru, dejavniki, ki ga spodbujajo, pa so alkohol in neurejene socialne razmere ter nižje inteligenčne sposobnosti. Incest lahko povzroči globoke posledice na psihi, duši in telesu. Tudi v slovenski populaciji je, po- dobno kot v drugih državah, po njegovih ocenah od pol do enega odstotka ljudi, ki so ga doživeli. Spomni se, da je k njemu na psi- hoterapijo zaradi depresije prišla gospa iz notranjosti Slovenije, s katero je v mladosti občeval njen oče. »V nekem drugem primeru je študentko pripeljal na terapije njen mož, ker spolno ni funkcionirala, bila je frigidna. Šele med razgovori se je razkrilo, da je imela v prete- klih letih spolno razmerje s svojim bratom. Takih stvari ni malo. Ne- koč bi moral narediti izvedeniško mnenje o očetu, ki je dokazano spolno občeval s svojo mladoletno hčerko. Mati je zvezo vztrajno taji- la, kasneje pa mi celo telefonirala in mi naročala, naj bom 'dober' do njenega moža. Spis sem raje vrnil na sodišče.« Dejstvo, da se matere po razkritju partnerjevega dejanja pogosto postavijo na njegovo in ne na otrokovo stran, strokovnjaki pojasnjujejo kot njihov obrambni mehanizem, in to ne glede na to, ali so za spolno zlorabo vedele ali ne. Hude občutke krivde tako bla- žijo z zanikanjem. Ko so otroci starim »kosti greli« Novinarka in pisateljica Milena Miklavčič je leta 2013 slovensko javnost šokirala s knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri se je analitično lotila intimnega živ- ljenja Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Z več kot 50 sogovorniki družbeno nesprejemljivi, a ni bilo vedno tako čerko, sem imela vsaj mir pred njim« čajno dojemamo kot pedofi lijo med družinskimi člani ter zato kot moralno sprevržen in neodpustljiv zločin, ki se v Sloveniji kaznuje z do dvema lahko incestuozna spolnost stvar dogovora med dvema odraslima sorodnikoma. In kot tak je pri nas že od leta 2008 dekriminaliziran. Foto: M24 Foto: M24Foto: M24 Število kaznivih dejanj (KD) spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 173. členu kazenskega zakonika, ki ga je zagrešil starš Leto Število KD Leto Število KD 2009 31 2015 10 2010 19 2016 11 2011 21 2017 14 2012 28 2018 11 2013 28 2019 19 2014 10 Skupaj 202 Vir: Generalna policijska uprava Več kot 200 primerov spolnih napadov na otroke Primere incestuoznih spolnih odnosov opredeljujejo različni členi kazenskega zakonika. Kot pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič, višja policijska inšpektorica Generalne policijske uprave, go- vorimo o incestu kot kaznivem dejanju po 195. členu kazenskega zakonika, kadar oseba spol- no občuje z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom ali sestro. »Kaznivo dejanje je torej takrat, ko je vsaj eden od njiju mladoleten; če sta osebi polnoletni in v odnos podata pristanek, pa to ni več kaznivo dejanje po 195. členu. V slovenski zakonodaji so otroci, mlajši od 15 let, še dodatno zaščiteni. Spolni odnos z osebo, ki je mlajša od 15 let, se obravnava kot kaznivo dejanje po 173. členu kazenskega zakonika oziroma kot spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, pa čeprav je oseba v odnos privolila. Policija je v zadnjih 10 letih obravnavala en primer krvoskrunstva po 195. členu kazenskega zakonika, in sicer leta 2018, številke pa so precej višje pri spolnem napadu na osebo, mlajšo od 15 let, ki se kaznuje po 173. členu. Kot je razvidno iz tabele, je policija od leta 2009 do 2019 obravnavala 202 primera spol- nega napada, v katerih je bil žrtev otok, osumljeni kaznivega dejanja pa njegov starš.« Ob tem je treba poudariti, da te številke gotovo ne odražajo realnega stanja, saj je takšna dejanja žal težko odkriti, zato večinoma ostanejo skrita za domačimi štirimi stenami, tam, kjer bi se morali otroci počutiti najbolj varne. Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 Tudi v Sloveniji so mu posvetili, zgradili več cerkva. Skupaj jih je 33, večina je podružničnih. Tudi Ptuj ima podružnično cerkev sv. Roka. Praznik sv. Roka na Ptuju so tako obhajali s sveto mašo, ki je bila pred cerkvijo sv. Roka, in procesijo. Zbrali so se pred minoritsko cerkvi- jo na Minoritskem trgu in s seboj v procesiji peljali obnovljeni kip sv. Roka do podružnične cerkve, kjer je čakala večina vernikov. Obha- jali so zahvalno in prošnjo mašo, ki je bila letos povezana s srebr- no mašo, 25-letnico mašništva p. Branka Cestnika, klaretinca, doma- čina iz župnije sv. Petra in Pavla, iz naselja pri sv. Roku. P. Branko se je z veseljem odzval povabilu župnije sv. Petra in Pavla. To je bila njego- va prva srebrna maša letos, četudi je imel prej načrtovane nekatere druge, ki pa zaradi epidemije koro- navirusa niso bile opravljene. S to sveto mašo se je tudi on zahvalil za 25 let duhovništva in prosil, da bi še naprej tako dobro opravljal službo duhovništva. Sveta maša je bila darovana ob somaševanju več duhovnikov, predvsem iz kloš- tra, provinciala dr. Igorja Salmiča, gvardijana p. Milana Kosa. Pri maši so prepevali člani zbora župnije sv. Petra in Pavla. Po sveti maši so praznične trenutke s pesmijo obo- gatili ljudski pevci s Hajdine, ki so zapeli tudi pesem v čast sv. Roku kot priprošnjiku. V cerkvi . Roka svete maše tudi sicer potekajo vsa- ko nedeljo dopoldan. petek  21. avgusta 20208 Podravje Ptuj  Praznik sv. Roka s sveto mašo in procesijo Zahvalili in priporočili so se sv. Roku Leto 2020 je zaznamovano z epidemijo koronavirusa. Tudi zato so se v župniji sv. Petra in Pavla Ptuj odločili, da bodo letošnje praznovanje sv. Roka, 16. avgusta, ki je njegov godovni dan, še posebej obeležili s praznovanjem, kot zahvalo, da je bilo naše mesto v glavnem obvarovano kužnih bolezni in vsega drugega, predvsem pa korone, ki razsaja danes, in kot prošnjo, da bi tako ostalo še naprej. Sveti Rok, ki je živel v 13. stoletju, je bil eden od svetnikov, priprošnjikov ljudi v stiski, ko nastopijo kužne bolezni, različne epidemije. Foto: Marjan Šenica Rokova procesija z obnovljenim kipom sv. Roka Opravičilo V sestavku pod naslovom Zgodovina, tradicija in najboljši vinski okusi na enem mestu, objavljenem v 65. številki Štajerskega tednika, je prišlo do neljube napake pri zapisu priimka vodje degustacije v Grajski vinski kleti. Gre za Mateja Reberniška, in ne za Mateja Janžekoviča, kot je bilo pomotoma zapisano. Za napako se opravičujemo! Videm  Sanacija dveh plazov in obnova ceste Dela v vrednosti 409.000 evrov Občina Videm te dni pričenja sanacijo plazu ob cesti Dolena– Osterpergerjevo. Ob cesti sta dva velika plazova, vsak od nji- ju meri čez sto metrov. Oba bodo sanirali in obenem obnovili še 400-metrski odsek ceste. Vrednost naložbe je 409.000 evrov, od tega bo država primakni- la okoli 320 tisočakov. Izvajalca del sta Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Komunalno podjetje (KP) Ormož. Čeprav cesta vodi do domačij, ki so na območju občine Podlehnik (naselje Dežno pri Podlehniku), le dve hiši sta na območju videmske občine (naselje Dolena), so na občini Videm ocenili, da je plazova in cesto nujno treba sanirati. »Cesta je naša, videmska. Če je ne bi obnovili, bi zaradi plazenja nastajala še več- ja škoda. Že lani smo na tej cesti uredili 250-metrski odsek, vključno z odvodnjavanjem. Dela smo takrat končali pred prvim plazom, ki je v dolžini dobrih sto metrov. Sledi pa drugi, še večji plaz, prav tako v dol- žini čez sto metrov. Ko bomo oba sanirali, bomo obnovili 400 metrov ceste, vključno z odvodnjavanjem. Za izvajanje projekta smo prejeli šest ponudb, najugodnejšo sta predložila CPP in KP Ormož, ki nasto- pata kot partnerja v projektu. Gradbišče odpiramo te dni, v času grad- nje bo veljala popolna zapora ceste. Dela bomo končali v jesenskem času,« je povedal župan občine Videm Branko Marinič. Foto: ČG Starše  Nove naložbe na pokopališču Z novim ozvočenjem tudi nova razsvetljava Na pokopališču v Staršah je ozvočenje že zelo dotrajano; pos- ledica tega je, da ob pogrebih mnogokrat odpoveduje, kar je neprijetno za prizadete svojce pokojnika in vse udeležence pogreba. V vodstvu občine so se zato odločili, da je na pokopališču potrebno novo ozvočenje, ki pa bo sektorsko. »To pomeni, da v prihodnje za posamezni pogreb ne bo potrebno ozvočenje na celotnem pokopali- šču, pač pa bo obred po zvočnikih predvajan le na predvidenem delu,« je razložila direktorica občinske uprave Mojca Kacjan. V tem času na občini iščejo izvajalca za izvedbo investicije, za projekt pa imajo v ob- činskem proračunu rezerviranih okoli 10.000 evrov. Sicer pa bo starševsko pokopališče deležno tudi prenove razsvet- ljave. »Luči na nekaterih delih smo zamenjali pred nekaj leti, na drugih delih pa je razsvetljava že tudi dotrajana. Nekaj luči bomo zamenjali, nekaj jih bomo zaradi boljšega osvetljevanja tudi na novo postavili,« je navedla Kacjanova. Za zdaj še ne vedo, koliko proračunskega denarja naj bi šlo za razsvetljavo, a prepričani so, da bo ugodneje, če se tega projekta lotijo sočasno z zamenjavo ozvočenja. »Ker bo v vsakem pri- meru treba izvesti izkope, je smiselno, da se obe investiciji izvedeta sočasno,« je dodala Kacjanova. Foto:KG Foto: Marjan Šenica P. Branko Cestnik je praznoval 25 let duhovništva. Priliv nepovratnih sredstev je gotovo razlog za zadovoljstvo ce- lotnega vodstva občine. A to še ni vse. Kot je dejal Vrbnjak, zdaj še čakajo na odločitev Ministrstva za javno upravo, ki bi prav tako lahko sofi nanciralo investicijo.»Dvoma o tem, da bi investicijo izvedli, ni. Če bo izbira izvajalca potekala brez zapletov, nameravamo dela začeti še letos, sicer pa že takoj v začet- ku prihodnjega leta. V letu 2022 pa moramo dela končati,« je napove- dal Vrbnjak. V sklopu investicije nameravajo izvesti energetsko sanacijo štirih stavb, ki so v občinski lasti. Med njimi so občinska stavba, Košar- kina hiša, stavba Osnovne šole Podgorci in pa stavba Ljudske uni- verze. »V energetsko prenovo teh štirih objektov je vključena uredi- tev fasade ter zamenjava oken in strehe. Ob tem bomo uredili tudi notranje prostore, kjer bomo tudi vse prepleskali. V občinski stavbi pa bomo umestili še dvigalo, ki ga nujno potrebujemo za sprejem in- validov,« je povedal Vrbnjak. Občina še izbira med ponudbami izvajalcev Kot že omenjeno, je bil čez po- letje odprt javni poziv, preko ka- terega je občina zbirala ponudbe izvajalcev. Na razpis se je prijavilo osem podjetij, in sicer Cestno pod- jetje Ptuj, GES iz Celja, MarkoMark Nival iz Vidma pri Ptuju, Blisk Mon- taža iz Murske Sobote, GP Project Ing iz Ptuja, SGP Kograd-Igem iz Šentjanža pri Dravogradu, Lipa iz Lenarta v Slov. goricah ter lokalno Komunalno podjetje Ormož. Na prvi pogled bi po najugodnej- ši ceni, za dober milijon, dela opra- vila proizvodno-trgovska zadruga Lipa, a v ponudbi niso zajeli občin- ske stavbe. Drugo najnižjo ponud- bo je podalo CP Ptuj v višini okoli 1,5 milijona evrov, a ptujski gradbe- nik ne bi obnavljal Košarkine hiše. Najnižjo ponudbo, ki zajema dela na vseh objektih, je podalo celjsko gradbeno podjetje GES v višini 1.630.860 evrov. Preostala podje- tja so podala ponudbe v vrednosti do nekaj čez 2,2 milijona evrov. Ker so izvajalci podajali ponud- be, ki ne zajemajo del na vseh stav- bah, bi bilo nehvaležno napovedo- vati, koga bo občina na koncu po- vabila k izvedbi del in za kako ceno. »Izvajalca še nismo izbrali, ker še moramo preučiti vse ponudbe. Za izvedbo del izvajalci pričakujejo manj denarja, kot je bilo ocenjeno. Videti je, da je čas za te projekte ugoden,« je razplet na razpisu ko- mentiral Vrbnjak. Ormož  Zadovoljni z izkupičkom po razpisu Eko sklada Skoraj 700.000 evrov za obnovo občinskih stavb Na občini Ormož so to poletje začeli iskati izvajalca za energetsko obnovo občinskih stavb. Hkrati so s tem projektom, katerega ocenjena vrednost znaša več kot dva milijona evrov, kandidirali na razpisu za evropska sredstva. Pri tem so bili uspešni. »Potrjeno je, da bomo od Eko sklada dobili 668.732 evrov nepovratnih sredstev,« je z zadovoljstvom naznanil župan Danijel Vrbnjak. Foto: KG Foto: KG »Kar se tiče energetske sanacije ob- činskih stavb, moram reči, da sem z razpletom doslej zelo zadovoljen. Na eni strani smo dobili zagotovlje- no sofi nanciranje v višini 700.000 evrov nepovratnih sredstev, ob tem bi tudi izvajalci dela opravili po ugodnejši ceni,« je dejal župan Da- nijel Vrbnjak. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  21. avgusta 2020 9Izobraževanje Da pa ne bodo na svoj račun prišli le šolarji, smo za vas povzeli tudi akcije in ponudbo ostalih partnerjev Qcen- tra Ptuj na Puhovi. Vitapur je za Vas pripravil akcijo ‚‘Vroči poletni prihran- ki‘‘. V Obiju trenutno poteka akcija znižanj na izdelke dom in vrt. Ker ver- jamemo, da se lahko pri nakupovanju ob takem številu akcij hitro utrudite, za Vas predlagamo sprostitev ob do- mačem sladoledu, domači tortici in najboljši kavi v mestu v Tajkun baru. Za okusne tortice iz Pohorske kavar- ne in sveže francoske rogljičke pa priporočamo X Bar. Da boste dobro dišali, lahko izbirate med različnimi vrstami tekočih parfumov Tiamo. V Optiki lahko najdete pestro ponudbo očal različnih vrst. Da bodo vaši pri- hodki dobro spravljeni, poskrbi Skb banka. Za ljubitelje ur je trgovina Slo- watch Outlet pripravila popuste 30 %, 50 % pa vse do 70 %. Popuste ob koncu poletja so prav tako pripravili v trgovini Sariko. Za pravo izbiro tapet visoke kakovosti se oglasite v trgovi- ni Hamler. Za nov telefon ali cenejši paket pa poskrbi v svoji poslovalnici Telekom Slovenije. Osebje v cvetli- čarni Sončnica pa Vam bo z veseljem svetovalo, kateri cvet je pravi za kate- ro priložnost. Da prazen žakelj ne sto- ji pokonci, se zavedajo v restavraciji Andiamo, kjer lahko izbirate med pe- stro ponudbo jedi. Se vidimo v Qcentru Ptuj na Puhovi! Vse za šolo na enem mestu v Qcentru Ptuj na Puhovi Ker se zavedamo stresa, ki ga povzroča iskanje najrazličnejših šolskih potrebščin po različnih centrih in trgovinah, smo vse potrebno za Vas zbrali na enem mestu, v Qcen- tru Ptuj na Puhovi. Potrudili smo se in za Vas povzeli vse akcije in ponudbo trgovin v Qcentru na Puhovi. Vse za šolo … Novost v Qcentru, trgovina Pita- rosso, ima akcijo, kjer ob naku- pu dveh parov čevljev tretji par dobite za le 1 evro. Trgovina s čevlji Pami pa je za vas pripra- vila ponudbo, kjer je ob nakupu dveh parov čevljev drugi par zni- žan za 50 % ali pa dobite tretji par zastonj. V trgovini Gamp po- teka akcija znižanja do 40 % na vse izdelke. Izbrane izdelke za šolo so znižali v trgovini Sports Direct. Akcijo ‚‘Nazaj v šolo‘‘ so pripravili tudi v trgovini Pepco, kjer dobite otroške majice za 2,5 €, jeans hlače za 5 € in brezro- kavnik za 7 €. Po šolske potrebščine pa se lahko odpravite v trgovino Ba- gs-Office&More, kjer so za vas pripravili široko izbiro artiklov in mnoge popuste. V trgovini NKD vaš čakajo popusti do 30 % na izbrane izdelke. Pri Mani pa so določene artikle znižali kar do 70 %. Po šolsko torbo, jakno in modne čevlje pa se lahko od- pravite v trgovino Tomas Sport. Ne zamudite pa tudi številnih popustov, ki jih je pripravil Kik. Za zdravo malico za prvi šolski dan bo poskrbel Tuš. Po prvem šolskem dnevu pa lahko vašega otroka razveselite z akcijo, ki jo je pripravila Arbadakarba. Ob na- kupu personaliziranega balona in potiskane majice Vam podari- jo še lonček s potiskom po izbiri. Največ prvošolčkov bo čez do- ber teden pozdravil slovenjebi- striški župan Ivan Žagar. V najšte- vilčnejši občini v tem delu Podravja bo šolski prag 11 osnovnih in podru- žničnih šol prvič prestopilo kar 298 otrok, to je skoraj 50 več kot lani. Na Ptuju bo rumene rutice prejelo 215 otrok, in sicer v štirih osnov- nih šolah s podružnico, lani je bilo najmlajših učencev 207. Občutno povečanje vpisa v osnovno šolo beležijo tudi v občini Rače-Fram, kjer se je število z 51 prvošolčkov v lanskem šolskem letu povišalo na 101, na drugi strani pa bodo osnovne šole na območju občine Ormož sprejele manj otrok, in sicer skupno 92 otrok, lani septembra 109. Najmanj otrok prvih razre- dov bodo pozdravile podružnične osnovne šole. Po pet jih bo sedlo v klopi podružnice OŠ Majšperk v Stopercah in Lokavcu pri Zgornji Velki, kjer je podružnica Osnovne šole Sveta Ana. Po šest prvošolčk- ov pa bo odrinilo vrata v videmski podružnici Sela ter ormoški podru- žnični šoli Kog, sedem učencev prvega razreda pa bo v Lovrencu na Dr. polju, kjer je podružnica OŠ Kidričevo. Število osnovnošolcev naraš- ča vse od šolskega leta 2010/11, ko jih je bilo najmanj v samostoj- ni Sloveniji (161.046). V osnovno šolo namreč že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčnejše pa so tudi od generacij, rojenih pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odha- jajo v srednje šole. Generacija (sko- raj 22.000) prvošolcev je bila v šol- skem letu 2018/19 skoraj za četrtino številčnejša od generacije deveto- šolcev (teh je bilo 17.751). Ta je bila tudi najštevilčnejša, saj je že lani šolski prag prvič prestopilo 20.796 otrok, letos, kot omenjeno, 21.366. Sicer pa statistiki napovedujejo, da bodo prihodnje generacije prvo- šolčkov ponovno skromnejše, saj rodnost v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ponovno upada, tako da se bo v naslednjih letih število otrok, vpi- sanih v šolo, zmanjševalo. Otroci v Sloveniji v osnovno šolo vstopajo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo zaradi različnih razlogov za eno leto odložijo in vstopijo v šolo stari sedem let. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 6 % sedemletnikov, v šolskem letu 2018/19 je bilo takih 10 % prvošolcev. Večinoma so to otro- ci, rojeni v novembru ali decembru, torej najmlajši v svoji generaciji. Znaten delež sedemletnikov med prvošolci pa je delež otrok s poseb- nimi potrebami (19,8 %). Slovenija, Podravje  Učenci že odštevajo dneve do začetka novega šolskega leta Število prvošolčkov v državi in v Podravju letos višje Novo šolsko leto 2020/2021 je že tik pred vrati. Posebno nestrpno ga pričakujejo otroci, ki bodo septembra prvič prestopili vrata šolske stavbe. Prvošolčkov bo letos 21.366 oziroma 570 več kot lani, več rumenih rutic bo tudi v Podravju, kjer bo v prvi razred zakorakalo 1.436 otrok oz. 127 več kot septembra lani. Foto: ČG Foto: Profimedia/M24 Število prvošolčkov v ptujskih osnovnih šolah Osnovna šola Vpis 2019/2020 Napovedan vpis 2020/2021 OŠ Ljudski vrt 79 79 Podružnica Grajena 13 21 OŠ Breg 25 36 OŠ Mladika 44 43 OŠ Olge Meglič 46 36 Vir: MIZŠ Število učencev v prvih razredih haloških osnovnih šol Osnovna šola Vpis 2019/2020 Napovedan vpis 2020/2021 OŠ Cirkulane - Zavrč 27 14 Podružnica Zavrč 5 10 Osnovna šola Majšperk 23 25 Podružnica Ptujska Gora 5 12 Podružnica Stoperce 3 5 OŠ Anice Černejeve Makole 13 19 OŠ Podlehnik 13 14 OŠ Videm pri Ptuju 28 29 Podružnica Sela 9 6 Podružnica Leskovec 8 9 OŠ Žetale 6 12 Vir: MIZŠ Število prvošolčkov v ormoški osnovni šoli upadlo Osnovna šola Vpis 2019/2020 Napovedan vpis 2020/2021 OŠ Miklavž pri Ormožu 12 8 Podružnica Kog 4 6 Osnovna šola Ormož 44 31 OŠ Velika Nedelja 18 24 Podružnica Podgorci 17 11 OŠ Ivanjkovci 14 12 OŠ Središče ob Dravi 15 17 OŠ Sveti Tomaž 17 24 Vir: MIZŠ Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  21. avgusta 2020Ljudje in dogodki10 Foto: KG Tretja vinska kraljica je postala Anja Kelc. Starše  Dobrega vzdušja in veselja ni manjkalo Klopotec že odganja škorce Preteklo nedeljo so se v Staršah zbrali vsi ljubitelji tradicije in vina. Ob osnovni šoli, kjer že vrsto let uspeva potomka najstarejše vinske trte, so postavili klopotec, okronali novo vinsko kraljico in se poveselili. »Klopotec prebuja vinograd, brajde in oznanja prihod jeseni, z njo pa trgatev in čas pristnega veselja. S svojim klopotom in petjem pre- ganja ptiče, pravijo tudi, da preganja točo, kače iz grozdja, ga mehča in sladka in je zaščitnik in čuvaj zorečih goric in brajd,« je podžupan Aleksander Furek v vlogi vodje kulturnega programa nagovoril zbrane. Čast slavnostnega govornika je pripadla podžupanu Marjanu Maleku, ki je ob tej priložnosti podelil tudi priznanje drugi vinski kraljici Maruši Zelenjak in viničarju Janezu Ekartu. »Trta raste zelo dobro in daje dober pridelek. To je odraz dela vi- ničarja Janeza Ekarta in njegovih pomočnikov,« je povedal podžupan Marja Malek, ki je Ekartu izročil zahvalo za dolgoletno delo in trud. »Zahvala mi je priznanje in v uteho za vse delo. Ponosen sem, da nam je to trto uspelo negovati, da danes na tem mestu lepo uspeva. Zahva- la, ki jo prejemam, pa je priznanje vsem, ki smo pri tem sodelovali,« je dejal Ekart in se zahvalil za pozornost pri tem pa izpostavil vse, ki so mu v devetih letih pomagali pri delu in dodal: »Zavedam se, da brez truda celotne ekipe trta danes ne bi tako lepo uspevala.« Tretja vinska kraljica je postala Anja Kelc Mladenka, ki prihaja iz Prepolj, ima rada domač kraj in njegovo tra- dicijo. S seboj je kot diplomiranka Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem prinesla ogromno znanja, ki ga je morala dokazati pred ob- činstvom in komisijo. Na izčrpna vprašanja je odgovorila z odliko, tako komisija ni imela težkega dela. Za novo, tretjo vinska kraljica občine Starše so okronali Anjo Kelc, ki si želi ime občine Starše ponesti v širni svet ter promovirati »la brajde«, vino domačih brajd iz kvintona, jurke in gemaja. »Prisegam, da bom svoje poslanstvo opravljala z vso odgo- vornostjo, ponosom in veseljem v dobrobit občine Starše in Turistič- nega društva Starše,« je obljubila Kelčeva, ki je že zazrta v prihodnost. »Najprej se odpravljam na tekmovanje pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Kmalu zatem bo sledil dogodek v občini – Pozdrav jeseni, ki ga načrtujemo s turističnim društvom, nato pa bo sledilo martinova- nje.« Kot se za vinsko kraljico spodobi, bo Kelčeva imela v jeseni kar se da zapolnjen koledar. Prireditev je tudi tokrat minila ob kulturnem programu, ki je bil te- matsko obarvan. Nastopili so Ljudski godci, Nonet PGD Zlatoličje in pevci KUD Alojza Colnariča. Srečanje se je naposled zaključilo z najpo- membnejšim dogodkom, postavitvijo klopotca, ki požrešne škorce se- daj že veselo odganja in kliče jesen. Da bo svoje delo še bolje opravljal, pa je z blagoslovom poskrbel župnik Rudi Koželjnik. Zbrani pa so se še poveselili ob žlahtni kapljici in slastni malici, za katero je poskrbela dru- žina Golob. Turističnemu društvu Starše in občini Starše je organizacija dogodka odlično uspela. Veselo dogajanje je potekalo v znamenju dob- re volje in pričakovanju dobre letine. »Če ne bo posebnih presenečenj, si letos lahko obetamo okoli 70 litrov vina iz grozdja potomke stare vinske trte,« je napovedal Ekart. Foto: KG Postavitev klopotca Terme Ptuj in TD Ptuj sta zgled sodelovanja med profesionalnimi turističnimi delavci in civilnim sek- torjem turizma. Sivka ima kot av- tentična rastlina Ptuja in njegove okolice nadvse pomembno mes- to v ponudbi Term Ptuj. Ob vseh blagodejnih učinkih na človeka se gostje term lahko posladkajo tudi s Primusovimi piškoti, ki so poseb- nost njihove ponudbe oz. uporabe sivke na področju sladkih dobrot. „Sodelovanje TD Ptuj in Term Ptuj smo ob odprtju grand hotela Primus še razširili, kajti naše sode- lovanje se je pričelo že prej. TD je posadilo lipe ob poti v vodni park Terme Ptuj, s katerimi je obnovilo Alejo bratstva in prijateljstva, sku- paj smo zasadili evropski drevored lip proti igrišču za golf, ob svetov- nem dnevu Zemlje v lanskem letu pa smo skupaj označili največje drevo – topol, ki raste na območju Term Ptuj. Topol trojček je vrste črni topol – Populus nigra, po stro- kovni oceni je drevo staro 100 let. Vsako leto TD Ptuj pomaga tudi pri nabiranju sivke pri naši Vetrni- ci zdravja ob hotelu Primus. Sivko TD uporablja za svoje potrebe, Terme Ptuj pa za svoje goste. To je rastlina s številnimi blagodejnimi in zdravilnimi lastnostmi, ki so jo uporabljali že Rimljani, veljala pa je za darilo bogov. Rimljani so jo uporabljali za dišavne kopeli, saj so verjeli, da obnavlja kožo,“ je ob letošnjem že tradicionalnem obira- nju sivke, enem tistih dogodkov, ki pomembno povezujejo profe- sionalni in civilni sektor turizma, povedala izvršna direktorica Term Milena Mojzeš. „Obiranje sivke je za nas dogodek, kjer se srečamo in družimo s člani Turističnega društva Ptuj in tako še poglobimo sodelovanje. Druženja ob takšnih dogodkih so danes redkost, zato želimo to tradicijo ohraniti tudi v prihodnje. Lepo je videti, da se tudi turistični podmladek navdušuje nad to rastlino, ob obiranju sta nji- hova energija in radost lepa doda- na vrednost našega sodelovanja,“ je še dodala Milena Mojzeš. Ob nasadih sivke pri Vetrnici zdravja iščejo navdih in sprostitev tako gostje Term Ptuj kot tudi Ptu- jčani in drugi obiskovalci Ptuja. Pre- lepo in navdihujoče okolje pa je s paviljonom vse pogosteje tudi kraj obljube večne zvestobe za številne mlade pare, ki si za poroko izbere- jo ta zeleni del Ptuja s pogledom na grad. Ptuj  Sodelovanje med Termami Ptuj in TD Ptuj Povezujejo jih zeleni projekti in skrb Zelišča niso samo pomemben segment prehrane, uporabe v kozmetiki in za druge namene, temveč tudi ti iščejo sprostitev. Sivka, ki raste ob hotelu Primus, pa je svojstvena vez, ki je že pred leti povezala hotel Foto: Črtomir Goznik Milena Mojzeš: „Sodelovanje s TD Ptuj želimo ohraniti in še razširiti.“ »Proračun Ljudske univerze Ormož znaša letos okoli 350.000 evrov, od tega 98.000 evrov sofi nancirajo občine, preostala sredstva pa si pridobimo preko razpisov,« je povedala Ivanuševa. Tako je večina letošnjih sredstev vezana na izvajanje različnih pro- jektov, s katerimi se na LU odzivajo na potrebe družbe, ki jih zaznajo v lokalnem okolju. V avgustu so za- čeli izjemno pomemben projekt za mlade, ki iščejo svojo poklicno pot ali potrebujejo podporo pri usta- novitvi svojega podjetja. »Z ope- racijo ‚Mladi Ormož‘ želimo mlade spodbuditi k doseganju veščin, znanj, kompetenc in izkušenj, na podlagi katerih bodo lažje samos- tojno živeli in delovali. Cilj partner- jev v projektu je izboljšanje stanja na področju integracija mladih v družbo,« je povedala Teja Trste- njak iz Mladinskega centra Ormož. »Vrednost operacije Mladi Or- mož znaša 30.465 evrov, vrednost njenega sofi nanciranja pa je 24.135 evrov. Financirajo jo LAS UE Or- mož, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Evropski sklad za regionalni razvoj in držav- ni proračun,« je navedla Trstenja- kova. Pri tem sodelujeta ormoška LU in Mrežni podjetniški inkubator Ormož. Prvi dogodek 28. avgusta Da bi organizatorji dosegli zastavljene cilje, so pripravili več aktivnosti, ki jih že pripravljajo. Proti koncu meseca bodo na graj- ski pristavi organizirali osrednji dogodek s predstavitvijo mladih podjetnikov in lokalnih ponudni- kov, letos pa bo potekala tudi podjetniška delavnica. Udeležen- ce bodo glede na njihovo znanje in ambicije popeljati tudi na ogled poklicev, pripravili pa bodo tudi strateški dokument. Ta naj bi po besedah Ivanuševe jasno pokazal, kako so bili v zadnjih letih uspešni pri reševanju problematike akti- viranja mladih in kam se morajo v prihodnje usmeriti. Za vse podjetniške duše Kljub temu da je projekt v bistvu namenjen mladim do 29 let, so vabljeni vsi, ki bi se želeli udeležiti dogajanja. »Res pa je, da se bomo pri izvajanju programa ravnali po potrebah mladih,« je dodala Iva- nuševa. Pri nekoliko manj mladih, a vseeno mladih po srcu bi znala biti zelo iskana delavnica pod nas- lovom ‚Kako do lastnega posla‘. Iz- vedena bo v režiji inkubatorja, ude- ležencem pa bodo svetovali pri us- tanavljanju podjetij. »Verjamemo, da v podjetništvu je prihodnost za mlade, in k tej prihodnosti jih je treba spodbuditi. Po dveh letih vodenja inkubatorja lahko rečem, da mladi v našem okolju imajo potencial in željo za samozaposli- tev, mogoče pa jim manjka kako znanje in spodbude,« je bila jasna direktorica Mrežnega podjetniške- ga inkubatorja v Ormožu Polona Kukovec Lakota, ki je prepričana, da so to znanja, ki lahko marsiko- mu olajšajo pot do uspešnega pod- jetja. »Predstavili bomo modele, kako iz neke ideje ali hobija razviti podjetje. Pogledali bomo, kako se pripravi načrt, se predstavi pro- dukt, kako se izvede predstavitev Ormož  Ljudska univerza Ormož z novimi aktivnostmi za mlade Letos bodo za delovanje porabili »Tako majhna ljudska univerza, kot je naša, brez fi nančne podpore lokalne skupnosti ne more pridobivanju sredstev za svoje delovanje zelo iznajdljivi, saj naj bi letos občine ustanoviteljice Foto: KG Z leve: direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja v Ormožu Polona Kukovec Lakota, direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša in Teja Trstenjak Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  21. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 11 Zaradi ministrstva čakali skoraj leto dni »Pot do današnje tiskovne konference je bila dolga. O projektu smo pričeli pogovarjati v januarju 2019. Pripravili smo projekt »Mladi Ormož« in ga potem v marcu prijavili na razpis. Odgovor LAS UE Ormož, da je naš projekt izbran, smo dobili relativno hitro, potem pa se je začelo čakanje. Čakali smo na soglasje oziroma odobritev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prvo njihovo sporočilo, da je bil naš projekt izbran in pozitivno ocenjen, smo prejeli šele februarja letos. Nemudoma smo pristopili k iskanju novega sodelavca, potem pa nam je delo prekrižala epidemija in smo razpis morali razveljaviti,« je povedala direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša. Sredi poletja, ko so se razmere zopet vrnile v stare tirnice, so postopke izbire novega sodelavca nadaljevali. Na razpis za projektno delovno mesto se je prijavilo kar 30 kandidatov. »Moram reči, da pri izbiri sodelavca nismo imeli lahkega dela, saj so bile prijave kandidatov res kvalitetne,« je cenila Ivanuševa. Izmed kandidatov so za sodelavko pri projektu izbrali mlado Tejo Trstenjak. Foto: KG Dravinjski Vrh  Javna razsvetljava Za svetilke 17.000 evrov Občina Videm del naselja Dravinjski Vrh te dni opremlja s svetilkami javne razsvetljave. Vrednost investicije je 17.000 evrov, dela bodo predvidoma končana še ta mesec. Sočasno s polaganjem vodov za javno razsvetljavo Telema- ch v odprte jaške polaga telekomunikacijsko infrastrukturo. Dela bodo izvajali dva tedna. Pričeli so jih 17. avgusta, računajo pa, da bi jih končali do konca meseca. Foto: MZ V delu naselja Dravinjski Vrh v občini Videm te dni nameščajo svetilke javne razsvetljave. Ptuj  Pred 22 leti mesto obiskala Esmeralda Spomin na druge čase Znamenita uspešna mehiška nadaljevanka Esmeralda, ki jo v tem času lahko znova spremljamo na enem od komercialnih TV-kanalov, ima tudi po 22 oz. 23 letih, odkar je bila posneta in v Sloveniji prvič predvajana, še vedno zveste gledalce. Mnogi jo namreč spremljajo ponovno, zgodba slepe Mehičanke jih še danes pritegne. Še zdaleč pa je ne spremlja več toliko evforije, kot je to bilo pred 22 leti, ko se je pravzaprav v času predvajanja posamezne- ga dela telenovele vse ustavilo, tudi polja so bila prazna, nikjer ni bilo nikogar … Pogosto so motike ostale kar na njivi, ker ni bilo časa, da bi jih pospravili; tako se je gledalkam mudilo pred TV-ekrane. Julija 1998 je Leticia Calderon obiskala Slovenijo, 5. julija pa tudi Ptuj. Večtisočgla- va množica jo je huronsko pozdravila. Mnogi niso verjeli, da v resnici ni slepa, nekoliko pa so bili tudi razočarani, ker je bila tudi njena frizura drugačna kot v telenoveli. Prav med obiskom v Sloveniji – obiskala je še nekaj drugih krajev, ustavila se je tudi v Moškanjcih in Gorišnici – je Leticia Calderon praznovala 30. rojstni dan. Množice, ki so jo navduše- no pozdravljale, so bile najlepše darilo za njen praznik, je takrat dejala. Spremljal jo je tudi mož Marc Lopez. S Ptuja je v Mehiko odnesla tudi miniaturno kurentovo podobo. Vloga Esmeralde ima v karieri Leticie Calderon prav posebno mesto, saj jo je izstrelila med zvezde. Še danes ima uspešno kariero, četudi, kot je dejala ob neki priložnosti, ni vedno vlekla pravih potez, kot jih je Esmeralda. Leticia Calderon je bila doslej edina tuja zvezda, ki je obiskala ptu- jsko Mestno hišo. Njen gostitelj ptujski župan Miroslav Luci je tudi edini ptujski župan, ki se lahko pohvali, da je v svojem mandatu stisnil roke dvema Ptujčankama z lento mis Slovenije: Alenki Vindiš in Miši Novak. Lepota se je v tistem času kar lepila na ptujsko Mestno hišo, saj se je z lentami ovenčalo še več Ptujčank. Dobri dve desetletji zatem so časi povsem drugačni, evforije na ptujskih ulicah in trgih ni več. Foto: Črtomir Goznik Mehiška igralka Leticia Calderon na balkonu ptujske Mestne hiše s takratnim županom Miroslavom Lucijem Foto: Črtomir Goznik Tako evforično je bilo na trgu pred Mestno hišo, kamor so lahko vstopili le povabljeni gostje in se rokovali z mehiško igralko. Prizor za zgodovi- no, ki ga verjetno ne bomo več videli – ali pa vsaj tako kmalu ne. za urejenost del urejenega okolja, ki navdihuje ljudi in v katerem oz. Terme Ptuj s ptujskimi turističnimi entuziasti. Foto: Črtomir Goznik Sivka pri Vetrnici zdravja ob hotelu Primus je letos bogato obrodila. Pri obiranju so že tradicionalno sodelovali člani TD Ptuj. Sivka ima pomembno mesto v ponudbi avtentičnosti Ptuja „Sivka je za nas izrednega pomena, saj je avtentična rastlina Ptuja in okolice. Svojim gostom želimo namreč približati avtentičnost mesta Ptuj med bivanjem pri nas. Tako nabrano sivko polnimo v majhne platnene vrečke z našim logotipom, zraven pa je obešanka, s katero goste seznanimo, da je sivka dozorela pri naši Vetrnici zdravja, in predstavimo njene blagodejne učinke. Vonj pomirjajoče sivke nas namreč popelje v miren spanec, zato gostom podarimo vrečko sivke, da si jo odložijo na nočno omarico za spokojen spanec. Sivka pomaga tudi proti glavobolu, zmanjšuje napetost in nas umiri. Uporabljamo jo tudi za pomirjajoče kopeli in za značilne Primusove piškote, ki so posebnost naše ponudbe. Šopke naše sivke lahko najdete tudi v vazicah po celotnem hotelu,“ je o pomenu sivke in njeni uporabi v njihovi ponudbi povedala Milena Mojzeš, izvršna direktorica Term Ptuj. Foto: ČG Sivka je za Terme Ptuj izrednega pomena, saj gre za avtentično rastlino Ptu- ja in okolice. Na njeni avtentičnosti gradijo tudi svojo turistično ponudbo. Izbira poklicne poti nikoli ni bila lahka naloga Pri rosnih petnajstih človek pač ni dovolj moder in ne pozna vseh dejstev širnega sveta, odločiti pa se mora za smer šolanja, v kateri se bo naslednjih nekaj let (od dveh pa tudi do 15 let) izobraževal in potem še nadaljnjih 40 let delal. Težko odločitev mora najstnik sprejeti v času, ko še niti sam sebe ni dodobra spoznal. Aktivnosti, ki se obetajo na ormoškem območju, so za mlade zelo dobrodošle. Izjemnega pomena pa bi bilo, če bi se udeleženci lahko tudi sami v čem preizkusili. A ta nadgradnja zahteva mnogo tesnejše sodelovanje s podjetji.K o m e n ti ra m o okoli 350.000 evrov preživeti,« je povedala direktorico Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša. Kaže pa, da so pri zagotovile le 28 odstotkov njihovega letnega proračuna. potencialnim investitorjem,« je še dodala. V prihodnje projekti v bolj praktični smeri »Pri ogledu poklicev bodo v ospredju tisti, ki v lokalnem oko- lju primanjkujejo, potem atraktiv- ni poklici in poklici, ki so pogosta izbira mladih. Tako bodo lahko iz prve roke videli, kako je videti delo v odvetniški pisarni, pri veterinarju ali avtomehaniku,« je dejala Ku- kovčeva. Se pa na LU Ormož za- vedajo, da bi zainteresirani mladi potrebovali več kot le ogled, pot- rebovali bi bogatejšo izkušnjo. To vrzel bodo v prihodnje poskušali prem ostiti. »Prepričani smo, da bi bilo zelo koristno, da bi se udeleženci pri ogledih vključevali v delovni pro- ces v podjetjih. Na tem gradimo nov projekt, ki predvideva tudi mentorsko shemo za mlade. To bo pomenilo, da bodo mladi pod vodstvom mentorja sistematično spremljali in spoznali neko delov- no okolje. Želimo si tudi to nadgra- dnjo,« je pojasnila Ivanuševa. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 Konec julija so brez pomemb- nega pomočnika čez noč ostali na sadjarski kmetiji Frešer s Prelog pri Slovenski Bistrici. Tatovi so sadjar- ski traktor izmaknili kar z dvorišča. »Sledi za njim in tudi za tatovi ni, kasko ga nismo imeli zavarovane- ga, tako da ne moremo računati na kakršnokoli povračilo,« je dejal Bojan Frešer. Ocenjena vrednost traktorja je bila 20.000 evrov, nov ima ceno vsaj 40.000 evrov. A udarec je za kmetijo Frešer, ki proi- zvaja številne produkte iz sadja, še večji, saj se je ravno začela sezona obiranja jabolk. Kdo je predrznež, ki je odpeljal traktor, Frešer ne želi ugibati: »Zagotovo pa je to storil nekdo, ki je poznal situacijo.« V zadnjih treh letih in pol so po- licisti obravnavali 17 tatvin traktor- jev, od tega letos po dve na obmo- čju PU Celje in PU Murska Sobota. Omenjena primera iz Podravja v to statistiko nista zajeta. Nepridipravi so kmete s svojimi dejanji oško- dovali za okrog 350.000 evrov, policistom pa je uspelo preiskati približno desetino primerov. Tarča tatov so pogosto tudi kmetijski stroji oziroma kmetijsko orodje, pa tudi kmetijski proi- zvodi in poljščine. Najpogosteje predrznost dolgoprstnežev ob- čutijo kmetje z območja Novega mesta. V zadnjih treh letih in pol so pogrešili 333 kmetijskih strojev in orodij, ob tem so kmetje zaznali še 33 kraj kmetijskih proizvodov in 38 tatvin poljščin. Novomeškim policistom po številu obravnav sle- dijo ljubljanski, ki so v enakem ob- dobju popisali 366 kaznivih tatvin s področja kmetijstva, najmanj dela pa so imeli novogoriški in kranjski policisti. Na območju PU Maribor so v obdobju od leta 2017 do avgu- sta letos zabeležili 19 tatvin kme- tijskih proizvodov in še tri primere poljščin, ob tem pa so obravnavali še 99 primerov kraj kmetijskega orodja oziroma strojev. Največ lani, in sicer 32, letos že 17. Skupno pa se je v policijski statistiki nabra- lo preko 1.200 tatvin v kmetijstvu od leta 2017 do avgusta letos. Tatvin je še mnogo več Vendar policijska statistika po mnenju predsednika ptujske ob- močne enote KGZS Milana Unuka ne prikazuje realne slike. »Tatvin na terenu je še mnogo več, vendar kmetje marsikatere pogrešitve sploh ne prijavijo. Tako so nedavno enemu kmetu iz Podove z dvorišča ukradli avto prikolico in motorno žago, tudi kardani so pogosto tarča tatov, za mnoge je privlačna tudi nafta,« je dejal Unuk. Rešitev je seveda samozaščita. »Kmetje bi morali, da bi bili morda upravičeni do kakšnega povrnjenega evra od zavarovalnice, ali da bi bili njiho- vi stroji in ostala orodja varnejši, postaviti vsaj dva metra visoko ograjo in vzpostaviti videonadzor. Ponekod to ni izvedljivo, pa tudi predrago je.« Kje natančno je zagorelo, ura- dno še ni znano, so pa na kraj požara neposredno ob cesti De- strnik–Ptuj nemudoma prihiteli prostovoljni gasilci treh društev, in sicer PGD Destrnik, PGD Desenci in PGD Ptuj. Bitko z ognjenimi zublji so kmalu dobili, v požaru pa se na srečo ni še nihče poškodoval. Po besedah Anite Kovačič Če- lofi ga s Policijske uprave Maribor preiskava še poteka, zato vzrok požara ostaja neznan, je pa pove- dala, da je tuja krivda že izključena. Požar je povzročil veliko material- no škodo, nesrečni stanovalci pa že vse dni čistijo in odstranjujejo uničeno premoženje, kar najhitre- je pa bodo morali tudi popraviti pogorelo strešno kritino. petek  21. avgusta 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju do 20, najvišje dnevne od 29 do 33 °C. V soboto bo pretežno jasno in še nekoliko bolj vroče. Popoldne in zvečer bodo na severu nevihte, ki se bodo v noči na nedeljo razširile proti jugu. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno in hladneje, ob- časno se bodo pojavljale padavine. Foto: PU Maribor Sadjarski kmetiji Frešer so konec julija ukradli traktor znamke Goldoni v vrednosti okrog 20.000 evrov. Destrnik  Požar na Placarju gasila tri prostovoljna gasilska društva Poškodovanih na srečo ni, škoda pa velika Stanovalci hiše na Placarju 17 petkove noči niso kot običajno preživeli mirno v svojih posteljah, saj je njihov spanec ob pol treh zjutraj prekinil požar. Slovenija, Podravje  Do avgusta letos 173 kraj v kmetijstvu Tudi kmetje so tarče premetenih tatov Sredi letošnjega poletja so mariborski policisti obravnavali dve tatvini traktorjev. Prvega so nepridipravi odpeljali sadjarski kmetiji s Prelog pri Slovenski Bistrici, drugega so si prilastili v Lenartu. Navedena primera nista osamljena, policisti vsako leto obravnavajo več tatvin trak- torjev, kmetijskih strojev in tudi pridelkov. Foto: PGD Destrnik Nočni požar v hiši na Placarju so gasili člani PGD Destrnik, PGD Desenci in PGD Ptuj. Foto: SD Materialna škoda je velika, požar je močno poškodoval tudi streho. Foto: PU Maribor V Zgornji Verjanah pri Lenartu so tatovi v noči na 7. avgust odpeljali kme- tijski traktor znamke New Holland, vreden okoli 32.000 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  21. avgusta 2020 Kultura 13 Ste že brali / Veronika Simoniti: Ivana pod morjem Medtem ko so tisti bralci našega časopisa, ki najprej prelistajo športne strani časopisa, v začetku julija navdušeno spremljali tekmo za prvo mesto v nogome- tu med Olimpijo, Mariborom, Celjem in še kom, smo tisti, ki raje kot žogo v roke vzamemo knjigo, kak me- sec prej imeli svojo tekmo. Navijali smo za Branka Ce- stnika, Veroniko Simoniti, Jiřija Kočico, Sebastijana Preglja in Suzano Tratnik. Izbirali smo namreč naj- boljši slovenski roman v letu 2019 za nagrado kresnik. In zmagovalec je ... ... Ivana pod morjem avtorice Veronike Simoniti. Med nami, Ptujčani (če si kot podeželsko dete drznem imenovati se 'Ptujčan'), je seveda zmagal 'naš' Branko Cestnik (če ne veste: doma s Hajdine). Ampak kdo smo mi, da bi si upali dvomiti o pravilnosti dodeljenega kresnika! Pisateljica je pač našla staro fotografi jo noseče ženske in ob njej petletno hčerkico, pa ob tem napletla zgodbo o Ivani. Branko pa je preučil množico zgodovinskih dejstev iz časov, ko smo začeli šteti leta, se spopadel z življenjem v petovionskih časih rimskega imperija (celo na to je pomislil, smo slišali v nekem pogovoru, ali sme za nekega lopova uporabiti izraz žepar – če pa rimska oblačila niso imela žepov!), nam popisal množico verstev, ki so se hkrati pojavljala na Petovionskem, literarno popisal prihod krščanstva v naše kraje, kot pravi arhitekt začrtal potek petovionskih mestnih četrti, njenih ulic in trgov ... – ampak je pač zmagala črno- bela fotografi ja in pisateljičina domišljija. (Sicer pa: če smo Branka prav brali, nekaterih odgovorov nam v svojem romanu še ni dal. Kaj se je na primer zgodilo s tistim ugrabljenim otrokom? – Bomo morda dočakali Sonce Petovione II.? In 'bomo' takrat dobili kresnika? Tudi Veronika Simoniti ga je šele v drugem poskusu ...) Romana Ivana pod morjem pred njegovo proglasitvijo za roman leta 2019 nisem bral, zato sem v svoji najljubši knjižnici hitro poskrbel za rezervacijo. Ker da bi ga lahko dobil od danes do jutri, si seveda nisem drznil upati. Na lanskoletno zmagovalko(Belo se pere na 90) sem čakal kar nekaj mesecev (in še danes so za ta roman čakalne vrste), Ivano pa sem prejel po nekaj tednih. (Morda tudi to kaj pove o romanu?) Pa da ne bom krivičen: seveda ne gre za knjigo, ki je človek ne bi želel imeti na svoji knjižni polici, saj je pisateljica zanimivo opisala zgodovino 'svoje' družine. No, seveda v romanu ni opisana njena družina, ampak ker je pripoved napisana v prvi osebi, ima bralec občutek, da mu nekdo potiho zaupa domače družinske skrivnosti. Ki so tako skrivnostne, da jih razkriva šele po smrti vseh svojih prednikov in tako nima možnosti, da bi iz prve roke izvedeli, kaj se je dogajalo med naši dedki in babicami, saj ni živa tako rekoč nobena priča iz tistih časov. Če se spomnite, nedavno sem vam predstavil bosansko- hrvaškega pisatelja Jergovića, ki je opisoval zgodovino svoje rodbine. Tudi v romanu Ivana pred morjem gre za prikaz družinske zgodovine. In obe deli človeka spomnita, da bi se bili morali o svojih prednikih poučiti prej, ne pričeti o svojih koreninah razmišljati takrat, ko pričevalcev ni več med nami. Tudi pisateljičina pripovedovalka se tega začne zavedati, ko pospravlja po materi podedovano hišo, ker jo namerava prodati, pa ob tem najde kup pisem svoje babice Ivane. Ta jih je skrbno hranila vse življenje in tudi njena hčerka edinka jih ni uničila. Vnukinja pa ob njih poskuša rekonstruirati babičino življenje, ki se ji zdi zlasti zanimivo in skrivnostno, ko najde staro družinsko fotografi jo. »Na njej se babica smehlja in od strani gleda v človeka, ki jo fotografi ra. Z eno roko drži dlan moje petletne mame, drugo ima položeno na nosečniški trebuh. Na hrbtni strani slike je zapisana letnica 1943. Babica je mojo mamo rodila leta osemintrideset in je bila edinka. Vsaj tako sem bila prepričana do trenutka, ko sem pri svojih petinštiridesetih odkrila to fotografi jo.« (Str. 13.) Da bi izvedeli, kako se je zgodba razpletla, pa bo treba v roke vzeti Ivano ... Urednik Radia Ptuj in urednik fe- stivala Domen Hren je povedal, da so festivalski koncept menjali štiri- krat. Če ne bo dodatnih zapletov, bo enajst narodno-zabavnih an- samblov 18. septembra lahko tudi v živo občinstvu na novi ptujski tr- žnici predstavilo svoje nove sklad- be. Na oder bodo stopili dvakrat: s tekmovalno skladbo in skladbo iz zakladnice ptujskega festivala na- rodno-zabavne glasbe, ki je skrinjo slovenskih narodno-zabavnih viž obogatil s številnimi uspešnicami. V prvih letih ptujskega festivala so izbirali tudi skladbe, povezane s Ptujem. Med temi je zagotovo največkrat izvajana Krežetova Stoj še dolgo, Ptuj ponosni – po svoje legendarna skladba, kot je legen- darna tudi naj skladba petdesetih festivalov Te domače viže. Letošnja pričakovanja ansam- blov in občinstva so velika, vsi skupaj pa se že veselijo, da jih bo narodno-zabavna glasba znova povezala na skupnem prostoru. Ptujski festival še enkrat kaže svo- jo trdoživost. Družba Radio-Tednik Ptuj s sodelavci oz. partnerji se je izjemno potrudila, da bodo an- sambli lahko tudi v teh razmerah predstavili delček svoje glasbene ustvarjalnosti. Festivali ne glede na možnosti in priložnosti, ki jih prinašajo sodobna komunikacijska omrežja, ostajajo oder, ki se ne more primerjati z nobenim dru- gim. Ptujski festival pa je tudi eden izmed redkih na tem področju glasbe, če že ne edini, ki bo svoje poslanstvo izvedel tudi v omejenih razmerah. Poslastica bo tudi revijalni del letošnjega festivala, ko bo nastopil Alpski kvintet s paleto svojih glas- benih uspešnic v t. i. „alpskem“ zvoku. Spletno glasovanje se je začelo 16. avgusta V teh dneh se je že pričelo jav- no predvajanje novih festivalskih skladb na radijskih postajah po Slo- veniji in spletno glasovanje. Glaso- vanje poteka od 16. avgusta do 15. septembra. Spletno glasovanje bo prineslo polovico točk za nagrado občinstva, drugo polovico bodo dodali obiskovalci. Strokovna ko- misija za glasbo bo izbrala najboljši kvintet in najboljšo ostalo zasedbo ter prejemnika Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo, ko- misija za besedila pa bo med enaj- stimi novimi skladbami izbrala naj- boljše besedilo 51. festivala NZG. Z nagradnimi igrami do brezplačnih vstopnic Ljubitelji narodno-zabavne glas- be si bodo tudi letos lahko festival ogledali brezplačno. Vstopnico jim bo prineslo sodelovanje v nagra- dnih igrah Radia Ptuj. Trenutno lahko poslušalci Radia Ptuj na Fa- cebook strani Radia Ptuj všečkajo videospot Stoj še dolgo, Ptuj po- nosni ansambla Petovia kvintet, novo produkcijo TV Veseljak, naše partnerske TV, zraven pa zapišejo še ime osebe, ki bi jo želeli peljati na festival. Prve vstopnice bodo lahko že v tem tednu prevzeli v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3. Na spletni strani Ra- dia Ptuj oz. ptujskega festivala pa lahko glasujejo za skladbe letoš- njega festivala. Kot je povedal ure- dnik radia Ptuj in 51. festivala NZG Ptuj 2020 Domen Hren, bodo lahko podelili le okrog 350 vstopnic. Tudi letošnji festival bo posnela RTV Slovenija – Regionalni center Maribor, tako da bodo letošnjo festivalsko bero v dveh enournih oddajah v oktobru spoznali tudi tisti, ki si ga ne bodo mogli ogleda- ti v živo. Nova ptujska tržnica bo glas- beno prizorišče ne samo 18. sep- tembra s festivalom narodno-za- bavne glasbe, temveč tudi 19. sep- tembra, ko bodo nastopili letošnji fi nalisti projekta Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo v šesti sezoni, in 20. septembra, ko bo oder zaživel s prireditvijo Glasba do srca. Ptuj  51. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 Festival s tradicijo podira nove mejnike Najstarejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji tudi v letu, ki ni naklonjeno festivalskim in drugim mno- žičnim dogodkom, ohranja tradicijo. Priprave, ki se ne morejo meriti z nobenimi doslej, toliko ovir je bilo treba streti, so prinesle želeni rezultat, da se festival v okviru navodil in priporočil NIJZ lahko izvede. Ptuj  Ptujsko gledališče z novimi premierami Gledališčniki za povrnitev življenja »Karanteno smo gledališčniki le s težavo preživeli, ker je gledališče naš način življenja,« je ob najnovejši uspeš- ni premieri v MG Ptuj povedal direktor Peter Srpčić. Izjemna igralska in tehnična ekipa je to poletje garala, da je občinstvo lahko uživalo v kabaretski predstavi Lunapark Kuga. V MG Ptuj se doslej še ni zgodilo, da bi v tako kratkem času – dob- rem mesecu in pol – nastala takšna umetniška predstava z igralskim, glasbenim, plesnim, tudi čarovni- ško in scensko bogatim izrazom pod režisersko taktirko Matjaža Latina. Gre za vrtiljak raznolikih zgodb, likov, karakterjev, glasbe iz 30. let prejšnjega stoletja, s kaba- retskim pridihom in v prepričanju, da je postavila prava vprašanja, je svoje misli ob predstavi podal Jure Ivanušič, ki je skupaj z Matjažem Latinom in ob pomoči soigralcev zasnoval zgodbo. Podpisal pa se je tudi pod avtorstvom songov. „Mislim, da bomo s to predsta- vo okužili celo Slovenijo, da se bodo vsi želeli na nek način raz- kužiti,“ je prepričan Nenad Nešo Tokalić, ki se je znašel v doslej naj- bolj napornem študiju predstave, s kakršnim se v svoji večdesetletni igralski karieri še ni srečal. Študij je bil naporen, ker so v bistvu teksti nastajali do zadnjega dneva pred premiero. Izjemna ekipa je obliko- vala izjemno predstavo, ki je zače- tek nečesa novega – ponudbe ka- baretskega gledališča v Sloveniji, saj ga v tem trenutku ni. Z igralsko ekipo sta se z veseljem okužila tudi Gorazd Žilavec in Maja Pihler Ster- mecki – Bilbi, ki je poskrbela tudi za masko in koreografi jo. Kmalu premieri Ško eloškega pasijona in Vsi ptice S predstavo Lunapark Kuga so v MG Ptuj začeli mesec premier v MG Ptuj. Prihajata še dve, obe pa se do- tikata sodobnega časa. Prva je Ško-  eloški pasijon, ki nastaja v kopro- dukciji MG Ptuj in Prešernovega gledališča iz Kranja. Pod taktirko režiserja Jerneja Lorencija nastaja umetniška praizvedba klasičnega pasijonskega besedila, najstarejše- ga slovenskega dramskega teksta. S Ško eloškim pasijonom MG Ptuj vstopa v novo gledališko sezono. Druga premiera Vsi ptice pa nastaja v koprodukciji med MG Ptuj in Lju- bljanskim poletnim festivalom ter Mini teatrom. Režiser Ivica Buljan je izbral izjemno zvezdniško zased- bo (Ivo Ban, Milena Zupančič, Nata- ša Barbara Gračner ...). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jubilejni, 50. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019 je potekal na Mestnem trgu, letos bodo ansambli igrali in peli na novi ptujski tržnici. Na 51. festivalu NZG Ptuj 2020 bodo nastopili: Petovia kvintet, Peklenski muzikantje, Ansambel Gregorja Kobala, ansambel Tik Tak, Lunca, Vrli muzikanti, Ansambel Štravs, Pvaninski abuhi, ansambel Plus, Slovenke in Srčni muzikanti. Glasovanje na spletni strani 51. festivala NZG Ptuj 2020 (www.ptujski-festival.si) se je začelo 16. avgusta in bo trajalo do 15. septembra. V tem času lahko oddate glas eni od enajstih tekmovalnih skladb. Na letošnjem festivalu bomo prisluhnili sedmim valčkom in štirim polkam. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 do dva litra in pol vode na dan. Če opazite, da imate suha usta, vas boli glava ali ste utrujeni, je zelo verjetno, da popijete premalo vode. Glasilke lahko navlažite tudi z nekaterimi vrstami hrane. Pripo- ročljivo je uživati suhe slive ali ma- relice, korenje, hruške, breskve, be- luše, banane, fi žol, med, kokosovo olje, oljčno olje, mandlje, alge ... vse to blagodejno vpliva na glasilke. Pomagajte si z grgranjem, inhaliranjem in pastilami Za grgranje je najprimernejši žajbljev ali kamilični čaj, v katerega vmešajte žličko morske soli. Kar zadeva inhalacije, lahko uporabi- te fi ziološko raztopino, timijanov ali kamilični čaj. Kadar grgranje ali inhaliranje nista mogoča, si poma- gajte s pastilami. Najbolj vam bodo pomagale pastile z žajbljem, sle- zom ali islandskim lišajem. Nujno se izognite kajenju in zakajenim prostorom. Izognite se tudi suhim prostorom. Dim, prah in suh zrak utrujajo glasilke. Suh zrak lahko tudi doma navlažite s posebnimi sobnimi vlažilniki, sobnimi rastlina- petek  21. avgusta 2020Zdravstveni globus14 Intenziven govor, petje brez predhodnega ogrevanja, napačna pevska ali govorna tehnika, kriča- nje, celo smeh, kašelj, kihanje ali napačna prehrana lahko vodijo do trajnih poškodb glasilk zaradi pre- velike obremenitve. To pomeni, da glasilke postanejo zadebeljene, kar privede do vozličkov. V tem pri- meru je zelo pomembno, da ukre- pamo v najhitrejšem možnem času in začnemo hripavost zdraviti, da ne privede do stanja, ko je rešitev le še operacija. Raziskave so poka- zale, da v Sloveniji kar 72 odstotkov prebivalstva prizadene hripavost ali izguba glasu, ne glede na staro- stno obdobje. Je pa hripavost pri ženskah pogostejša kot pri moških. Kako si pomagati Navlažite svoje glasilke. Priporo- čljivo je, da popijete približno dva Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Uspešno nad hripavost Izguba glasu in hripavost se ne dogajata zgolj ob prehladu, temveč lahko človeka prizadeneta tudi zaradi preobremenjenosti glasilk. mi, fontanami ali posodicami vode. Pazite na pravilno prehrano Nikar ne pretiravajte s sladkimi, mastnimi ali preveč začinjenimi jedmi. Prav tako ne boste nič dob- rega storili z uživanjem kave, alko- hola, čokolade, pravega čaja, ore- hov, paradižnika, čebule, česna, peperminta in gaziranih pijač. Vse to namreč povečuje izločanje že- lodčne kisline, ki lahko poškoduje vaše glasilke. Večkrat na dan si pri- voščite manjše obroke hrane ter pazite, da razen vode ne zaužijete ničesar vsaj dve do tri ure pred spa- njem. Poskrbite za dovolj spanca in telesno aktivnost Če je vaše telo neprestano pod stresom in pritiskom, se to vseka- kor pozna tudi na glasilkah. Spa- nec in počitek sta nujno potrebna za regeneracijo glasilk in sta celo najpomembnejša dejavnika pri okrevanju. Za kakovosten glas je potreben tudi dobro uravnan izdih in dobra pljučna funkcija. Pljučne zmogljivosti pa boste povečali le z dovolj telesne aktivnosti. Kaj je namen preiskave S preiskavo pri bolnikih s teža- vami, ki so lahko posledica bore- lijske okužbe (otekanje sklepov, prizadetost centralnega živčev- ja ...), poizkušamo ugotoviti, ali so težave povezane z borelijsko okužbo ali ne. Preiskavo izvaja Inštitut za mi- krobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in področni zavodi NL- ZOH. Kdo se odloči za preiskavo na borelijo Za preiskavo se bo odločil zdravnik družinske medicine ali klinični specialist na osnovi bol- nikovih težav, ki bi bile lahko posledica okužbe z borelijo. V pri- meru tipične kožne spremembe (erythemamigrans) za potrditev diagnoze ni potrebno serološko testiranje. Kako se pripravite na odvzem krvi za preiskavo na borelijo Za odvzem krvi ni treba biti tešč. Kako preiskava poteka Za preiskavo je potreben vzo- rec venske krvi, ki vam ga bo odvzela laborantka v laboratoriju v zdravstveni ustanovi, ki jo obi- skujete. Preiskavo naredijo v laborato- riju iz vzorca krvi, ki ga oddate v zdravstveni ustanovi, ki jo tudi si- cer obiskujete. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Zapleti pri preiskavi so lahko povezani le z zapleti, povezani- mi z odvzemom krvi (krvavitev v podkožje, okužba na mestu vbo- da). Kakšne so nevarnosti preiskave Pri pravilno izvedenem postop- ku odvzema krvi ni pri preiskavi nobenih nevarnosti. Kdaj bodo znani izvidi preiskave Na rezultate preiskave boste morali počakati do 7 dni. Čemu bodo služili izvidi V primeru pozitivnega izvida in težav, ki so lahko posledica okuž- be z borelijo, boste zdravljeni z antibiotiki. V primeru negativne- ga izvida pa borelijska okužba ne more biti vzrok za vaše težave (npr. boleče in otekle sklepe). Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Dreamstime/M24 Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Dokazovanje borelijske okužbe Lymska borelioza je najpogostejša s klopi prenosljiva bolezen v Sloveniji. Kaj je borelioza Lymska borelioza je najpogostejša s klopi prenosljiva bo- lezen v Sloveniji. Povzročajo jo spirohete borelije različnih rodov in prizadene različne organske sisteme. Okužba ima zelo raznolik potek. Borelije potrebujejo 24 ur, da iz prebavil klopa preidejo v žleze slinavke, zato s pravočasno odstra- nitvijo klopa lahko preprečimo prenos okužbe, kljub temu pa je treba mesto vboda klopa opazovati še do tri tedne, saj se kožne spremembe lahko pojavijo v časovnem obdobju od tri dni do tri tedne. Po vbodu okuženega klopa, ki ga nismo pravočasno odstranili, preide borelija v kožo, kar se kaže kot tipičen kolobarjast kožni izpuščaj (erythemamigrans). Pri nekaterih bolnikih se okužba preko krvi in limfe razseje po telesu in prizadene različne organe, pogosto tudi sklepe. Z ustreznim zdravljenjem še na stopnji kožnih sprememb lah- ko v precejšnji meri preprečimo širjenje okužbe po telesu. Kdaj k zdravniku Vsaka hripavost je znak, da je z vašim vokalnim aparatom nekaj narobe. Lahko gre za posledico glasovne obremenitve, vnetje ob akutni okužbi ali funkcionalno glasovno motnjo. V vsakem primeru morate svojim glasilkam privoščiti primeren glasovni počitek in molk. Če to ne pomaga, obstaja možnost, da gre za polip na glasilki, alergijsko vnetje ali napačno tehniko govora in petja. V tem primeru je nujen pregled pri zdravniku oziroma otorinolaringologu, ki vam bo predpisal ustrezno terapijo, bodisi z zdravili (okužbe, alergija, vračanje želodčne kisline in tako dalje), pri nekaterih bolnikih bodisi s kirurškim posegom (operacija vozličev, polipov ali otekline glasilk). Obe hemisferi se medsebojno povezujeta in sodelujeta pri izva- janju različnih nalog. Tako desna polovica v manjši meri nadzira tudi govor, logiko in mišljenje, leva pa v manjši meri skrbi tudi za vidne, prostorske in intuitivne procese. Večina ljudi ima nekoliko bolj raz- vito levo polovico možganov, ki upravlja desno polovico telesa, to- rej tudi desno roko, zato je večina ljudi desničarjev. Dojenčki uporabljajo obe roki hkrati. Pozneje, nekako med še- stim in devetim mesecem staros- ti, boste morda opazili, da otrok pogosteje uporablja le eno roko, vendar to še ne pomeni, da je levi- čar oziroma desničar. To se lahko pokaže najhitreje pri dveh ali treh letih. Vmes se lahko zgodi tudi, da bo enkrat uporabljal desno, drugič levo roko. Katera bo prevladala, se bo končno pokazalo šele med petim in šestim letom starosti. Če bi radi ugotovili, ali je vaš malček levičar ali desničar, mu ponudite zanimivo igračko in bodite pozor- ni na to, s katero roko bo segel po njej. Obstaja namreč velika verje- tnost, da bo to njegova dominan- tna roka. Med 5. in 6. letom starosti se bo šele pokazalo, katera roka bo pri otroku dominantna. Z levo roko Če je vaš otrok levičar, ga nikar ne poskušajte preleviti v desničar- ja, saj mu s tem lahko povzročite več škode kot koristi. Takšno pre- usmerjanje je namreč za otroka stres, ki se lahko razvije tudi v motnjo, kot je jecljanje. Če ste de- sničar, boste otroka morda težko naučili nekaterih veščin. Pri tem naj vam pomaga zrcalno učenje. Ko mu boste prikazovali gibe, ki jih mora usvojiti, sedite nasproti njega. Tako bo najlažje razumel in usvojil potrebno znanje. Tudi v ra- zredu oziroma pri sedenju za mizo se lahko pojavi težava, če skupaj za mizo sedita levičar in desničar, ki se medsebojno ovirata z roka- ma. Rešitev je zelo preprosta: levi- čar naj sedi na levi, desničar pa na desni strani. In ne nazadnje velja posebno pozornost nameniti tudi pisavi. Levičarji namreč pogos- to ukrivljajo zapestje v nekakšen kljukast položaj, da bi videli, kaj pišejo. Da bi to preprečili, obrnite otroku papir tako, da bo pisavo lahko videl sproti. Z nekaj vaje bo pisanje lažje steklo. Tedenski mikroskop Je vaš otrok levičar ali desničar? Strokovnjaki si še vedno niso edini, zakaj nekdo postane levičar, z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da pomembno vlogo pri tem igrajo tudi možgani, ki so razdeljeni na levo in desno hemisfero. Desna je odgovorna za vidne, prostorske in intuitivne procese, leva pa nadzira govor, logiko in mišljenje. Foto: Dreamstime/M24 Včasih žrtve predsodkov, danes povsem običajni Včasih so učitelji v šolah kaznovali levičarje, če so jih videli uporabljati levo roko za pisanje, umivanje, hranjenje ali druga opravila. Največkrat so jih tepli s šibo po »napačni« roki in jih tako poskušali preobrniti v desničarje. Danes vemo, da je biti levičar popolnoma normalno, res pa je, da se levičarji še danes srečujejo s težavami oziroma ovirami pri nekaterih opravilih, ki so za desničarje mala malica. In še to: med znanimi levičarji so (bili) Napoleon Bonaparte, Albert Einstein, Jimi Hendrix, Ringo Starr, Bill Gates, George Bush, Bill Clinton in Oprah Winfrey. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  21. avgusta 2020 Za kratek čas 15 AJBIŠ - zdravilna zelika navadni slez, ELAM - staroveška država na območju jugozahodnega Irana, ESNA - mesto na levem bregu Nila v zgornjem Egiptu, WORCESTER - mesto in grofija v zahodni Angliji Čas mineva tako hitro, ljudje pa smo tako zelo počasni. Vsekakor je težko narediti vse, kar bi si želeli. Še vedno pa si lahko prizadevamo storiti največ, kar je v naši moči. Ta moč pa je še kako raztegljiva. Ne boste ravno zadovoljni s tistim, kar ste opravili. Sicer boste kar precej krivde pripisovali okolju, saj vam po vašem ni bilo naklonjeno, a na skrivaj si boste seveda na jasnem, da je bila težava predvsem v vas. Čudoviti dnevi so pred vami. Deležni boste prijaznosti in velikodušnosti, ki si jih niti predstavljati ne morete. Pri vsem tem pa ni dobro, da vse preveč veste že vnaprej, ker potem ne bi bilo presenečenja. Vaši najdražji venomer obljubljajo, da se bo tokrat zagotovo zgodilo, potem pa vedno pogrnejo. Ne veste več, kaj bi si sploh mislili. Vsekakor so nerode, po drugi strani pa so vam ravno zato tako ljubi. Neka dolgotrajna skrb še ne bo šla iz vašega poslovnega življenja, boste pa imeli srečo pri sklepanju novih dogovorov. Ne bi bilo slabo, če bi pri tem prisluhnili mlajši osebi. Zaradi stresov bodite previdnejši. Na spremembe, ki se bodo dogajale v ljubezenski zvezi, ne boste mogli kaj dosti vplivati. Veliko možnosti, da se vse reši na prijateljski ravni, boste imeli ob koncu tedna. Splošno počutje se bo izboljšalo. Pri poslovnih zadevah dobro premislite, kaj je treba posodobiti, popraviti, izboljšati, in šele nato začnite uvajati novosti. V prvi polovici tedna se boste živahno dogovarjali glede novih poslovnih zadev. Resni in zamišljeni boste, toda to je tudi najboljši temelj za velike dosežke, ki jih imate v mislih. Ne dajte, da vas kaj ali nekdo odvrne od tega. V soboto boste doživeli zelo prijetno in romantično doživetje. Človek kar težko verjame: nekaj mu je na dosegu roke, potem pa se nenadoma izmuzne in spet je treba začeti od začetka. Temu se lahko reče smola ali tudi nezbranost in površnost. Zaradi dogodka, ki se bo pripetil, se bo vaš partner kar precej ustrašil. Razložiti mu boste morali, da ne pomeni nič hudega. K sreči vam bo verjel, boste pa precej v dvomih, ali ste prepričali s tem tudi sebe. Kaj vam pomaga samozavest, če je sodelavec prestrašen in prepričan, da se vama projekt ne bo posrečil. Vsekakor boste morali biti zelo prepričljivi, če boste hoteli spremeniti njegovo razmišljanje. Znanec bo povedal zelo prepričljivo zgodbo. Sprva boste sicer osupnili, a potem se vam bo le zazdelo, da ima tudi njegova pripoved marsikakšno luknjo. Vrtati morate naprej. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 27. avgusta Petek, 21. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Lenart, Stara policija na Trgu svobode, LENart, ustvarjalna delavnica z razstavo 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa, 10:00 Ptuj, Mestni kino, Poletne urice angleščine 10:00 Lenart, Dom kulture, LENart, koncert Zlata generacija X, glasbeno zgodbarjenje z Waldhutter in sin triom 19:00 Velika Nedelja, poletno gledališče, predstava Ni lahko biti ženska Sobota, 22. avgust 09:00 Janški Vrh, domačija Bogomirja Jurtele, likovna kolonija Haloze 2020, zbor v piceriji Špajza na Bregu pri Majšperku 09:00 Ptuj, izpred Mestne hiše, EU in Ptuj s kolesom, ogled Ptuja, delavnica Od lana do platna, ogled Ptuja s kolesi 10:00 Lenart, Mestni park dr. Jožeta Pučnika, LENart, Knjižnica pod kostanji, za otroke in starše 12:00 Ptuj, Ptujsko jezero, Mednarodna jadralna regata 19:00 Velika Nedelja, Poletno gledališče, predstava Ni lahko biti ženska 20:00 Zavrh, pri Štupičevi vili, LENart, koncert Bilbi in Gregor 20:00 Ptujska Gora, trg, premiera promocijskega videa o Ptujski Gori Nedelja, 23. avgust 09:00 Janški Vrh, domačija Bogomirja Jurtele, likovna kolonija Haloze 2020, zbor v piceriji Špajza na Bregu pri Majšperku 10:00 Ptuj, Ptujsko jezero, Mednarodna jadralna regata 10:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, voden ogled po razstavi fotografi j No more silence, 10:00 Destrnik, pred gasilsko- turističnim domom, 39. kmečki praznik na Destrniku, peka in prodaja gibanic in krapcev ter postavitev klopotca ob 14. uri 10:00 Vitomarci, Večgeneracijski center E(t)noteka, Festival jabolk in vina, uradna otvoritev in promocija lokalne ponudbe s pogostitvijo in kulturnim programom 19:00 Velika Nedelja, Poletno gledališče, predstava Ni lahko biti ženska Ponedeljek, 24. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., delavnica Ustvarjam kot umetnik Josef Albers 10:00 Ptuj, CID, delavnica Poletje na koleščkih 10:00 Ptuj, CID, delavnica animiranega fi lma 12:00 Ptuj, Rogoznica, Dom krajanov, Folklorne delavnice v Domu krajanov Rogoznica Mestni kino Ptuj Petek, 21. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Medena dežela; 21:00 Zlata rokavica. Sobota, 22. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Pod belimi pečinami; 21:00 Medena dežela. Nedelja, 23. avgust: 17:00 Lassie; 19:00 Medena dežela; 21:00 Pod belimi pečinami. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  21. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila16 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VSAK petek VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ Pojeste jih lahko toliko, Slastni kalamari, italijanske sladice, Slovenski roman Briljantni medaljon, + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Otroci na evropskih prestolih KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU JONAS KAUFMANN USODEN MATEMATIK S SVETOVNIM GLASOM PRILOGA AVENIJA& VILA, V KATERI SE JE LJUBIL »JAMES BOND« NADARJENI IN USPEŠNI OTROCI ZNANIH SLOVENCEV ZVEZDNICE, KI OBŽALUJEJO LEPOTNE POSEGE ULA FURLAN: V ZADNJEM ČASU NAJBOLJ USTVARJALNA V KUHINJI vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija 6. DEL Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR,v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. Premišljena selitev Mance in Benjamina Izmajlova POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 Zaradi prenove travnate površi- ne sta kadetska in mladinska eki- pa Drave domači tekmi proti Muri gostili na stadionu na Hajdini. V sredo popoldan so najprej zaigrali kadeti, ki so remizirali s 3:3 proti tekmecem iz Murske Sobote. Ti so povedli z 0:1 in 2:3, medtem ko je Drava najprej z zadetkom Krušiča izenačila na 1:1, nato pa povedla z 2:1, ko se je med strelce vpisal Letnik. V končnici tekme je za Ptu- jčane za 3:3 in remi zadel še enkrat Krušič. Kadetski tekmi je sledila še mladinska, v kateri je Mura po- vedla že v prvem polčasu z 2:0. V nadaljevanju je Drava preko Pivka znižala rezultat in je ves čas priti- skala, si ustvarjala priložnosti, a ni še enkrat zadel za vsaj neodločen rezultat. David Breznik Videm – Kety Emmi Bistrica 2:8 (0:4) STRELCI: 0:1 Martinčič (4. z 11. m), 0:2 Martinčič (33.), 0:3 Kovačič (36. z 11. m), 0:4 - Korošec (44.), 0:5 Kapun (49.), 0:6 Kapun (69.), 0:7 Martinčič (72), 1:7 Frank Ličina (78.), 2:7 Frank Ličina (80.), 2:8 Ir- šič (90.) Videm: Rogina, Vidovič, Plajn- šek A., Zdovc, Cafuta, Ovčar, Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek Ž., Vrbanić, Gajšek (od 46. Magdič). Trener: Robert Hojnik. Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Ribič, Korošec An. (od 65. Ramot), Rozman, Svenšek, Korošec A., Iršič, Kovačič, Kapun (od 76. Bre- znik), Martinčič, Polegek. Trener: Simon Dvoršak. Ljubitelji nogometa so v prvem polfi nalnem dvoboju Pokala Me- dobčinske nogometne zveze Ptuj v Vidmu pričakovali izenačen dvoboj med tretjeligaškima tek- mecema iz Vidma in Bistrice. A videli smo enosmerni promet in visoko zmago z 8:2 za goste. Ti so od prve minute naprej krenili na polno in so že v prvem polčasu odločili zmagovalca. Bistričani so pokazali organizirano igro in veli- ko všečnih akcij, ki so skozi tekmo prinesle ali zadetek ali zaključni strel. Na drugi strani je Videm po- novno nastopil z zelo zdesetkanim kadrom in v ekipi so manjkali ne- kateri nosilci igre. To se je videlo na zelenici, na kateri niso mogli enakovredno parirati razigranim Bistričanom. Ti so povedli v sa- mem startu tekme, ko je Martinčič zadel z enajstih metrov. Isti igralec je povišal izid iz prostega strela s pibližno tridesetih metrov. Siloviti napadi Bistrice, ves prvi polčas, so jim prinesli še dva zadetka, in sicer je najprej iz enajstmetrovke zadel Kovačič, rezultat polčasa pa je po izigrani akciji dosegel z zadetkom Tenis Blaž Rola izgubil proti mlademu Jiriju Lehecku Stran 19 Rokomet Ormožani izgubili, Dravaši začeli priprave Stran 19 Drava Ptuj (U17): Petrovič, Ribič, Čeh, Krušič, Lovrec, Letnik (od 50. Do- ver), Bezjak, Jeren- ko (od 57. Jelovi- ca), Kraner (od 75. Jukič), Gajanić (od 81. Ali), Kolednik. Trener: Aleš Jurčec. Drava Ptuj (U19): Maroh, Vrbnjak (od 68. Pučko), Ferk (od 65. Balagač), Čuš, Lah, Žvikart, Erhatič, Dobnik, Ja- nežič (od 72. Fras), Šabeder (od 22. Piv- ko), Mesarič. Tre- ner: Andrej Kvas. Nogomet Kidričani uvodne tekme proti Mariboru ne bodo odigrali, pogodbo podpisali z Grajfonerjem in Cotmanom, ta vikend začetek vzhodne tretje lige in Super lige Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Pokal MNZ Ptuj Bistričani nadigrali Videmčane, sedmica Drave v Podlehniku Foto: Črtomir Goznik Utrip s tekme Videm – Kety Emmi Bistrica Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave na tekmi z Muro na Hajdini Nogomet  1. SKL in SML Remi kadetov, poraz mladincev Drave Foto: Črtomir Goznik Drava brez težav napredovala v fi nale Pokala MNZ Ptuj. vendarle zaigrali malo bolj agresiv- no, sproščeno in povezano. Plod takšne igre sta dva zadetka Fran- ka Ličene; potem ko je prvič zadel po hitri in izigrani akciji, je drugič efektivno zaključil polprotinapad. Čisto ob koncu tekme je za konč- ni rezultat 8:2 in napredovanje v fi nale Pokala MNZ Ptuj za tokrat odlične igralce Kety Emmi Bistrice iz izigrane akcije zadel Iršič. Podlehnik – Drava Ptuj 0:7 (0:1) STRELCI: 0:1 Akande (25.), 0:2 Montie (46.), 0:3 Marcius (47.), 0:4 Turković (53.), 0:5 Ninkovic Quintana (64.), 0:6 Turković (83.), 0:7 Marcius (89.) Podlehnik: Bedrač, Trafela, Fe- guš U. (od 73. Pernat), Kramber- ger, Vrečar, Bele, Vinko, Mlakar, Murko, Verdenik, Feguš M. (od 66. Požar). Trener: Matic Feguš. Drava Ptuj: Klasinc, Martinče- vić, Piras (od 46. Lukić-Grančić), Drevenšek, Gassmann (od 46. Marcius), Nelson, Rogina A. (od 46. Ninkovic Quintana), Rogina S. (od 64. Dodlek), Turković, Montie, Akande. Trener: Viktor Trenevski. Drugoligaška ekipa Drave je po- trdila status absolutnega favorita na polfi nalu Pokala Medobčinske nogometne zveze Ptuj proti Pod- lehniku. Domačini so se vso tek- mo hrabro branili in so bili v sila podrejenem položaju. Trener Vik- tor Trenevski je glede na zadnjo prvenstveno tekmo malo spreme- nil začetno postavo, v kateri sta se znašla tudi dva mlada domača igralca Niko Drevenšek in Simon Rogina. Ptujčani so odločno sto- pili v obračun in so imeli v prvem polčasu neuspešne strelske vaje, saj so z zaključnimi streli poizku- šali Turković, Rogina, Akande, Gassmann in Nelson. Kljub veliki premoči so modri dosegli v prvem polčasu le en zadetek, potem je po podaji Turković z leve strani v osrčju kazenskega prostora žogo potisnil v gol Akande. Na drugi strani se je Podlehnik srčno bo- ril in je postavil močan obrambi blok. Skozi celotno tekmo so se korektno branili in kljub prejetim sedmim zadetkom je svoje delo zelo solidno opravil vratar Bedrač. Ob tem je v prvem delu z blagim strelom v okvir vrat poizkusil Kramberger, v nadaljevanju pa je resnejši strel s prostega stre- la sprožil Bele. Eden prelomnih trenutkov tekme, ki je tehtnico še bolj prevesil na stran Drave, je bil drugi prejeti rumeni karton in posledično prejet rdeči karton v končnici prvega polčasa doma- čega igralca Murka. Z igralcem več so Ptujčani še bolj dominirali v drugem polčasu. Takoj je zadel, najprej po podaji svežega Marciu- sa, iz bližine Montie in nato se je še Marcius z odmerjenim strelom z roba kazenskega prostora vpisal med strelce. Četrti zadetek je dal Turković, ki je podajo z leve strani z glavo preusmeril v mrežo. Z roba kazenskega prostora je nato na- tančno zadel še Ninkovic. V sami končnici tekme je Drava najprej za- dela po izigrani akciji, ko je dal za- detek Turković. Razigrani Marcius je postavil piko na i s samostojnim prodorom in dobrim zaključkom iz zahtevnega položaja. Tako je Dra- va dala sedem zadetkov Podleh- niku in se je uvrstila v fi nale MNZ Ptuj, v katerem se bo pomerila z ekipo Kety Emmi Bistrica. David Breznik Korošec. Tudi po odmoru se slika na zelenici ni bistveno spremeni- la, saj so igralci trenerja Simona Dvoršaka še zmeraj neumorno napadali in si ustvarjali priložnos- ti, medtem ko varovanci trenerja Roberta Hojnika niso in niso mogli sestaviti konkretnih akcij. Aktivni Kapun se je v nadaljevanju dvak- rat zapored vpisal med strelce. Potem ko je bil prvič spretnejši od domačega vratarja Rogine, ga je drugič preigral in je obakrat žogo potisnil v prazna vrata. Malo pred tem zadetkom so Videmčani pre- ko Zdovca prvič merili v okvir vrat Bistričanom, nato pa so v končnici Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 Upravni odbor Nogometnega kluba Aluminij Kidričevo je sklenil, da bo zaščitil svoje igralce in jih ne bo izpostavil tveganjem, ki jih v tako kratkem času po 10-dnevni karanteni prinaša zahtevna tek- ma z NK Maribor. NK Aluminij za nedeljo, 23. avgusta, delegirane prvenstvene tekme ne bo odigral. »V NK Aluminiju smo glede na znane okoliščine 10-dnevne ka- rantene za vse igralce ekipe z zbo- rom začeli v torek, 18. avgusta. S strokovnega vidika, ustreznega trenažnega procesa in prehoda na tekmovalni ritem smo ocenili, da bi bilo po samo nekaj skupnih treningih preveč tvegano odigrati prvenstveno tekmo že ta vikend. Ker se je delegiranje za prihajajoči vikend že napovedovalo prejšnji teden, smo na NZS apelirali, da nam tekme 1. kroga ne delegira- jo 22. oz. 23. avgusta, saj bomo s ponovnimi pripravami lahko za- čeli šele po testiranju ekipe na co- vid-19, ki je bilo v ponedeljek, 17. avgusta. Naš apel nogometni zvezi žal ni bil uslišan, zato smo se v skladu s pravilnikom NZS obrnili na NK Ma- ribor. Prosili smo za prestavitev delegirane tekme 23. avgusta na drugi termin. Tudi s to prošnjo žal nismo bili uspešni, saj NK Maribor tekme ne želi prestaviti. Na NZS bomo ponovno poslali prošnjo za prestavitev tekme, da našim igral- cem omogočimo enakovredno pri- pravo na tekmo, kot je je bil dele- žen naš nasprotnik v 1. krogu Prve Lige Telekom Slovenije. Glede na zelo kratek čas po- novnih priprav in visoko stopnjo tveganja, ki bi jo nedeljska tekma prinesla v povezavi s poškodbami, ki že sedaj zaznamujejo člansko moštvo, je upravni odbor kluba sklenil, da tekme v nedeljo ne od- igramo ter s tem zaščitimo naše fante pred morebitnimi poškodba- mi zaradi nepripravljenosti,« je od- ločitev upravnega odbora pojasnil predsednik NK Aluminij Marko Drobnič. V klubu smo si in si bomo, v primeru podobnih prošenj s stra- ni drugih klubov v izrednih raz- merah, prizadevali odreagirati v smislu fair playa na način, kot bi ga v tovrstni izredni situaciji, kjer smo Po dolgem premoru se ta konec tedna začenja nova tekmovalna sezona v 3. slovenski nogome- tni ligi vzhod in v Super ligi. Če se najprej ustavim pri slednji, lahko zapišem, da gre za najpopularnej- še nogometno tekmovanje na na- šem območju, ki v vsakem krogu ponudi lokalni ali sosedski derbi. Ti derbiji na stadione pripeljejo navi- jače svojega lokalnega kluba, ki jim tekma pomeni druženje ob špor- tnem dogodku. O teh tekmah in rezultatih klubov navadno krožijo zelo zanimive zgodbe, ki jih bomo spremljali v sezoni 2020/2021 tudi v Štajerskem tedniku. Pred pričet- kom prvenstva v Super ligi je zna- no to, da se so se v nekaterih sredi- nah zgodile kar precejšnje igralske spremembe. Ne glede na te spre- membe je v športu vedno težko napovedovati, a glede na sestavo ekip bi lahko vrh Super lige v priha- jajoči sezoni krojile ekipe Gerečje vasi, Markovcev, Zavrča in Bukov- cev. Ostalih šest ekip bo iskalo svoj prostor v sredini lestvice in glede na izenačenost ekip se bodo med sezono dogajala tudi številna pre- senečenja. Ta lahko nedvomno pričakujemo tudi v 3. slovenski no- gometni ligi vzhod, v kateri bodo iz MNZ Ptuj igrale štiri ekipe Cirkula- ne, Podvinci, Kety Emmi Bistrica in Videm. Po končanih pripravah smo opravili kratek pregled dogajanja v slednjih ekipah, ki so nam tudi za- upale cilje za tekmovalno sezono 2020/2021. Cirkulane – prvi cilje je obstanek Nogometaši Cirkulan so za dob- re igre v zadnjih sezonah in naslov prvakov Super lige dobili zasluže- no nagrado, ki je priložnost igranja v ligi višje v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Tega projekta so se lotili resno in so priprave začeli 13. julija. Trener ekipe Damjan Vogrinec je začrtal v tem obdobju štiri do pet tedenskih vadbenih obveznosti in nekaj prijateljskih tekem. Na njih so dosegli naslednje rezultate: Cir- kulane – Zavrč 4:1, Cirkulane – Dra- va Ptuj 1:1, Cirkulane – Gerečja vas 2:0, Cirkulane – Dobrovce 5:0 in Cirkulane – Starše 5:0. Na tekmah so dobili priložnost za dokazova- nje vsi nogometaši in med novinci so se znašli Alen Cimerman, Jaša Bojnec, David Živič, Nino Kokol in Kristjan Lipavšek. Cirkulančane sta pred sezono zapustila Tomi Štum- berger in Uroš Krajnc. Po opravlje- nem pripravljalnem delu je trener Cirkulan Damjan Vogrinec dejal: »Za nami je normalni cikel priprav, v katerih smo pridno delali in smo se dobro pripravili na začetek pr- venstva. Liga bo močna, zato je naš glavni cilj obstanek. Tega si želimo z dobrimi igrami zagotoviti čimprej in po najkrajši mirni poti. Igrali bomo tekmo za tekmo in na vsaki se bomo borili za zmago.« Podvinci – želijo biti prvi 15. julija je na začetku priprav za novo sezono 2020/2021 igralce pozdravil trener Aleš Čeh. Ta je znan po svoji zmagovalni miselno- sti in to na vsak način želi vcepiti svojim nogometašem. Ti so imeli v pripravljalnem delu štiri trenin- ge na teden in ob vikendih so od- igrali nekaj tekem. Rezultati teh tekem so: Podvinci – Bad Regens- burg 2:3, Podvinci – Markovci 7:2, Podvinci – Ljutomer 5:2, Podvinci – Turnišče 1:2 in Podvinci – Zavrč 4:1. Na teh tekmah se je uigravala ekipa, v kateri so novi člani Jaka Vajda, Bajraj Murat, Tomaž Gojko- šek, Rene Svenšek in Alen Marušič (priključen iz mladinskih vrst). Na listi igralcev, ki so zapustili Podvin- ce, pa so Aleš Čeh, Nikolaj Prahić, Patrik Jaušovec in Dejan Kociper. Gre za kar veliko sprememb v ka- dru, ki je imel v pripravljalnem delu petek  21. avgusta 2020Šport18 Nogomet  3. SNL vzhod in Super liga Ta vikend start vzhodne 3. lige in Super lige Foto: Črtomir Goznik Podvinci z visokimi cilji v tretji ligi Znani rezultati testiranja na covid-19 V torek je bilo po karanteni, ki je bila odrejena v soboto, 8. avgusta, opravljeno testiranje na covid-19. Od 42 testov je 39 testov pokazalo negativen rezultat, kar pomeni, da so pri Nogometnem klubu Aluminij s covidom-19 okuženi trije no- gometaši. Ker so bili vsi nogometaši in člani strokovnega vodstva v času od 8. avgusta do 17. av- gusta v karanteni, lahko vsi, katerih test je pokazal negati- ven rezultat, od torka naprej trenirajo. Trije nogometaši, ki jim je test na covid-19 pokazal pozitiven rezultat, pa bodo ostali v karanteni. Nogomet  NK Aluminij Uvodne tekme proti Mariboru ne bo, okrepili so se z Grajfonerjem in Cotmanom trenutno, sami pričakovali od vseh povezanih s to odločitvijo. Nove okrepitve Aluminija Nov član Nogometnega klu- ba Aluminij je postal stari znanec rdeče-belih Lovro Grajfoner, ki je zadnjih šest mesecev preživel v Kidričevem. Po polletni posoji je dvajsetletni vezist rdeče-belim obljubil dvoletno zvestobo. Lovro Grajfoner, ki se je navijačem rdeče- -belih že predstavil je v lanski sezo- ni nastopil na sedmih prvenstvenih obračunih, ter pokazal, da gre za izjemno borbenega in nadarjene- ga nogometaša, ki je svoje prve nogometne korake naredil pri Mariboru. Ob podpisu pogodbe z rdeče-belimi je Lovro Grajfoner po- udaril, da si želi z Aluminijem, kjer se odlično počuti čim boljših rezul- tatov: »Ekipa je zelo dobra, v njej je veliko talenta. Kljub temu da so nekateri igralci odšli, so jih nado- mestili novi. Lanska sezona je bila sploh moja prva v članski konku- renci, želim si, da predstave, ki sem jih že pokazal v rdeče-belem dresu še nadgradim. Pri Aluminiju, ki res veliko priložnosti nameni mladim nogometašem, si želim narediti korak naprej, da 'odrastem' kot igralec, da se lahko dokažem in da bo Aluminij prava odskočna deska v moji karieri. Kljub karanteni, ki je bila za nas igralce pravi hendikep, vseeno mislim, da smo dobro prip- ravljeni, imamo dobrega trenerja in strokovni štab, tako se nimamo v prihajajoči sezoni ničesar bati.« Nov član Nogometnega kluba Aluminij je postal vratar Aljaž Cot- man, ki prihaja v Kidričevo na eno- letno posojo. Aljaž Cotman si želi z rdeče-belimi čim boljše uvrstitve v letošnjem prvenstvu, in kot pou- darja ob sklenjenem sodelovanju, upa, da se bo kidričevski publi- ki predstavil v čim boljši luči: »V Kidričevo sem prišel, da pomagam ekipi, da pokažem vse, kar znam. Želim pomagati Aluminiju, da do- seže čim višje mesto v prvenstvu, prav tako si želim čim dlje v poka- lu. Upam, da bom branil na čim več tekmah, poskušal se bom predsta- viti v najboljši luči. Kljub temu da mi trenutno morda manjka tekem, mislim, da sem dobro pripravljen.« UR Foto: arhiv NK Aluminij Lovro Grajfoner nov član Aluminija Aljaž Cotman je iz Maribora prišel v Kidričevo. NOGOMET 1. SNL PARI 1. KROGA – SOBOTA ob 17.00: Tabor Sežana – Koper; SOBO- TA ob 19.00; Domžale – Bravo; SOBOTA 20.45: Celje – Mura; Tekma Olimpija – Gorica je bila prestavljena, tekmo Maribor – Aluminij pa ek- ipa iz Kidričevega ne bo odigrala. 2. SNL PARI 3. KROGA – SOBOTA ob 17.00: Beltinci Klima Tratnjek – Dra- va Ptuj, Primorje eMundia – Krško, Fužinar Vzajemci – Nafta 1903, Vitanest Bilje – Triglav Kranj, Roltek Dob – Jadran Dekani; SOBOTA ob 18,30: Krka – Brda; SOBOTA ob 19.00: Brežice 1919 Treme Čatež – Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 – Rudar Velenje. 3. SNL vzhod PARI 1. KROGA – SOBOTA ob 17.00: Korotan Prevalje – Videm pri Ptuju, Kety Emmi Bistrica – Podvinci, Zreče – Cirkulane, Koroška Dravo- grad – Dravinja, Šmarje pri Jelšah – Šampion, Dobrovce – Rogaška. Super liga PARI 1. KROGA – SOBOTA ob 17.00: Zavrč – Bukovci, Gerečja vas – Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba – Boč Poljčane; NEDELJA ob 17.00: Stojnci – Gorišnica, Markovci – Hajdina. Turnir v Slovenji vasi NK Slovenja vas organizira v soboto, 22. 8., tradicionalni memori- alni turnir. Nastopile bodo štiri ekipe po naslednjem razporedu: ob 14.30: Slovenja vas - Lovrenc, ob 15.45: Hajdoše - Prepolje, ob 17.00: tekma za 3. mesto in ob 18.15: tekma za 1. mesto. JADRANJE Brodarsko društvo Ranca Ptuj skupaj z Jadralno zvezo Slovenije na Ptujskem jezeru 22. in 23. avgusta organizira jadralno regato Jadro Rance Ptuj 2020. Tradicionalno tekmovanje bo potekalo v razredih Optimist, Laser 4.7. Laser Radial in Laser Standard. V soboto, bo tek- movanje potekalo med 12. in 18. uro, v nedeljo, pa med 10. in 15. uro. David Breznik Športni napovednik tudi precej težav s poškodbami, a sedaj je večina igralcev zdravih in pripravljenih na start tekmova- nja. O pripravah in željah Podvin- cev trener Aleš Čeh nadaljuje: »V pripravah smo imeli precej smole s poškodbami igralcev, a gledano v celoti, mislim, da smo jih opravili kar dobro. Imamo zelo kakovo- stno ekipo, ki bo na vsaki tekmi na- padala zmago in z malo sreče smo lahko na koncu tudi prvi v tej ligi.« Bistričani z visokim nivojem igre do zmag Bistrica bo imela v novi sezoni dobro ekipo, ki jo bo vodil trener Simon Dvoršak. Ta je s svojimi igralci začel priprave 15. julija in je uigraval ekipo skozi številne prip- ravljalne tekme. Rezultati teh te- kem so: Kety Emmi Bistrica – Dra- va 1:2, Kety Emmi Bistrica – Fužinar 2:6, Kety Emmi Bistrica – Rače 4:0, Kety Emmi Bistrica – Rogaška 4:3, Kety Emmi Bistrica – Dobrovce 3:1 in Kety Emmi Bistrica – Ragnitz 3:0. Na omenjenih tekmah so do- bili priložnost nekateri novinci. Ti so Sebastjan Šlak, Jan Ljubec, Nejc Pušnik in Jure Svenšek. Iz kluba sta odšla Jan Kotnik in Bajram Murat. O ciljih v novi sezoni je trener bistri- ških nogometašev Simon Dvoršak dejal: »Na vsaki tekmi želimo poka- zati visok nivo igre in z njo priti do zmage. Prav tako pa si sam želim čimbolje izobraziti nogometaše, da bodo igrali lep nogomet za oko in da bodo s takšno taktično do- vršeno igro prihajali do pozitivnih rezultatov.« Videm – pogledujejo na sredino lestvice Nogometaši Vidma so v priprav- ljalnem pogonu od 10. julija naprej. Trener Robert Hojnik je pripravil plan priprav, ki so po daljšem od- moru vsaj na začetku zelo temeljile na fi zični pripravljenosti. Ob tem je tudi uigraval igralski kader, ki pa je predvsem kadrovsko bolj skro- men. Sicer iz vrst Vidma v zadnjem obdobju ni odšel noben igralec, prišli pa so Luka Mesarič, Tibor Banić in Matic Frank Ličina. Ob teh treh bi si želeli še kakšnega kako- vostnega igralca, ki bi nosil določe- no breme igranja v vzhodni tretji ligi. Na igranje v tej ligi so se prip- ravljali tudi na prijateljskih tekmah in rezultati so: Videm – Rakičan 2:2, Videm – Bukovci 4:0, Videm – Alu- minij 0:4 in Videm – Mons Claudius 7:1. Več o željah za novo sezono trener Vidma Robert Hojnik: »V prvi fazi si želimo v klubu, da bodo naši igralci dobro nastopali v pr- venstvu in da bodo dosegali posle- dično tudi dobre rezultate. Kot tre- ner si želim, da bi prikazali dobre igre, discipliniranost in organizira- nost v igri ter da bi dodali tudi malo igrivosti v naših predstavah. Glede na izenačenost in kakovost ekip si želimo petega, šestega mesta ozi- roma, da bi sezono zaključili nekje na sredini prvenstvene lestvice.« David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 Članska ekipa Futsal kluba Hiša daril Ptuj je začela priprave na novo tekmovalno sezono v 1. slo- venski futsal ligi z zelo spremenje- no zasedbo. Prva velika spremem- ba se je zgodila na trenerskem mestu, saj je trenerja Simona Šabedra zamenjal Robert Grdović. Hrvaški trener, ki je sedel na ptu- jsko klop, je nazadnje deloval kot selektor reprezentance Turkmeki- stana, pred tem pa je v Sloveniji uspešno deloval v mariborskem futsal klubu. Priznani strokovnjak Grdović je na uvodnem treningu pozdravil enajst igralcev in nekaj jih bo s treningi začelo kasneje. Ob nekaj znanih igralcih je v kadru prišlo do številni sprememb, saj bodo barve našega prvoligaša po novem zastopali Mitja Gašparič, Borut Ručna, Rok Rednak, David Lah, Vanč Florjančič in Jeremy Bu- kovec. Gre za skupek kakovostnih novincev, kar nakazuje, da bodo Ptujčani še bolj konkurenčni v 1. slovenski futsal ligi. Ta se po trenu- tnem razporedu začne v začetku septembra oziroma natančneje 4. septembra s tekmo FC Hiša daril Ptuj – FK Siliko. Do starta prven- stva sledijo še intenzivne priprave ptujskih nogometašev, za začetek bodo že to soboto odigrali prija- teljsko tekmo s Stuttgartom. David Breznik Kolesarstvo je eden tistih špor- tov, ki je v zadnjih dneh med zelo popularnimi, saj smo spremljali v akciji na močnih dirkah mnoge najboljše svetovne tekmovalce. Gre nedvomno za vzornike mla- dih kolesarjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki prav tako pridno trenirajo in se pripravljajo na na- daljevanje sezone. Minuli konec tedna smo jih tako zalotili na tre- ningu na Arehu. Tistega resnega vzpona na Areh je 14,5 kilometra, za kar kolesarji potrebujejo okrog 50 minut. Skupna dolžina je tisti dan znašala 110 kilometrov, kar po- meni, da je bil za kolesarji konkre- ten trening. Pot so opravili mladin- ci in mlajši mladinci. Po odsotnosti trenerja Mateja Marina trenutno kolesarje na treningih vodi Mitja Mohorko ob pomoči ostalih tre- nerjev v klubu. Ta trening je bil za mlade tekmovalce dobra priprava za naslednjo dirko, saj bodo tri- je starejši in trije mlajši mladinci, Vid Jeromel, Žan Gorjanc, Andrej Majnik, Primož Kirbiš, Lovro Va- lenko in Jure Majnik, v prihodnjih dneh tekmovali na dirki 57. ročník Medzinárodných dní cyklistiky na Slovaškem, ki bo potekala v kraju Dubnica nad Váhom. David Breznik petek  21. avgusta 2020 Šport 19 Kolesarstvo  KK Perutnina Ptuj Aktivni mladi kolesarji Futsal  FC Hiša daril Ptuj Številne spremembe v ptujskem futsal klubu Foto: FC Ptuj Igralci FC Hiša daril Ptuj so začeli priprave. JERUZALEM – TATRAN PREŠOV 30:32 (13:17) Jeruzalem: Balent (6 obramb), Zemljič (4 obrambe), Skledar; Bogadi 2, Čudič 2 (2), Šoštarič, T. Hebar 9, Kosi 1, Žuran 5, Kocbek 2, Ciglar 2, Krabonja 4, Mesarić 3, Krasnič, Šulek, Niedorfer. Trener: Saša Prapotnik. Tatran: Chupryna (3 obrambe), Colodeti (7 obramb); Jaballah, Linhares 2, Rečičar, Pacheco 4, Fi- žuleto 3, Hozman 3, Hernandez 5, Santos 7 (2), Grzentič 3, Michalka 3, Fech 2 (2), Tsarapkin 1. Trener: Slavko Goluža. Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/2; Tatran 3/3. Izključitve: Jeruzalem 10; Tatran 4 minute. Ormožani so odigrali svojo četr- to pripravljalno tekmo in kljub soli- dni igri zabeležili svoj drugi poraz proti serijskemu slovaškemu pr- vaku Tatranu. Gostje, redni udele- ženci Lige prvakov in SEHA lige, so v športni dvorani Hardek odigrali svojo prvo od petih pripravljalnih tekem na slovenski turneji. Gre za pisano druščino, ki jo sestavljajo igralci iz Slovaške, Češke, Brazilije, Kube, Tunizije, Rusije, Portugalske in Slovenije (Nino Grzentič, Lucijan Fižuleto). Petnajstkratnega prvaka Slovaške vodi 49-letni Slavko Golu- ža, ki je kot igralec osvojil dve zlati olimpijski medalji (Atlanta 1996 in Atene 2004) in kot glavni trener vodil hrvaško reprezentanco v obdobju od leta 2010 do 2015. Or- možani so odlično odprli tekmo in v 9. minuti povedli za štiri (5:1). Blestel je Tinček Hebar s štirimi doseženimi zadetki. Dolga pot, potovanje z avtobusom iz Pre- šova do ormoškega Jeruzalema, kjer so Slovaki kosili, je trajala kar 14 ur, kar se je Slovakom poznalo na začetku tekme. Ko so se varo- vanci trenerja Goluže prebudili, je sledil preobrat na semaforju. V 21. minuti je Tatran povedel za tri (8:11). Na vodstvo gostov so Or- možani odgovorili z odlično igro in serijo 4:0 (v 25. minuti 12:11). Žal so Jeruzalemčani v zaključku zapra- vili preveč lepih priložnosti, kar so spretno izkoristili Slovaki, ki so na odmor odšli s štirimi goli prednosti (17:13). 2. polčas so odlično odprli Ormožani in že v 36. minuti izena- čili izid (18:18). Na levem zunanjem se je razigral Rok Žuran (vseh pet zadetkov v 2. polčasu), iz desnega krila je bil natančen Nejc Krabonja (met 4/4), z odlično igro je nadalje- val Hebar (9 doseženih zadetkov) in gostiteljem je uspelo vse do re- zultata 26:25 voditi za en zadetek. Na koncu so zmagovalca odločile izkušnje in brazilski vratar Marcos Colodeti, ki je v 2. polčasu zbral sedem obramb. Tatran je povedel za štiri (32:28) in mirno tekmo na Hardeku popeljal do zmage. Or- možane v petek, 21. avgusta, čaka peta pripravljalna tekma, in sicer gostovanje v Slovenj Gradcu. Tinček Hebar (Jeruzalem Or- mož): »Menim, da smo končno odigrali eno dobro pripravljalno tekmo. Pozna se nam, da smo se na treningu začeli ukvarjati s takti- ko. Slovakom smo nudili dostojen odpor do zadnjih minut, a žal nam je zmanjkala tista pika na i. Zmanj- kalo nam je moči za zadnjih deset minut. Škoda, saj smo bili blizu pomembnega skalpa. Verjamem, da do začetka sezone pridemo v pravo formo in takoj že v 1. krogu osvojimo prve točke.« Lucijan Fižuleto (Tatran Prešov): »Čeprav smo od poti bili zelo utru- jeni, smo odigrali dobro tekmo. Moram pohvaliti tako Ormožane kot svojo ekipo. Prava prvenstve- na tekma, kjer se je igralo na nož. Igra Ormožanov mi zelo je všeč. Imajo kar nekaj novih mladih na- darjenih rokometašev in seveda stare mačke, kot so Čudič, Žuran, Mesarić, Balent, Bogadi. Skratka zanimiva ekipa, ki bo zagotovo v zgornjem delu lestvice. Mi imamo zanimivo ekipo, pisano druščino iz vsega sveta. Nismo še uigrani, kot bi si želeli, ampak v prihodnosti bi lahko bili zelo neugoden nasprot- nik tudi na evropskih igriščih. Po- hvalil bi še organizatorje tekme, ki so se lepo potrudili in nas počastili s kosilom na Jeruzalemu (Gostišče Brenholc) in večerjo v Frankovcih (Črni ribič). Vsem igralcem Jeruza- lema želim dobro sezono in seve- da brez poškodb.« Uroš Krstič Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Kljub dobri igri zabeležili poraz Fo to : R K J er uz al em O rm ož Praga v tem tednu gosti ATP Challenger teniški turnir, na ka- terem je igral Blaž Rola. To je bil prvi uradni nastop na svetovni turneji turnirjev, na katerem pa se mu je žal zaustavilo že v uvodnem dvoboju. Ptujčan se je na peščeni podlagi pomeril s Čehom Jirijem Leheckim. Šlo je za dvoboj druge- ga kroga turnirja, saj je bil Rola kot deveti nosilec turnirja z nagradnim skladom 137.560 dolarjev v prvem krogu prost. Član Teniškega kluba Terme Ptuj je proti osemnajstle- tnemu domačinu v prvem nizu izgubil svoj servis, nato pa je imel nekaj priložnosti za break, ki pa jih ni izkoristil. Tako je 231. igralec sve- ta prvi niz dobil z rezultatom 6:4. V drugem je naš tenisač zaigral bolje in je povedel s 5:2. Pri tem rezulta- tu je že imel priložnost za izenače- nje na 1:1 v nizih, a se je Lehecka rešil. To mu je dalo zagona, saj je nato dobil štiri igre zaporedoma, kar je pomenilo, da se je Rola rešil v podaljšano igro drugega niza. V njej je imel Čeh več sreče in je zma- gal s 7:4 ter je tako Ptujčana izločil iz nadaljevanja turnirja v Pragi med posamezniki. David Breznik Rezultati: 1. krog: Blaž Rola (Slo/TK Ter- me Ptuj) je bil prost 2. krog: Blaž Rola (Slo/TK Ter- me Ptuj) – Jiri Lehecka (Češ) 4:6, 6:7 Tenis  ATP Challenger Praga Rola izgubil proti mlademu Lehecku Foto: Črtomir Goznik Rola v Pragi ni bil uspešen. Vodilni možje Rokometnega kluba Drava so se odločili, da bodo v tek- movalni sezoni 2020/2021 s člansko ekipo nastopali v 2. državni ligi. To tekmovanje naj bi se glede na stanje, povezano s koronavirusom, začelo v oktobru. V ponedeljek je svojo mla- do ekipo na uvodu priprav pozdravil novi trener Mitja Žuran. Slednjega vsi ljubitelji rokometa na Ptuju dobro poznajo kot zelo dobrega bivšega ro- kometaša in v zadnjih letih je delal v različnih sredinah tudi kot trener. Žu- ran je sprejel nov izziv in je na prvem treningu, ki so ga igralci opravili na odprtem in v športni dvorani Mladika, pozdravil same mlade igralce, večino- ma domače mladince. Od lanske eki- pe so od članov tako ostali Jan Osterc, Jan Mlač-Černe, Luka Reisman in Jan Maroh. Slednji bo z ekipo treniral, a Rokomet  RK Drava Glavno vlogo bodo imeli mladi rokometaši Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave se že pripravljajo na novo sezono. Foto: Arhiv KK Perutnina Ptuj Ptujski kolesarji na treningu ga v nadaljevanju leta čaka opera- cijski poseg, tako da je vprašanje, ali bo lahko po rehabilitaciji po- magal ekipi tudi na tekmah. Ob omenjenih izkušenejših igralcih sta se iz Gorišnice vrnila še vratar Žiga Bedenik in organizator igre Marko Žuran. Slednji bo kapetan ekipe in bo glede na izkušnje tudi vodja mladih igralcev. Vse pa sedaj čakajo priprave na novo sezono, ki jih bodo najprej opravili s kon- dicijskimi treningi, v začetku sep- tembra začnejo treninge z žogo in v zadnjem delu priprav sledi še nekaj pripravljalnih tekem. Za zdaj so dogovorjene tri z Arcontom iz Radgone. Ob tem bodo verjetno odigrali še kakšno, da se bodo dobro uigrali za start v 2. državni ligi. O ciljih ekipe je trener Mitja Žuran dejal: »Cilj za to sezono je, da v članski ekipi dobijo domači mladinci čim več priložnosti za igro in dokazovanje. Ti si bodo tako nabirali izkušnje in bodo imeli ob nastopanju na mladinskih tekmah tudi več močnih članskih tekem. S tem se bodo razvijali in moj načrt je tudi, da bodo skozi dobre trenin- ge napredovali. Tekmovalno naš prioritetni cilj ni takojšnja vrnitev v 1. B državno ligo, a če se bo ponu- dila priložnost za to, jo bomo po- izkušali vzeti.« Pred mlado člansko rokometno ekipo Drave je torej novo obdobje, ki ga bo na klopi kot trener usmerjal Mitja Žuran, ki pa mu bo občasno na tekmah v vlogi pomočnika trenerja pomagal Nejc Janžekovič. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  21. avgusta 202020 Ljudje in dogodki Haloški bregi od ljudi zahtevajo pridne roke, ki se ne ustrašijo žu- ljev, barve, pridobljene od sonca, ter številnih ur ročnega dela v na- ravi, ki se v zadnjih nekaj desetletij ni bistveno spremenilo. Osrednji pripomoček za strme pašnike so še vedno grablje in kosilnice, ki terjajo človeško moč. A če je dru- žina trdna, če je mišljenje enotno, se sicer težaško delo lahko pre- oblikuje tudi v veselo druženje. »Letošnje spravilo sena je bilo po- sebno, zbralo se je 25 mladih,« je ponosno dejala mama petih otrok, učiteljica, aktivna članica stoper- ških društev, gospodinja … Ida Žu- nkovič. »Otroci so odrasli, tako da imamo sedaj resnično veliko rok, ki so voljne pomagati, pridružili so se še njihovi prijatelji in po konča- nem delu, popoldanskem kosilu, se je druženje raztegnilo pozno v noč,« je dodala. Vsaka pomoč na kmetiji je namreč dobrodošla. »Imamo več kot 60 glav goveda, ki je čez leto na pašnikih. Teh imamo skoraj 50 hektarjev, nekaj je naših, večina najetih, nekatere uporab- ljamo brezplačno, saj so ljudje veseli že, če nekdo čisti te brege. To tudi pomeni, da se ukvarjamo z ekološko rejo, navsezadnje so Stoperce že zaradi narave dela ekološke. Njivskih površin imamo slabe tri hektarje, od tega koruze zgolj za vzorec. Bolj zaradi kožu- hanja v jeseni kot zaradi potrebe,« je pojasnil glava družine Boštjan Žunkovič. Ob kravah dojiljah in teletih imajo še šest posavskih konj, to je slovenska avtohtona hladnokrvna pasma, štiri ponije, ki se pasejo okoli podružnične šole v Stopercah, in nekaj kokoši. Kot omenjeno, so živali kmetije Žunko- vič večino leta na paši. »Spomladi jih razvozimo, nato jih selimo med pašniki. Kako jih selimo? Na sta- ri način. Nekdo izmed nas pojde pred čredo s kruhom ali vedrom žita, nekaj nas živino spremlja na koncu. Selitev imamo kar precej, predvsem zaradi majhnosti parcel. Sicer pa moška teleta prodamo za nadaljnje pitanje, ženska tele- Majšperk  Kmetija Žunkovič dokazuje, da haloški bregi Od šestero kravic do Ob pol devetih zjutraj so Žunkovičevi iz Stoperc, rosnih čel in zagorele ki ostajajo zvesti osrednjima vrednotama, to sta družina in delo. Foto: družina Žunkovič Na občini so sprva načrtovali, da bodo uredili le voziščno kon- strukcijo mostu preko potoka Ložnica na meji občin Slovenska Bistrica in Makole. Iz investicijske dokumentacije je razvidno, da so za ta poseg predvideli 244.000 evrov. Statistična presoja in hidro- loško-hidravlična študija mostu pa sta razkrili, da je ta povezovalni objekt že močno načet. »Študi- ja, ki je pregledala materiale na obstoječem mostu, je ugotovila, da most ni primeren za rekon- strukcijo, ampak bomo morali iti v rušitev obstoječega in gradnjo novega,« je pojasnil direktor ob- činske uprave Igor Erker. Zaupal je, da je pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega mostu v zaključni fazi, prav tako pa se ponovno izdeluje statična ocena obstoječega mostu, ki bo dala natančnejše podatke o nuj- nosti izvedbe investicije. Obstoječi betonski most, katerega osni raz- pon je okrog 32 metrov, je namreč del najpomembnejše in najbolj prometne ceste v občini. Nekate- re omejitve vožnje preko mostu so bile že izvedene. Prvi ukrep, ki je bil sprejet, je vzpostavljen izmenični promet, drugi ukrep je bila omejitev prometa na največjo skupno maso 10 ton, z izjemno za avtobuse. Slednje pa pomeni, da so številni kmetje, pa tudi tovor- njakarji, vsakodnevno v prekršku. Makole  Most čez Ložnico močno dotrajan Edina rešitev je rušitev mostu Osrednja investicija tega leta in tudi mandata v Makolah je zagotovo prenova jedilnice s kuhinjo v osnovni šoli. A po obnovi kliče tudi t. i. beli most na najbolj obremenjeni občinski cesti Pečke–Slovenska Bistrica. Foto: Mojca Vtič ZUDV Dornava, ki skrbi za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v du- ševnem razvoju, je Jurgečeva vodila dolga leta. Skupaj s 400 zaposlenimi je bila zadolžena za zagotavljanje primernega varstva, nege in oskrbe kar 450 uporab- nikov. Tragični dogodek pa je zahteval takojšnje ukre- panje, svet zavoda je tako v ponedeljek za vršilko dolžnosti direktorja imenoval Ivanko Limonšek. Ta je doslej bila v ZUDV Dornava zaposlena kot vodja zdra- vstvene dejavnosti. Kot je pojasnil predsednik sveta zavoda Miran Ke- rin, bo Limonškova zavod vodila do imenovanja di- rektorja. Kdaj bo objavljen razpis za prosto delovno mesto, bo znano septembra, ko bo seja sveta zavoda. Foto: ČG Nova v. d. direktorice je Ivanka Limonšek. Dornava  Sestal se je svet zavoda Limonškova v. d. direktorice ZUDV Dornava Po nenadni smrti Ide Jurgec, dolgoletne direktorice Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, je v ponedeljek svet zavoda imenoval vršilko dolžnosti. Ta bo zavod vodila do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili. V živalskem svetu je veliko odvisno od črednega vodje. Tudi pri ljudeh je tako. Da ne bo pomote: so izjeme, pa naj bo vodstvena struktura te ali one politične opcije. Manjka nam poštenosti, vizije in znanja, pa še tisto, kar ga imamo, tako lahkotno puščamo v tujino. Vse vlade, od prve naprej, so skrbele samo za bogatenje posameznikov: hitro menjavanje predobro plačanih direktorjev z nerazumnimi odpravninami, menjave nadzornikov …, da bi bilo pri pogači udeleženih čim več »naših«. Sam pa bi rad spomnil, na kakšen način smo si opomogli po drugi svetovni vojni: brigadirji prostovoljnih mladinskih delovnih akcij so sekali gozdove v bohinjskem kotu za ogrevanje Ljubljančanov že konec leta 1945, da ljudje v prestolnici ne bi zmrzovali, regulirali strugo reke Pesnice leta 1946, da ne bi več poplavljala in jemala težko pričakovanih kmetijskih pridelkov, gradili tudi šolske objekte (gimnazijo Ravne). V naslednjih letih vse do leta 1990 so gradili zadružne domove, ceste, železniške proge, vodovodna omrežja, telefonsko infrastrukturo, kanalizacijo, utrjevali cestne bankine. Delavci so gradili tovarne, kmetje pridelovali hrano … Toda nekateri trdijo, da je vse, kar imamo danes, zraslo po osamosvojitvi. V času samoupravnih interesnih skupnostih smo delavci takoj vedeli, za katere programe gre in koliko bomo zanje prispevali. Za vsako dejavnost, od kulture, šolstva, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, telesne kulture in še katere interesne skupnosti smo iz svojega bruto osebnega dohodka prispevali ustrezen prispevek. Naslednje leto smo dobili poročila. Nič ni bilo skrito, tako kot danes, ko ne vemo, kam je šel denar iz skupne vreče in kateri botri so ta sredstva davkoplačevalcev delili svojim podanikom iz skupnega državnega proračuna. In dokler prispevki niso bili poravnani, ni bilo plače. Takratna Služba družbenega knjigovodstva je bila neusmiljena, a pravična. Smo jo zato ukinili? Sporazume smo sprejemali na zborih delavcev. Po sprejetih programih so bile določene prispevne stopnje. Na plačilnih listah so bili navedeni zneski, ki smo jih za posamezno dejavnost prispevali – plačevali iz bruto osebnega dohodka. Iz neto osebnega dohodka, če se prav spomnim, tudi za samoupravno stanovanjsko skupnost, ki je iz teh zbranih sredstev gradila stanovanja. In glej ga, zlomka, minister Jazbinšek je ta stanovanja prodal po bagatelni ceni. Nič hudega, če so ta stanovanja po Jazbinškovem zakonu kupili reveži na dolgi rok, zgražam pa se nad dejstvom, da so jih od revežev pokupili novodobni certifi katni bogataši, ki so od ljudi v fi nančnih težavah izsilili najnižjo ceno za Drnovškov certifi kat. Pa to še ni vse. Nikoli ni bilo odgovora na vprašanje, kam so šli milijoni nemških mark od prodaje zaseženega orožja nekdanji okupatorski vojski. To orožje je bilo tako rekoč državno premoženje, njena kupnina od južnih sosedov, Hrvatov, Srbov, Muslimanov, Bošnjakov, pa nikoli ni pristala v slovenskem državnem proračunu ali pa le nekaj drobiža. Torej, kje so ti milijoni? Organi pregona bi morali po službeni dolžnosti ukrepati, saj je bila obtožnica že napisana v trilogiji »V imenu države« novinarjev Šurca in Zgage! Na zapisano ni bilo nobene ovadbe s strani imenovanih v trilogiji ali zanikanja nemoralnih dejanj. Gospod Hojs, boste tudi v tem primeru spisali navodilo za preiskavo? Vprašujem se, ali ne bi bila v teh časih ponovno potrebna nacionalizacija? Pobrati bi bilo potrebno vse premoženje tistim, ki so to državo okradli. Poslanci, kaj menite o razmišljanju, da ne bi rušili velikih in razkošnih črnih gradenj Jakliču, Maherju in ne vem še kolikim maharjem in s tem ponovno povzročali škodo? Odvzemite te objekte in za potrebe skavtov, tabornikov ter preko Rdečega križa in Karitasa omogočite otrokom lažje preživljanje njihove že tako težke mladosti. Še kar naprej se bije boj za dobro plačane vladne in parlamentarne funkcije in vsi obljubljajo tudi nemogoče. Ali je res nujno, da DeSUS sodeluje v vladni koaliciji? Ali sedanji koalicijski trojček s poslancema narodnosti in satelitom SNS ni sposoben sprejeti zakonov v dobro starejših, zgaranih državljanov? Winston Churchill je nekoč dejal: »Največ se laže v ljubezni, na lovu in v predvolilni kampanji«. In imel je prav. Sicer pa naj na koncu citiram Kalila Gibrana, libanonsko-ameriškega literata, ki je zapisal: »Nesrečno ljudstvo, katerega državnik je lisjak, čigar fi lozof je goljuf in čigar umetnost je posnemanje«. Da, pri nas posnemamo predvsem prvotni kapitalizem. Pisma bralcev Nikomur več ne verjamem Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  21. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 21 ta odpeljemo v klavnico. Lastne predelave mesa še nimamo, se pa pogovarjamo o teh možnostih. Zagotovo bi bila takšna odločitev na dolgi rok pametna. V Halozah namreč trije en hektar kosimo pol dneva, v ravnini pa nekdo sedi na traktorju in v eni uri pokosi pet hektarjev. Na koncu pa je kilogram mesa ali liter mleka enako plačan,« je povedal Boštjan. Deset kmetij zaprlo vrata hlevov Medtem ko številne kmetije v Halozah ugašajo in se hlevi zapira- jo, Žunkovičem zanosa ne manjka in ne zmanjka. »S šestih kravic in štale na priveze smo prešli na več 10 glav goveda, zgradili smo dva nova sodobnejša hleva, kjer so ži- vali čez zimo, ter strojno lopo. Gos- podarimo pa na zemlji, od katere je prej živelo več kot deset kmetij, ki so to panogo opustile,« je z žare- čim pogledom dejal glava družine. Ponosen je tudi na posodobljeno kmetijsko mehanizacijo, brez kate- re tudi na haloških kmetijah ne gre. »Nekaj sredstev smo si zagotovili iz uspešne prijave na razpisih, del sredstev nam omogočajo krediti, sam pa dodaten vir zaslužka zago- tavljam tudi z opravljanjem drugih storitev,« je priznal zagreti lovec, ki je po 14 letih pustil službo in se posvetil kmetijstvu. Na vprašanje, zakaj se je tako odločil, je izstrelil odgovor: »Zaradi svobode, ki jo nudi kmetijstvo.« Družbeno in društveno aktivna družina In čeprav je kmetija modernizira- na in zagotavlja preživetje sedem- članski družini, seveda ob službi žene Ide, Žunkovičevi ne namera- vajo obstati na doseženem. »Pri ži- vinoreji se usmerjamo iz lisaste pa- sme na pasmo limuzin, ki je mesna pasma. Gre za pomemben korak, ki ga ni mogoče opraviti z danes na jutri,« je še dodal Boštjan, ki mu dodatno energijo za razvoj kmetije zagotovo daje njegovih pet otrok. Najmlajša Ana, ki ji sledijo Miha, Luka, Lea in najstarejša Maja, vse- lej poprimejo za delo, ne le zato, ker morajo, ampak, ker jim je to prirojeno oziroma privzgojeno. Ob šolskih obveznostih in delu doma so aktivni tudi v domači lokalni skupnosti. Predstavljajo nepogreš- ljivi del družabnega in društvenega življenja v Stopercah. »Radi imamo svoj kraj. Sodelovanje in prijatelj- stva v različnih društvih nam pred- stavljajo sprostitev in prijetno pre- življanje prostega časa, ki ga ima- mo, kljub obveznostim na kmetiji, dovolj,« so zagotovili otroci, zbrani za družinsko mizo. Najraje se zberejo za veliko leseno mizo Za veliko leseno mizo se tudi sicer radi zberejo, kajti družina je zanje zelo pomembna vrednota. Zato ne preseneča, da je pri družini Žunkovič neizmerno veselo ob pra- znovanjih rojstnih dni, teh seveda ob številčnosti članov ni malo, ob ohranjanju ljudskih običajev, kot sta kožuhanje in koline, še posebej prijetno pa jim je ob božiču. »Bo- žični čas nam veliko pomeni, je čas topline, ljubezni in domačnosti, kar je v naši družini na prvem mestu,« so se strinjali Žunkovičevi. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • niso le breme šestdesetglave črede goveda polti, že pridno pripravljali drva za prodajo. Gasilci, planinci, kulturniki in seveda zavzeti lovci, Foto: družina Žunkovič Foto: Mojca Vtič Žunkovičevi iz Grdine pri Stopercah, od leve najmlajša Ana, mama Ida, najstarejša Maja, Lea, oče Boštjan, Miha in Luka. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  21. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 22. in 23. avgusta 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 19:00: Skrite podobe preteklosti, dokumentarni fi lm. Bogastvo tradicije nas ohranja in piše povest o naši lepi deželi Sloveniji. Med skrivnostnimi tolmuni se skriva reka Soča. Soška postrv je znamenitost deroče Soče. Triglavski narodni park vabi, da ga obiščete. Na Dominkovi domačiji v Gorišnici obujen način pridelave in pletenje vencev čebule. V spomin na preteklost fi lm Tri leta do lüka. Z ladjico Čigro potep po Ptujskem jezeru. Babičev mlin je še edini delujoči mlin na reki Muri. Zanj skrbita Vlado Babič in hči Karmen. Zgodba mlina v fi lmu Ne utihni stari mlin. Poti v neznano s svetov- nim popotnikom Zvonetom Šerugo. Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije. Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama. Prvi tujci med plemeni Etiopije. Na Gorci v Halozah zaigrali ljudski godci iz Lancove vasi. Skupina godcev ohranja ljudsko glasbo na starih ročno izdelanih glasbilih. V sobotno noč in nedeljski dopoldan z narodno-zabavnim ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP) ter 32., 33., 34. in 35. člena Statuta Doma upokojencev Ptuj ter v skladu s sklepom Sveta Doma upokojencev Ptuj, spre- jetim na 21. redni seji dne 29. 7. 2020, Svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto: direktorja (m/ž) Doma upokojencev Ptuj Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih, pogoja znanja slovenskega jezika in državljanstva Re- publike Slovenije izpolnjevati še pogoje, določene v 56. in 57. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), in sicer: • visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba iz 69. člena ZSV in 5 let delovnih izkušenj ali • VIŠJA strokovna izobrazba iz 69. člena ZSV in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih na področju socialnega varstva ali • visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba druge družboslovne, zdra- vstvene ali medicinske smeri in pet let delovnih izkušenj, • opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga dolo- či Socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, oziroma ga je dolžan opraviti v roku enega leta od začetka opravljanja nalog direktorja, sicer mu mandat preneha na podlagi zakona, • ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se pre- ganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi nakle- pnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Mandat direktorja traja pet let. Z imenovanim direktorjem se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja mandata. Mandat direktorju začne teči s 1. 12. 2020 oz. z dnem, ko izda soglasje k njegovemu imenovanju minister, pristojen za socialno varstvo. Pisne prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, origina- li ali overjenimi fotokopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev in programom dela Doma upokojencev Ptuj za naslednje mandatno obdobje naslovijo kandidati/ke na Svet Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, z oznako “Razpis za direktorja/ico – ne odpiraj!” v roku 15 dni od dneva objave v Uradnem listu. Nepopolne vloge bodo izločene in zavržene. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom. Namestnica predsednice Sveta Doma upokojencev Ptuj Metka Bolcar Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  21. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam se srce hitro zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. V SPOMIN 23. avgusta bo minilo 1 leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Terezija Caf Z GRAJENŠČAKA 18 Hvala vsem, ki si vzamete čas in z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Ko mine čas, ko srce obstane, rodi se večnost, ki ostane. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, dedka, tasta, brata, strica in soseda Štefana Vaupotiča Z MESTNEGA VRHA 19. 11. 1937–15. 8. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevke za svete maše ter nam bili v oporo v teh žalostnih trenutkih. Hvala Intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, Javnim službam Ptuj za pogreb, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za Tišino, duhovniku za obred in Mariji Hrenko za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - MANJŠO HIŠO v Osluševcih, letnik 2009 v izmeri 70,1 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 2.142 m2. Cena: 70.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne in le- ghorn, 19-tedenske. Naročila sprejema- mo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše, 23. PRODAM belo sortno in mešano ter rdeče vino. Tel. 070 713 014. PRODAM bikca simentalca, starega 16 dni. Tel. 070 250 441. PRODAM štiri koze, eno belo in tri rjave. Tel. 02 753 11 81. DETELJA, inkarnatka, prečiščena, pro- dam. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE NA PTUJU kupimo stanovanje velikosti do 50 m2. 031 438 573. V NAJEM oddam tri poslovne prostore: enkrat velikosti 40 m2 in dvakrat po 20 m2, ter več parkirišč v garažni hiši, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3. Tel. 041 325 925. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! KMETIJSTVO PRODAM koruzo, manjšo količino. Tel. 051 265 344. VOZILA PRODAM skuter Aprilia 500 (kubični), le- tnik 2005, in motorno žago za živo mejo. Tel. 070 826 526. PRODAM avtomobil Opel corsa za dele. Tel. 02 753 11 81. RAZNO VEDEŽEVANJE, bioenergija in radi- estezija. Pokličite po telefonu 040 260 288 (vedeževanje 1 €/min). Vrelec sreče, Erbežnik in Prudič, d. n. o., Krimska ulica 10, Ljubljana. Štajerski TEDNIK petek, 21. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  21. avgusta 2020Križem kražem24 Na Prešernovi ulici 16 na Ptuju so 18. avgusta odkrili spominsko plo- ščo v spomin na nestorja slovenskega turističnega novinarstva Milen- ka Šobra. V tej hiši se je rodil in obiskoval bližnjo gimnazijo. Po njem je Turistična zveza Slovenije tudi poimenovala turistično priznanje, ki ga je nekaj časa podeljevala zaslužnim turističnim delavcem. Slovesnosti ob odkritju so se udeležili tudi turistični novinarji Slovenije, katerih sta- novsko združenje letos slavi 55-letnico delovanja. V polnem razmahu je ocenjevanje krajev v okviru tradicionalnega pro- jekta Turistične zveze Moja dežela – lepa in gostoljubna. Komisija je Ptuj (tekmuje med srednjimi mesti) ocenila včeraj, ko je obiskala tudi Kidriče- vo, Cirkulane in Gorco z viničarskim in etnološkim muzejem, ki tekmujejo v kategoriji izletniški kraji. S Ptuja se je tudi v živo javila za oddajo Dobro jutro. Komisija za ocenjeva- nje jeder pa bo Ptuj, ki letos tekmu- je tudi v kategoriji mestnih jeder, obiskala 28. avgusta. Tega dne bo ocenila tudi jedri Maribora in Svete Trojice, za oddajo Dobro jutro pa se bo tokrat javila iz Maribora. Muzeji in galerije, ki so vključe- ni v Skupnost muzejev Slovenije, so 17. avgusta začeli vseslovensko akcijo Naprej v preteklost, ki bo trajala do 23. avgusta. V tem času bodo na spletu, družabnih omrež- jih in v muzejih pripravili številne predstavitve svoje dejavnosti. Po- krajinski muzej Ptuj-Ormož je na javno vodstvo po grajskih zbirkah NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je mogoče obiskati pravo srednjeveško-renesančno grajsko tiskarno? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Včeraj so se začele 13. Rimske igre. Nagradno turistično vprašanje kot v starem ptujskem mestnem jedru. Sodelujoče rimske skupine sicer ne bodo sestavile sprevoda po ptujskih ulicah in trgih, mogoče pa jih bo občudovati na posameznih območjih mesta, kjer bodo poskrbele tudi za krajšo predstavitev. Dirke kvadrig pa letos iz znanih razlogov ne bo. Zaradi koronavirusa je svojo osrednjo prireditev Praznik žetve z razsta- vo kruha in pogač letos odpovedalo tudi TD Polenšak. Niso želeli tvegati, je povedal predsednik Franc Kukovec. Polenške gibanice bomo tako lah- ko letos pokusili le za martinovo. Temu pa se ne bomo odrekli, so prepri- čani člani TD Polenšak, ki si želijo tako kot drugi organizatorji, da bi lahko vrata svojih domov, kjer hranijo dragocene starine preteklosti, čim prej ponovno odprli. Ob tem pa predstavili tudi številne jedi iz kulinarične zak- ladnice svojega območja. Ptuj bo med 26. in 29. avgustom gostil že 24. festival Dnevi poezije in vina. Nagrado bo prejela Marija Štumberger s Ptuja. Danes sprašujemo, kje na Ptuju je mogoče obiskati pravo srednjeveško-renesančno grajsko tiskarno. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko- va 3, do 28. avgusta. povabil včeraj. Vodenje je bilo brezplačno, udeleženci so plačali znižano ceno vstopnice, ki je stala tri evre. Ogled je bil namenjen odraslim obisko- valcem, ki so morali svojo udeležbo predhodno najaviti. Ogled je potekal ob upoštevanju priporočil in navodil NIJZ. Turistično društvo Mitra Hajdina se intenzivno pripravlja na projekt Dobrine s Hajdine. V okviru priprav so v ponedeljek in torek izvedli izobra- ževanje s področja haccp. Od četrtka do nedelje bo najstarejše slovensko mesto znova preplavil duh starega Rima, s festivalom resničnih zgodo- vinskih dogodkov, XIII. Rimskimi igrami. Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 se je potrudilo po najboljših močeh, da bo vsaj deloma prikazalo življenje starega Rima tako v Rimskem kampu v Štukih Na Ptuj so se ponovno vrnili Rimljani Visokoleteči polit iki nam gradove zidajo v oblakih , bolj prizemljeni v megli. * * * Zemeljska Cerke v temelji na svet i trojici: „OČE, S IN in SVETI CE KIN.“ * * * Nepismenim se n e piše vedno slab o. * * * Prijateljica si je n ajprej dala popra viti nos. Nato još ke in rit. Za pam et je pa že zmanjkalo denarja. * * * S 5G tehnologijo bi bila Marija v nebovzeta že 1. a prila. * * * Žena je razočara na, ker tudi dolg ost mojega življe nja ni aforistična . AFORIZMI BY FREDI Vitanje  Darilo ameriškega veleposlaništva V Centru Noordung na ogled kamen z Lune Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je v sodelovanju z vesoljsko agencijo Nasa v Vitanju predalo eksponat vzorca kamnine, prinesene z Lune. Kamen, ki so ga pridobili na površju Lune 14. decembra 1972, med misijo Apolla 17, bo po napovedih ameriškega veleposlani- štva v Centru Noordung na ogled predvidoma do konca leta. Centru Noordung bodo do konca avgusta predali tudi repliko vesoljske obleke, ki jo je nosil Neil Armstrong med svojim spreho- dom po Luni 21. julija 1969. Replika v naravni velikosti, ki jo je posodil muzej Smithsonian, bo v Vitanju na ogled do začetka novembra. Nare- dili so jo ob 50. obletnici pristanka na Luni, s pomočjo tridimenzio- nalnega skeniranja Armstrongove obleke iz zbirke Nacionalnega letalskega in vesoljskega muzeja v Washingtonu, ki je del ustanove Smithsonian. Izdelanih je bilo 15 replik originalne Armstrongove obleke, ki so bile razstavljene na bejzbolskih stadionih po ZDA v se- zoni leta 2019. Foto: reuters/M25 Italija  Noči klubi zaprti Na javnih mestih obvezna uporaba zaščitnih mask V Italiji so zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom od tega tedna zaprti tudi diskoteke in nočni klubi na prostem, na javnih mestih pa je od 18. do 6. ure obvezna uporaba zaščitnih mask. Avstralija  Mladoletniki v kazinoju Dvanajstletnica mirno igrala poker Avstralske oblasti so oglobile enega izmed največjih kazinojev v državi, ker so v njem kockali in pili mladoletniki. Dvanajstletnica je bila najmlajša izmed hazarderjev, ki jih je v objek- tiv ujela varnostna kamera. De- kletce je v kazino spravila mama. V igralnici pa očitno ni bila prvič, saj je nemudoma sedla za avtomat za poker in vplačala več kot 20 stav. Neka 16-letnica pa je v kazino prišla z moškim srednjih let. Nihče izmed osebja je ni vprašal za osebni doku- ment, medtem ko je poleg kocka- nja tudi naročila in pila alkohol. Foto: Liquor & Gaming New South Wales Delovanje diskotek in nočnih klubov v zaprtih prostorih je bilo prepovedano že do zdaj, minister za zdravje je prepoved razširil na tiste na prostem. Spomnimo. Ita- lija je med evropskimi državami, ki jih je pandemija covida-19 naj- huje prizadela, nekaj časa je bila celo v svetovnem vrhu po številu okuženih z novim koronavirusom in številu smrtnih žrtev. Z izjemno strogimi ukrepi, tudi večmesečno karanteno za vso državo, jim je uspelo širjenje novega korona- virusa zajeziti. A v zadnjih dneh število novih okužb spet narašča in oblasti se bojijo drugega vala pandemije, zato ukrepe znova za- ostrujejo. Med drugim morajo vsi, ki v Italijo pridejo iz Hrvaške, Grčije, Malte in Španije, imeti potrdilo o negativnem testu na koronavirus, opravljenem v največ 72 urah pred vrnitvijo, oziroma opraviti testira- nje v 48 urah po prihodu v Italijo, do testiranja pa morajo ostati v ob- vezni samoizolaciji. Foto: Profimedia/M24