> m leto 52 ¿¡gl. »t&kaw f" SO a&šk»» BlXk&mjt&SM «vtnlL fe&fte» j« tI^IK»^ KSwoik« ceei« ft 3k ¡fad ue *sa¿oJaa St fül. 42 iteTilha. dne 16» oktobra 10 letni!» Narodna in orotinarodna sila. Ko s» v Evropi revolucije in razni usodni preobrati ter velike izkušnje odvzele neomejeno moč in oblast raznim oblastnikom in tudi kronanim glavam, je polagoma stopal ▼ ospredje parlament, ki se ni sestajal iz imenovanih, ampak iz izvoljenih ljudi. Parlament, ki ima po svobodnih in pravičnih volitvah zbrane svoje člane, je predstavnik ljudske volje in načela glede od-iočevanja te volje in glede poslovanja parlamenta, imenujemo parlamentarizem. Na parlamentarizmu so zgrajene vse prave kulturne evropske države, pa naj si bodo republike ali monarhije. Parlamentarizem je odvisen se veda od volilnih zakonov in kar se teh tiče so Anglija, Francija in Nemčija na višku dovršenosti. Ko je parlament izpodrinil oblastniško samovoljo, so imela njegova načela dolgotrajne in težke boje s raznimi težavami v eni državi tako, v drugi pa drugače. Svetovna ▼ojna je prizadevala po vseh vojskujočih državah težke udarce parlamentarizmu, a ko je zopet napočil mir, se je začelo tudi parlamentarno ustrojstvo vsepovsod obnavljati. S svetovno vojno so ene države razpadle, druge so pa nastale, a vsepovsod se je povdarjal parlament in njegovo načelo kot prvi pogoj državne ureditve. Duh povojne dobe je odločno zahteval parlament in narodno odločevanje in vse države so bile nekako primorane, da se prilagodijo tej zahtevi, a samo to je škoda, da so ene storile to iskreno, druge pa na videz. Angleški, francoski, nemški in še drugi parlamenti so se v boljšem «žiru izpopolnili, imamo pa primere držav, v katerih se danes v šestem letu po vojni še bolj tepta parlament in njegova načela, kot se je to delalo pred vojno, ko narodi še niso imeli toliko samozavesti in raznih izkušenj. — Imamo v Evropi države, kjer so parlament za nekaj časa poponloma ubili fašisti. Primer Italija in Španija, deloma pa tudi Ogrska. Parlament v prvih dneh naše države so zasedli zastopniki jugoslovanskega jjrebivalstva vsled nujnosti brez volitev po razmerju stranic, ki je vladalo že od nek-daj poprej. Ta parlament se je vsled tega imenoval tudi začasno narodno predstavništvo. Pravi parlament ali skupščino so dale šele prve državnozborske volitve leta 1920. S prvimi volitvami je vedno težko, ker razne misli in razni izrastki svoje dobe precej na slepo pridobivajo volilne glasove. Naš prvi parlament je imel kot prvi razne hibe in napake, a v njegovi dobi se je le izkazalo, da je najtežje vprašanje naše države odnošaj med Srbi, Hrvati in Slovenci, ali z drugimi besedami: enakopravnost ali pa nadvlada enega narodnega dela nad dvema. Srbi po večini so zapeljani od svojih voditeljev stremeli za brezpogojno nadvlado in tudi v vrstah tedanjih za- stopnikov Slovencev in Hrvatov so našli pomočnike, ki so podkupljeni ali pa zaslepljeni to podpirali ter povrh še začeli širiti takozvano »jugoslovanstvo«, ki naj bi podvrglo Slovence in Hrvati srbski nadvladi in centra-1 ianiu. Druge volitve so se izvršile v enameniu nekakega narodnostnega glasovanja in odpadle so vse stranke, ki za tako glasovanje in potrebo niso bile na mestu. Do glasovanja je prišlo vsled tega, ker so tudi Srbi uvideli, da je potrebno kolikor mogoče enotno zastopstvo v svrho rešitve medsebojnih odnošajev. Pašičevi radikali so varali svoje volilee, da bodo izvedli sporazum s Hrvati in Slovenci. Y Zagrebu so zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev kmalu po volitvah sklenili dogovor ali ta-kozvani »Markov protokol«, ijazvan po predsedniku ra-dikalskega kluba Marku Gjuričiču. T protokol so radikali sklepali v sleparskem namenu in so ga tudi tako izrabili, da so sestavili samo radikalno vlado in ko je bila enkrat ta pod streho, so brezobzirno poteptali vse svoje v zapisniku ali protokolu dane obljube. Samoradikalna vlada in m nje zvezna vlada Pa-šiča in Pribičeviča je najbrezobzirnejše postopala proti upravičenim zahtevam Slovencev in Hrvatov ter je naj-ostudnejše teptala parlamentarna načela ravno tako, kakor misel ali idejo sporazuma. Ko je pa Pašič-Pri-blčevičeva vlada padla in je od srbske strani začel na-glašati in izvajati pošteni sporazum Ljuba Davidovič s svojo demokratsko skupino v vladni in parlamentarni zvezi s pravimi predstavniki Slovenije, Hrvatske in Bosne, so pa naenkrat začeli radikali vpiti, da imajo edino oni pravico od srbske strani govoriti o sporazumu. Da imajo Slovenci in Hrvati enotno politično zastopstvo je gotova stvar, drugače je pa glede Srbov in Srbije. Na radikalsko vpitje o edini pravici na sporazum, so odgovorili nekateri beograjski listi, katerim se ne more reči, da so v službi Davidovičeve vlade, s številkami: Za radikale je glasovalo pri prejšnjih volitvah okroglo 500 tisoč volilcev, za Pribičevičeve demokrate pa 50 tisoč, kar je sktr aj 550 tisoč glasov. Za Davidovičeve demokrate pa je glasovalo 360 tisoč volilcev in za zemljoradnike 170 tisoč, kar je skupaj 530 tisoč glasov. Potem pride-še 20 tisoč glasov za neodvisne Pro-tičeve radikale" in še mnogi tisoči glasov za stranke, ki niso dobile poslancev, a katerih glasovi se morajo na vsak način šteti med one, ki so najodločnejši proti Pašičevi politiki. Številke jasno kažejo, da Pašičevi radikali niso dobili narodne večine niti tedaj ne, ko so sami s pritiskom cele svoje oblastne moči vodili volitve v Srbiji. Še manj pa se da govoriti o njihovi pravici na sporazumu in njegovemu izvajanju vsled vsega tega, kar so že počenjali proti sporazumu. Pašičev zaupniški krog pa ima na vesti tudi najtežje grehe proti načelom parlamenta in narodne volje. Za časa svojega vladanja je Pašičeva družba edine le višje oficirje oskrbela z dobrimi plačami ter je iz teh krogov organizirala za sebe pravo zarotniško družba proti parlamentu in proti narodu. Z generalsko družbo zasleduje Pašič svoje oblastniške želje in to je pred svetom in pred kulturo še posebno nazadnjaško ia nasilno vsled tega, ker smo dobili v naši državi prvič vlado, ki ima za seboj pravo večino parlamenta in narede. Pašičeva stranka s priveskom Pribičevičevih demokratov se je organizirala kot prava pritinarodna sila, ki je delavna posebno sedaj, ko se uvaja red in zakonitost v državi in ko preti mnogim njenim voditeljem obsodba in kazen radi korupcije. V Pašičevi protinarodci sili pa ima posebno vlogo tudi gotovo število generalov, o katerih se je sam vladni predsednik Davidovič «javil, da niso v osmih letih vojne niti vohali smodnika. Ti generali so točno po programu vodstva protiljudsk» politike začeli pošiljati v Beograd in na dvor lažnjiva in napačna poročila o razpoloženju ljudstva. Ko so mislili, da je vse dovolj pripravljeno, je pa točno po programu hote ali na pritisk pred enim tednom izstopil vojni minister general Hadžič iz Davidovičeve vlade. Svoj korak, o katerem so poprej vedeli radikali, kot pa predsedstvo vlade, je utemeljeval s tem, da ne more ostati v vladi, katero podpira Radiceva stranka. Ta izgovor j t nekaj prav posebnega, ko generala vendar ni motila in vznemirjala ta stranka ves čas od 27. julija, ko se j« vsedel na vojnoministrsko mesto. Radikali so potom svoje generalske družbe pritisnili na vojnega ministre, misleč, da bo za njim odstopila tudi cela vlada. To se pa ni zgodilo in sami pošteni srbski politiki so vpričo generalovega izstopa načeli zelo važno vprašanje: Kaj ima general sploh iskati v parlamentarni vladi. Vlada je izvršilni organ ali činitelj parlamenta in po pravem bi morali v njej sedeti samo člani parlamenta, to je od ljudstva izvoljeni poslanci. Tako je do malega v vseh kulturnih in parlamentarnih evropskih državah ter mora tudi pri nas prej ko slej priti do tega. Pašičevi generali so si sploh prilastili stališče neke posebne vlade v državi, ki sestavlja politična poročila, četudi za to nima nobene pravice in nobenih pooblaščenih činiteljev ter bi rada še nekako nadzorovala pravo parlamentarne vlado. Vse, kar so doslej storili Pašičevi pristaši s svojimi pomočniki, je služilo v to, da se vedno ostrejše delita in razločujeta pri nas dva tabora: narodni in proti-narodni. Ta ločitev je ea narod in državo zelo potrebna in koristna. Radikali nimajo več pravice, imenovati se narodna stranka in to spoznanje je sedaj prešinilo tudi najširše plasti srbskega naroda. Stranka kot taka sploh Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 38 TSežki zapah je zarožljal, vrata so se odprla in brž je Ine potegnila mladega moža v sobo. »Oh — tisti strašni, divji krik! Kaj je bilo tisto '—?« »To je bil zmagoslavni, bojni krik človeka, ki vaia je rešil življenje, gospodična Porter!« je razlagal Clayton. »Počakajte, koj ga pokličem, sami ga morate zahvaliti za rešitev!« Preplašena Ine ni hotela sama ostati v koči, stopila je za Claytonom krog ogla. Pod oknom je ležala mrtva levinja. Trzana pa ni bilo nikjer. Nema sta stala ob silnem truplu nevarne roparice. »Oh, Clayton —! Strašen, grozen glas je bil —! To ni bil človeški glas —!« »Pa je vendar bil!« In pripovedoval ji je svoje čudežne doživljaje z neznanim bitjem, kako mu je neznanec dvakrat rešil življenje, — kako je s samim nožem napadel leva, — kako ga je z nerazunjljivo močjo nesel po zračnih višinah džunglinih orjakov, — kako je s samimi golimi rokami napadel levinjo in jo ubil, — pripovedoval ji je o silnih mišicah neznančevih, o njegovim prikup-ljivem, moško lepem obrazu —. »Ne vem kaj bi dejal da je! Izpr-va sem mislil, da je on tisti Trzan. Pa besedice ne govori angleški. Tudi razume ne.« »Najsi bo kdorkoli«, je vzklinilo dekle vneto, »življenje mi je rešil, — naj ga Bog blagoslovi in ohrani zdravega v njegovi divji džungli!« »Tako bodi!« je potrdil Clayton » poudarkora in stopila sta v kočo. »Za božjo voljo, — ali sent mrtva ali aisent —?« Mlada človeka sta zavzeta obstala na pragu. Iz predala stenske omare je dvigala glavo debo-lušasta Barba in njene velike boječe oči so plašno begale po sobi, kot bi ne mogle prav verjeti, da še gledajo nevarni pozemeljski svet. Tedaj pa so Ini odrekli njeni prenapeti živci, vrgla se je na ležišče in prasnila v prešeren, nehreiian saneh. XV. Kako seje gospod profesor Porter* levoa» srečal. Več milj južno od cče sta stala dva poštama moža »a peščeni obali. Prepirala sta se. Pred njima je ležal brezkončni atlantiški ocean, aa njunim hrbtom črna Afrika, krog njiju pa se je raz-teaala neprodirna, temna džungla. Divje živali so renčale in rjovele, divji, »krakotni glasovi so udarjali na njuna ušesa. Milje in milje sta potovala in iskala pot nazaj h koči, pa venomer sta hodila v nasprotno stran. Izgubila sta se, brezupno i« brez moči, prav kot bi bila prišla na drug svet. Človek bi mislil, da bo vsaka celica njunih možganov napeto delovala in premišljevala o njunem nesrečnem položaju in o trenutnem najvažnejšem vprašanju, kako in kod bi našla nazaj h koči. Govorila pa sla tole. »Ampak moj dragi gospod profesor«, je pravkar dejal gospod Filander, »pravim in ponavljam in pov- darjam, da Rimljani v svoji kulturi niso bili samostojni. Vse kar najdete pri njih, vse so si izposodili in vzeli od Grkov, umetnost, slovstvo, vedo, celo bogove sa si izposodili od GrKov —. Rimljani so bili po svojem bistvu praktičen, široko-gruden narod. Predvsem pa so bili militaristi. In imperialističen narod so bili! Njihov namen —.« »Bežite bežite, dragi gospod Filander!« ga je prekinil profesor Porter. »Dovolite, da vam ugovarjam. Tisto kar pravite, to je vse prišlo še le pozneje samo pe sebi. Tistikrat ko se začenja rimska —.« »Pssssst — gospod profesor! Zdi se mi, da nekdo prihaja taml« ea mama —!« je šepnil Filander in se plaho oziral. »Bežite bežite, gospod Filander! Ali vam nisem že tolikokrat pravil, da mora znanstvenik osredotočiti vse svoje duševne zmožnosti in vsa svoja telesna čutila edinole na svoj predmet, ako se hoče povzdigniti do tistih zračnih idejnih višin, ki se izključno kraljestvo visokih duhov —! In pravkar sle se hudo pregrešili zoper to temeljito načelo duševnih delavcev, prekinili stt tok mojih znanstvenih izvajanj zaradi malenkostnih pojavov v eutnem svetu in —.« »Za božjo voljo, gospod profesor, poglejte —! Lev —!« je tedaj kriknil gospod Filander in napenjal kratkovidne oči v mračne džungelske sence. »Kajpak —! Seveda! Lev —! Če že hočete iz komarja napraviti leva in kamelo —! Ampak kakor sem dejal —.« »Nikakor ne, gospod profesor!« se je koj razvnel Filander. »Dovolite da vam ugovarjam! Meni je stvar čisto jasna! Če bi bili znali Rimljani ustvarjati sami iz sebe, bi bili ustvarjali še preden so se srečal z Grki. Pa nič niso naredili, to sami dobro veste! Pravim in pov- me pride več v poštev pri vodstvu države. Misel in cilj Davidovičeve vlade je sporazum in po želji vladarja se lahko v to vlado sprejmejo samo politiki, ki hočejo delovati na tej podlagi. Radikalna stranka, ki je bila dolga leta po Pašičevim vodstvom proti sporazumu, ne more biti sedaj pod vodstvom Jovanoviča ali koga drugega naenkrat za sporazum, ampak iz nje lahko vsak čas stopijo pošteni in neomadeževani ljudje v vlado, kakor je to storil notranji minister Nastas Petrovič. Vse spletke protinarodnih politikov se pa razbijajo tudi vsled tega, ker naaš država oblastiželjnim in umazanim ljudem na ljubo ne sme in ne more izstopiti iz ikroga kulturnih parlamentarnih držav. Sedanja vlada je prva, ki ima za seboj pravo večino parlamenta. Poprej je vedno kaka močna parlamentarna skupina stala izven parlamenta in še le sedaj so vse zbrane ter po večini podpirajo vlado. Začetek nove parlamentarne dobe pri nas so z veliko pohvalo in zaupljivostjo beležili svetovni listi in naša država si je veliko pridobila na ugledu in zaupan., - v kulturnem svetu. Svetovi'i ugled se pa ne žrtvuje na ljubo kakega Pašiča in Tr bičeviča in tako bo tudi parlament ostal čvrst branile proti vsem nakanam protiljudske politike. NsugasljM cgenj sporazuma Starogrška pravljica pripoveduje, kako so živeli v vsem sijaju in razkošnosti grški bogovi na gori Olimp. Za človeško bedo in trpljenje so se starogrški bogovi le malo zmenili, da se je le njim godilo dobro in udobno, vse drugo jim je bila deveta briga. V kraljestvu starogrških bogov na Olimpu je bil tudi neki Prometej, ki je videl človeško gorje in prav v srce mu je segla beda zemljanov. Nekaj svetega in vse osrečujočega je bil za grške bogove — ogenj. Človekoljub Prometej je vzel iz Olimpa to božansko srečo in skrivnost ogenj, ga nesel na zemljo in osrečil z njim bedni človeški rod. Kakor hitro so pa opazili starogrški bogovi, da jim je Prometej izmaknil ogenj in oblagodaril z njim zemljo, so se nad njim iz jeze maščevali. Pravljica pravi, da ga je grški najvišji beg Cevs pusiil prikovati z verigami za roke ter noge na skalo. Od časa do rasa je priletel k njemu orel in mu izkljuvaval drobovino. Ubogi Prometej je po pravljici neizmerno trpel, a ubogo človeštvo je le imelo največjo — božansko dobroto ogenj. Ta stara grška pravljica o Prometeju in ognju se da kaj dobro obrniti na naše politične Tazmere in baš ravno sedaj. Od prevrata sem imamo v naši državi sedež in kraljestvo naših jugoslovanskih bogov — naš Olimp — Beo- j grad. Jugoslovanski bogovi:'Pašič, Pribičevič, Žerjav itd; so se v tem beograjskem Olimpu skoro pet let brigali le za svoj lasini, osebni dobrobit, ljudske težnje in potrebe so jim bile deveta briga. Za te bogove je bilo vedno vsega dovolj, a za vse druge navadne državljane ta beograjska božasntva niso imela drugega, nego da so podžigala ter netila spor in sovraštvo med SHS plemeni. Čim bolj smo se Srbi, Hrvati in Slovenci med seboj pisano gledali, tem bolj zadovoljno si je Pašič gladil brado in polnil svojo ne-nasitljivo mamo. Šele komaj po petih letih ljutih medsebojnih sporov, bede in trpljenja se je ozrl iz beograjskega Olimpa okrog po državi Prometej — Davidovič-Koroščeva vlada. Ta vlada je koj pri prvem pojavu in nastopu uganila prvo ter glavno potrebo med Jugoslovani — ogenj spo- Pravo -OYO milo i znamko „Jetó je že 60 let od vseh vrst S c h »» znano kot najboljše in najizdatnejše pralnega mila. Pravo samo z imenom i c li t" in znamko „J e 1 e n"! .... UÍMiáM razuma. Davidovič-Koroščeva vlada je prevzela po skoro petih letih prepira in prerekanj težko nalogo: nesoglasja in prepir med SHS plemeni ¡zgladiti. izravnati, užgati ogenj sporazuma. Kakor hitro so beograjska božanstva Pašič in Pribičevič zapazila, da sta jini Davidovič in Korošec izvila ogenj sporazuma in ga ponesla med Srbe, Hr-. vate in Slovence, od tega časa ta gospoda ne tuhta in ne misli drugega, kakor: kako bi se maščevala. Jugoslovanski narod se je z nepopisnim navdušenjem oklenil ognja sporazuma in iz hvaležnosti za to dobroto še ni nobeni jugoslovanski vladi tako in toliko zaupal, kakor ravno sedanji. In to narodovo zaupanje v sedanjo vlado najbolj grize ter peče Pašiča, Pribičeviča in Žerjava. Odkar se je pojavila Davidovič-Koroščeva vlada in si zapisala na svoj vladni program geslo: sporazum — se trojica: Pašič, Pribičevič in Žerjav neprestano kakor roparske ptice zaganjajo v vlado in jej hočejo ?,a vsako ceno izkljuvati drobovino, jo onemogočiti in uničiti. Javnosti je itak znano, kako ogabnih sredstev so se ti odžagani jugoslovanski bogovi poslužili tekom dveh mesecev delovanja sedanje vlade, da bi ugasnili in uničili ogenj sporazuma. Vse njihove peklenske nakane so bile zarnanj, plamen sporazuma, enkrat zaneten med narodom z najvišjega mesta, se vedno bolj širi, objemlje vedno večje plasti in ni nobenega poštenega in državno-mislečega Jugoslovana, ki ne bi dela sedanje vlade za sporazum najtopleje pozdravljal, se zanj navduševal in ga po možnosti tudi podpiral. Naj stori trojica Pašič-Pribičevič-Zerjav, karkoli hoče, da bi izpodmaknila tla sedanji vladi, narodovega zaupanja do vlade ne bo omajala, ker skozi pet let iz beograjskega Olimpa tlačeni in izmozgavani narod bo ostal vedno Da-vidovič-Koroščevi vladi hvaležen za ogenj bratskega spo- razuma. Fr. Kramberger: | Na mm in m m naših knjilnfc. ' (Spričo občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru dne 30. X. 1924.) Že ob ustanavljanju in snovanju knjižnic po naših društvih se je mislilo na to, kak namen, kake naloge naj imajo naše knjižnice. Prvi in glavni namen je bil že takrat: Izobraziti vse sloje. Z izobrazbo postane človek samo stojen in zrel za iskanje resnice, kar je glavni življenjski : smoter vsakega človeka. Ako pogledamo na kratko zgodovino knjižničnega gibanja, bomo videli, da so vsakokrat bili za snovanje knjižnic merodajni gotovi vzroki. V Nemčiji so se snovale knjižnice in razvijale najbolj po letu 1870, z namenom, vzbuditi in utrditi narodno za- vest. Isti je bil vzrok tudi na Francoskem, kjer /e Bilo po porazu leta 1870-71 še bolj potrebno, da narodu ne upade pogum in da se dela razpoloženje ter vzgaja narod za »re-vanžo.« Revolucijska doba leta 1848 je dala tudi pri nas Slovencih iskro, ki nas je zbudila iz narodne zaspanosti Čutili so to najprej posamezniki, ti so pisali knjige in časopise, ustanavljali društva. Ustanovili so Družbo sv. Mohorja, ki je razširila slovensko knjigo. Vso to delo je pa namen zbuditi našo narodno zavest. Po čitalnicah so se že dobivale knjige, zasebniki, posebno naši duhovniki, ki so podučevali ljudi še v nedeljskih šolah, so gotovo izposojali ljudem knjige in to z namenom izobraziti jih in buditi v njih zavest, da so Slovenci. Ko so se duhovi tudi pri nas ločili v VII. desetletju preteklega stoletja, sta obe smeri začeli delovati vsako na svojo stran. Svobodomiselna struja je kmalu pokazala, da na tem polju ne more delati, dr. Krek pa, zastopnik in praktični naslednik škofa Martina Slomšeka, je kmalu dal smernice za novo delo. Društva s knjižnicami so prevzela od posameznikov nalogo splošno izobraževati in vzbujati narodno zavest, obenem pa tudi ljudem kazati pot do edine resnice. Slovenska mladina je pridno segla po knjigah in ravno temu se imamo danes zahvaliti, da se ogrom na večina Slovencev zaveda svoje narodnosti, zaveda pa tudi tega, da smo katoliški narod. Takoj v začetku sem rekel, da je prvi in glavni namen , pa tudi glavna naloga naših knjižic še danes ta, da usposobijo človeka za iskanje resnice. Največja in zadnja resnica pa je Bog. Naše knjižnice morajo biti torej katoliške knjižnice, v njih morajo predvsem biti knjige, ki ne žalijo na ta ali oni način verskega čuta, ki povzdigujejo srce in duha v višave. Zaradi tega morajo biti pa v naših knjižnicah samo take knjige, ki blažijo srce in ki nudijo našim mislim lepe predmete razmišljanja. Druga naloga naših knjižnic je, da budijo in poglobijo narodno zavest. Žaiibog je to še danes zmiraj potrebno. Nastopajo razni »apostoli«, ki pravijo, da Slovenci nismo narod, da ni vredno, da bi bili narod. Zopet drugi pravijo, da moramo misel na narod sploh opustiti, češ, saj smo vsi potomci Adama in Eve. — Ne, vi vsi krivi preroki, tega nam ne morete dopovedati, da nas ni rodila slovenska mati, to je v naši 'krvi. Uničiti nas morete prej, narodne zavesti nam ne boste vzeli. K temu morajo po . svojih močeh doprinašati naše knjižnice, zato bodi v njih' predvsem slovenska knjiga! Naše knjižnice morajo tudi gledati na to, da ne pozabimo na krivice, ki so se zgodile našemu narodu, mi ne smemo pozabiti, da je toliko.naših' krvnih bratov še v jarmu narodnega, da, celo verskega suženjstva. V nobeni knjižnici ne smejo manjkati dela, ki govorijo o trpljenju in vzdihovanju naših bratov na Koroškem in v Italiji. HOMHMMaMnn* M darjam in ponavljam, da je šele zbližanje obeh narodov —.« Nekaj je zašumelo za hrbtom učenih starcev in gospod Filander je sredi svojega govora plašno odskočil. Tudi gospod profesor Porter se je vznemirjen ustavil. S ponosnim dostojanstvom, kakor se spodobi za kralja vseh živali, je stopal komaj deset korakov za njima mogočen lev. Ko sta se moža ustavila, je postal tudi lev ter ju z radovednim zanimanjem ogledoval. »Jako značilno —1 Zelo značilno —! Hm hm —!« je dejal profesor Porter zamišljeno. Rahla razdraženost je donela iz njegovega glasu. »Nikakor, gospod Filander«, je nadaljeval nevoljen, »nikdar v vsem življenju še nisem cul, da bi bilo tem živalim dovoljeno svobodno hoditi okoli, zunaj kletke ali celo zunaj mej in plotov zverinjaka —! Prav odločno se bom pritožil zoper tako očividno kršitev splošno veljavnih in- priznanih varnostnih predpisov! In sicer koj pri bližnjem ravnateljstvu tukajšnjega zverinjaka!« »Čisto prav ste povedali gospod profesor, čisto prav!« mu je pritrdil Filander. »In prej ko se pritožite, tem bolje bo za naju! — Torej pa pojdivaU Prijel je profesorja za ramo in ga potegnil za seboj. Naredila sta par korakov in gospod Filander se je obrnil. Pa ves se je prestrašil —. Lev je še vedno mirno in dostojanstveno v enakomerni oddaljenosti korakal za njima. Krepkeje je prijel preplašeni gospod svojega obo-tavljajočega se prijatelja za ramo in pospešil korak. »Kakor sem dejal, gospod Filander —!« je ponavljal profesor Porter, se ustavljal in zamišljen položil kazalec n čelo. Spet se je gospod Filander hlastno ozrl. Tudi lev je pospešil korak in trmoglavo stopal ža njima v nezmotljivo enakomerni oddaljenosti. »Za nama gre —!« je viknil Filander in se spustil v tek. »No no, učeni gospod Filander!« je ugovarjal profesor porter in se branil. »Takole skakanje se pač ne spodobi za moža-znanstvenika in učenjaka! Kaj bodo rekli naši prijatelji, če bi naju slučajno kateri srečal tule na poti in videl najine otročje telovadne vaje!« Gospod Filander je iznova pogledal nazaj. O groza —! V lahnih gibčnih skokih je prihajal lev bliže. Komaj pet korakov je bil oddaljen. Gospod Filander spusti profesorja in jo v divjem diru udre po pesku. Gast bi bil delal svojeirfu narodu na vsaki olimpijski igri. »Kakor sem dejal, gospod Filandeeer —!« je vpil za njim profesor Porter in tudi sam vrgel svoje suhe noge v zrak. Ugledal je krvoločne oči ip polodprti gobec v nevarni bližini svoje častitljive osebe. Z visokim svetlim klobukom v tilniku in z vihra-; jočimi kraki svoje dolge suknje je pohitel za urnimi petami svojega prijatelja. Ozek pas džunglinega gozda je segel v peščeno obal. Redka drevesa so slala prav do morja. V to varno zavetišče sla hitóla spoštovana moža s čudovito naglico | in z neverjetnimi skoki. Iz gostega vejevja najbližnjega drevesa pa jr pre-žalo dvoje bistrih oči in z odobravajočim zaaimanjem opazovalo skokonogo dirko. Trzan je sedel na drevesu in obraz se mu je režal v veselju in zadovoljstvu. Dobro je poznal kralja živali in njegove navade! Vedel je, da sta belokožca varna pred njegovimi zobmi in kremplji, že zdavnaj bi si bil privoščil Numa lahka» dosegljivi plen, pa njegov trebuh je bil poln. In sit lev ne napada brez sile. Numa bi bil stopal za njima in ju zasledoval, dokler bi se mu spet ne oglasil glad. Pa verjetno je bilo, da bi se bil kmalu naveličal postopanja in se zavlekel v goščavo spat. Le eno je bilo nevarno. Če bi ga belokožca kakorkoli razdražila — in zadostovalo bi bilo vznemirjenje obnašanje in kričanje» ali pa če bi kateri zmed njiju padel — v hipu bi bil rumeni krvoločnež planil in ju raztrgal. In to možnost je treba na vsak r.ačin zabraniti, si je rekel Trzan. Spustil se je na najnižjo vejo-in ko je gospod Filander prisopihal pod njega, utrujen in upehan, da bi sam voure nikdar ne mogel splezati na drevo, se je Trzan stegnil, ga pograbil za ovratnik, potegnil kvišku ter varno posadil poleg sebe na vejo. Trenutek pozneje je prisopihal profesor Porter v bližino njegove rešilne roke in tudi njega je potegnil kvišku, prav v hipu, ko je razočarani Numa planil, da pograbi ubegli plen Nekaj časa sla se sopihajoč oklepala debele varne veje, Trzan pa se je stisnil za deblo ter ju muzajoč se in radovedno opazovrl. Prvi je izpregovoril gospoii profesor. »Zelo sem užaljen!« je dejal. »S svojo straho-petnosljo ste prekinili mojo znanstveno razpravo, ste me motili v mojih izvajanjih! In čisto nedostojno sem moral hiteti za vami, da bi vas došel in vam povedal svoje končno mnenje. — K' I . v. *t O li uu J. Neaulri knjižničar Kastor je v neki svoji knjigi ozna-M socialno nalogo knjižnic. Tudi za nas velja, kar pravi: Knjižnice naj poučujejo in dajo vzpodbudo za delavnost, varčevanje ,treznost in smisel za domačijo. Naše podeželske knjižnice naj bi predvsem budile zanimanje za življenje doma na deželi, za umno poljedelstvo, vrtnarstvo, sa-djerejo, čebelarstvo in živinorejo. Mnogo je tega, bo rekel vsak, težko je vse to točno napraviti. Priznam, toda v tej smeri mora vsaka naša knjiž niča delati. Politični ogled. Država SHS. Vse radikalske spletke proti sedanji vladi imajo namen, kvariti odnošaje med vladnimi strankami in med Radičevo stranko. Najprej so radikali na vso moč razglašali po svojih listih, da Davidovičeva vlada nima prave podlage, dokler v njej ne sodeluje in ne nosi soodgovornosti Radičeva stranka. To se je naglašalo v nadi, da Ra-dičevci pod nobenim pogojem ne bi šli v vlado. Proti pričakovanju radikalov so bili pa Hrvati pripravljeni vstopiti v vlado in tako so morali Pašičevci zastaviti vse moči, da bi ^top Hrvatov v vlado preprečili in to zopet samo z nameijom ter v nadi, da bodo Hrvati jezni, ker se jih tako dolgo glede vstopa v vlado vleče za nos, nastopili proti Davidovičevi vladi. Pa tudi te nade in nakane so se izjalovile. Hrvati so mirno ugotovili: Mi nismo silili v vlado ter se tudi ne jezimo, če nas ne potrebujejo in bomo tudi v naprej podpirali Davidovičevo vlado sporazuma in poštenja. Pašič-Pribičevičeva opozicija pričakuje že dolgo časa ©d vsakega Radičevega govora vsaj nekaj, kar bi se dalo izrabiti kot znak mržnje do Srbov in nesporazuma z vlado. Vse to pa pričakuje zamanj in tako so se radikalske nade izjalovile tudi v nedeljo, ko je bil v Vrpolju velik shod Radičeve stranke. Radikali so mislili, da bo Radič udaril po srbskih predstavnikih vsled ostavke vojnega ministra. Vrpolje je sredi ravne in rodovitne Slavonije ter na sredi prometne «veze med Zagrebom in Beogradom. Radič si je ta kraj najbrž nalašč izbral, da bi njegov shod bolj •dmeval po Srbiji. Shoda se je udeležil kot gost iz Rumu-nije voditelj in poslanec rumunske tkmetske stranke dr. Lupu. Navzoči so tudi bili trije muslimanski poslanci iz Bosne, predsednik in poslanec južnosrbskega džemijeta, demokratski poslanec Djoka Popovič in nemški poslanec dr. Tauber. Radič je v svojem govoru proti pričakovanju radikalov celo o odstopivšem ministru Hadžiču lepo govoril. Imenoval ga je poštenega človeka in dobrega vojaka, ki je pa nehote nasedel spletkam Pašičeve družbe in desetorici generalov, katero bi moral nagnati nazaj v kasarno, ali pa še boljše v zapor. Za Srbijo je pač nesreča, da imajo pošteni ljudje prevelik strah pred lopovi in pred političnimi hajduki. Do zdaj je še šlo, da je Pašičeva družba iz vojske delala stražarje, da lažje ropa državne blagajne, a od sedaj naprej to ne pojde več, ker se srbski seljaki dramijo in ker je tudi poštena inteligenca odločno za sporazum in za bratsko sožitje in sodelovanje v državi. Hrvati ljubijo srbski narod in srbskega kmeta, kakor samega sebe in zato iskreno kličejo: Živela Srbija, živel srbski narod! — ker niso nikdar Pašičeve družbe in »jene politike metali v en koš s srbstvom in srbskim narodom. O Pašičevi nasilni politiki pravijo Hrvati »vražja« politika in nikdar ne »srbska« politika. Sporazum je na poti do popolne zmage, ker mora nazadnje tudi zanj ne posebno zavzeta gospoda v Beogradu uvideti njegovo vrednost in pa to, da je na čelu vlade potreben človek, ki bi tako mesto lahko zavzemal tudi v vsaki kulturni državi. Pašič je državo poniževal na stopnjo balkanske, Da-▼idovič jo pa potom sporaizuma dviga na stopnjo prave kulturne in evropske države. Prej se je monarhija izrabljala in Pašičevi lažnjivci in nasilniki so pod imenom monarhije batinili in kradli, glede Hrvatov so pa lagali, da pomeni vsklik »Živela 'republika!« — »doli monarhija!* Danes tudi srbski bratje razumevajo, da pomeni hrvatski vzklik: živel mir in narodna pravica. Sporazumu na ljubo Hrvati radi srbskega naroda vedno popuščajo ter se z njim prav lahko sporazumejo tudi glede monarhije. Ne samo, da se lahko, ampak^se tudi morajo, ker je to vprašanje važno glede zunanjega in notranjega položaja. Za Radičem so govorili tudi poprej navedeni gosti, na kar so se množice navdušeno v najlepšem redu razšle. Na pondeljkovi seji skupščine sta se izvolila dva posebna odbora za izvedbo sprejetih zakonov o invalidih in « pobijanju korupcije. Oba odbora sta sestavljena po istem ključu in imajo radikali sedem, Radičevci pet, demokrati dva. Jugoslovanski klub dva, muslimani dva, džemi-jet, Nemci, Pribičevičevi demokrati pa po enega člana. Da se opravi delo po raznih odborih, se je skupščina do sobote odgodila, da se lahko potem nadaljuje z rednim aasedanjem brez zapreke. Radikali in Pribičevičevti poskušajo sedaj z zadnjimi spletkami. V beograjski dnevnik »Politika« so spravili obširno poročilo o pogojih, katere naj bi bila stavila vlada Radičevi stranki, ta stranka pa vladi. To poročilo ima namen prepričati javnost o veliki napetosti med vlado in HRSS. Vlada je izdala uradno objavo, ki označuje poročilo »Politike« kot neresnično, ker je med vlado in HRSS popolno soglasje ter pogajanj in pogojev sploh ni treba. Položaj v Rumuniji. Voditelj rumunske kmetske stranke dr. Lupu je podal povodom svojega obiska v Zagrebu točno poročijo o položaju v Rumuniji. Liberalna vlada je prava tatinska in nasilna družba ter obravnava vsa vprašanja v državi po svojih strankarskih in ne po narodnih zahtevah. Tri leta že vladajo liberalci in po svoji nesposobnosti in korupciji sa pripeljali državo na rob prepada. Pri volitvah so si libe-! raloi z nasiljem, s podkupovanjem in tudi s tatvino volil-| nih glasov pridobili večino. Za njimi so najmočnejši v par-I lamentu kmetje, ki imajo 50 poslancev. Kmetska stranka j je edina prava ljudska stranka, vse druge so pa ljudske samo na videz, v resnici pa enake ali pa vsaj podobne liberalcem. Za rumunsko državo je posebno pereče bes-arabsko vprašanje. Tega vprašanja ne bo rešila nobena gosposka ali meščanska vlada, ampak edinole seljačka stranka bi ga znala urediti mirnim in sporazumnim potom s sovjetsko Rusijo. Leta 1919 je imelo kmetska stranka tri svoje člane v vladi in tedaj so bili odnošaji z Rusijo dobri. Ko je pa ta .vlada padla, so pa vsi drugi rumunski oblastniki vse storili, da osovražijo Rumunijo pred ruskimi sosedi. Italija. Kakor znano, so liberalci na svojem kongresu sklenili kot zadnja stranka zapust:'ti fašistovsko vlado ter se pridružiti opoziciji. Strankin kongres je to sklenil, strankini člani, ki so ministri, pa še vedno molčijo in sedijo na svojih mestih. V stranki pride radi tega najbrž do razcepa in bodo liberalni ministri z malim številom svojih pristašev ostali osamljeni pri podpiranju fašistovske vlade. Za obletnico fašistovskega pohoda v Rim in polastitve vlade nameravajo fašisti prirediti veliko proslavo in so k soudeležbi vabili tudi zvezo vojnih invalidov in vojnih udeležencev. Obe organizaciji sta pa soudeležbo odklonili z utemeljevanjem, da invalidi in bojevniki nočejo nobenega sodelovanja s stranko, ki ima morilce in druge nasilnike v svoji sredi. Volilne priprave v Angliji. V Angliji se vršijo parlamentarne volitve dne 28. t. m. Za volitve so priprave v polnem teku in kinematografi po celi državi prinašajo volilno agitacijo in volilne programe vseh strank v besedilu in v slikah. Angleška delavska stranka misli postaviti 400 kandidatov, konservativci 500, liberalci pa 200. Spodnja zbornica šteje 600 poslancev in tako se bo za ta mesta razven manjših strank borilo 1100 kandidatov. Liberalci in konservativci, ki so se v toliko združili, da so preglasovali vlado delavske stranke ter povzročili njen odstop, nimajo kaj posebnega pričakovati od teh volitev. Delavska stranka bo na vsak način svoj položaj obdržala in so potem konservativci in liberalci na istem, kot so bili poprej. Na to, da bi se združili vsaj v vladnih poslih, ni niti misliti. Od delavske stranke se pa pričakujejo še veliki volilni uspehi, ker je ta stranka na vladi žela velike uspehe v zunanji politiki, v notranji politiki je pa uspešno izvedla razne spremembe ter je dala Angliji po vojni prvi uravnoteženi proračun. Mirovni kongres. V Berlinu zboruje že 23. mirovni kongres ob soudeležbi prijateljev miru in mnogih evropskih držav in tudi iz Amerike. Mirovni kongresi imajo namen najti sredstva in pota za razširjanje in utrjevanje mirovne misli. Zboro-valci so v prvi vrsti pisatelji, učenjaki in politiki, med njimi pa sta tudi dva generala in sicer eden Nemec in eden Francoz. Nemški miroljubni general je že mnogo pisal za mir in proti vojni ter ima velike boje doma z nacionalisti in militaristi. Njegov francoski tovariš je na berlinskem kongresu predlagal kot najboljše sredstvo proti j vojni štrajk delavskih strokovnih organizacij ter je menil, ' da bi se morali tudi generali kot vojaški strokovnjaki or-I ganizirati, da bi tako lahko preprečili razne pogubonosne vojne spopade. Važen je tudi predlog belgijskega senatorja, ki je naglašal, da bi bilo najboljše jamstvo evropskega miru gospodarska in carinska zveza vseh evropskih držav. Prireditve, Naš priljubljeni pisatelj — pesnik in župnik pri Sv. Roku na Selah bo obhajal 28. oktobra t. 1. svojo petdesetletnico. G. Meško je kot pisatelj in pesnik slovenski javnosti dovolj znan po knjigah, katere je izdala za od-raščene in mladino Mohorjeva družba. Na posebno slovesen način bo proslavil Meškovo petdesetletnico Ptuj, kjer je obiskoval naš pisatelj gimnazijo. Ob priliki proslave Meškove petdesetletnice se bodo zbrali v Ptuju 10. novembra vsi oni, ki so obiskovali ptujsko gimnazijo od njene ustanovitve do danes. Drugi dan, v torek dne 11. novembra 1924 bo ob pol 9. uri dopoldne v mestno proštijski cerkvi v Ptuju svečana žalno-spominska služba božja za vse pokojne profesorje, tovariše ter dobrotnike ptujske gimnazije. Ob 1. uri popoldne skupni obed došlih gostov in Ptujčanov, ki se bodo v to prijavili v Narodnem domu. Gospod pisatelj Meško je rodom od Sv. Tomaža pri Ormožu in je pričakovati, da bodo proslavo njegove petdesetletnice v Ptuju obiskali njegovi sorojaki, ki so lahko po vsej pravici ponosni na tako za povzdigo slovenskega ljudstva zasluženega moža kot je naš vrli Meško. Gotovo bo naše rojake v domovini zanimalo, slišati kaj od društva »Kres« v Gradcu. Žalostne razmere po vojni bi mu skoraj upihnile luč življenja, le z naporom vseh *il smo g« vendarle obdržali tako, da se danes zopet še precej razvija. V nedeljo, dne 19. t. m., obhajamo ob štirih popoldne 151etnico društvenega obstanka v prostorih Prokopigasse 12 II, Gradec. Na slavnost so povabljeni vsi bivši člani in gostje. Ob enem se izreka tem potom iskrena zahvala za vse čestitke ob priliki 151etnice. Sv. Jurij ob ščavnici. Bralno društvo vabi n» lepo dekliško igro »Roka božja« v petih dejanjih, ki jo uprizorijo jurjevške mladenke v nedeljo, dne 26. t. m., p« ve-černicah pri Repenšeku na novem odru. Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 26. okt. v prostorih Marijanišča lepo štiridejansko igro »Trojna pot« in veseloigro »Pri gospodi.« Začetek točno ob treh popoldne. Pomembna proslava v Nazarjih v Savinjski dolini. Meseca oktobra tekočega leta obhaja nazarska dekliška Marijina družba 201etnico svoje ustanovitve. Ta jubilej bomo slovesno proslavili v soboto, dne 25. t. m., in v nedeljo, dne 26. t. m. V soboto zjutraj bo cerkveni govor in sv. maša ob 6. uri. Popoldne ob 5. uri zopet govor in slovesne litanije, nato spovedovanje. V nedeljo zjutraj ob 6. uri govor s sv .mašo, po sv. maši skupno sv. obhajilo. Cerkvene govore prevzame preč. p. Elekt Hamler od Sv. Trojice v Slov. gor., ki je pred 20 leti ustanoyil nazarsko Marijino družbo. 'Nazarska Marijina družba je prva v Gornji Savinjski dolini, od katere so se potem odcepile druge po sosednjih župnijah. Zato so k tej slovesnosti vabljene vse sosednje Marijine družbe. — V nedeljo popoldne ob treh priredijo nnzarske Marijine družbenke lepo igro »Devica orleanska« z deklamacijami in s petjem. Iskreno vabljeni YSi! Slovenska slavnost v Glndbecku na Westfalskem. Proslava 151etnice Društva sv. Barbare se je prav lepo vršila dne 28. septembra t. 1. 20 slovenskih društev se js udeležilo te svečanosti. Jugoslovanski konzulat v Diissel-dorfu je bil zastopan po g. konzulu dr. Berletu in g. Tu-čiču. Pozdrave so poslali: jugoslovanska vlada, presvitli škof lavantinski g. dr. Andrej K ari in, Jugoslov. orlovska zveza, ravnatelj in občinski svetnik Jože Stabej v Mariboru, Prvo katoliško slovensko društvo v Franciji in še drugi. Pri sv. maši je pridigal g. vikar Tensundem, pri zborovanju so govorili: Koncilja-Gelsenkirchen, Babič-Hochheide, Orel Vehovar-Gerthe, gospa Sever-Gladbeck in drugi. Dekleta, dečki, Orlice so nastopali z deklamacijami, s petjem in drugimi prireditvami. Posebno lep je bil sprevod, ki je napravil globok vtis na tukajšnje Nemce. »Gladbecker Zeitung« piše o prireditvi zelo simpatično in pravi med drugim: »Tukajšnji Slovenci so vseskozi pridni delavci, miroljubni, trezni in složni. Pri tem se splošno trdno drže svoje narodnosti in svoje katoliške vere, kar dokazuje veliko število cvetočih slovenskih rudarskih in drugih verskih društev v Poruhrju. Kdor si je ogledal nedeljsko svečanost slovenskih rudarskih in delavskih društev, je dobil najboljši vtis. Prisrčnost in slovesnost, s katero so sprejeli bratska društva, je bila čisto posebna.« — Jugoslovanska vlada je pisala tako: »Dragi rojaki! Ob priliki proslave 151etnice Vašega društva sv. Barbare Vam kot minister jugoslovanske kr. vlade v imenu svojem in svojih tovarišev kličem: Bog Vas živi! Ne pozabite na svojo domovino, kjer Vam je tekla zibeljka, ki Vam ni mogla dati kruha in ste morali, dasi s težkim srcem, v tujino, da preživljate sebe in svojo družino. Naša naloga je, da ustvarimo v domovini take gospodarske pogoje, da bodo Vaši sinovi živeli lahko na svoji zemlji. Vi ste, dasi v tujini, ohranili vzore in načela, ki ste jih prejeli v domači hiši. Jubilej, ki ga obhajate, naj Vas utrdi v tem. Želim Vam, da bi vzklile v domovini naši take gospodarske prilike, da bi se mogli v njej skoraj vsi veselo sniti. Vsem udeležencem na proslavi Vašega društvenega jubileja prijateljske pozdrave! — Minister poljedelstva in voda: dr. Kulovec 1. r.« Tedenske novice» Pomoč za oškodovance po prirodnih nezgodah. Na seji parlamentarnega odbora za pomoč oškodovancem se je razpravljalo o predlogu, ki se nahaja v zakonskem načrtu glede kredita 10 milijonov dinarjev. Minister za poljedelstvo dr. Kulovec je poročal, kaj je vlada dosedaj storila. Od 5 milijonov, ki se nahajajo v proračuna, je bivši notranji minister razdelil 1 milijon, za ostali denar pa sedanja vlada ne ve, kje je, ker ga je notranji minister potrošil v druge svrhe. To je nov slučaj, kako je prejšnja vlada kredite, ki so bili določeni v proračunu potrošila za strankarske namene. Nova vlada je dala eden in pol milijona dinarjev za oškodovance od poplave iz rekrvnih proračunskih kreditov. Po nalogu ministrskega sveta se daje oškodovancem posojilo devet milijonov in 50 vagonov koruze kot pomoč in tri milijone, nabranih iz prostovoljnih prispevkov. Finančni minister je izjavil, da je izdal naredbo, da se oprostijo davka tisti, ki so trpelu vsled povodnji. Zahtevanega kredita 100 milijonov dinarjev ne more dati, ker mu ne dovoljujejo sredstva. Ves ta denar je bil vsled brezobzirnosti prejšnje vlade potrošen. Na predlog muslimana Baliča bo ta vprašanja proučil ministrski svet. Seja se bo nadaljevala, kadar bo sklepal ministrski svet o teh vprašanjih. Na ta predlog je finančni minister pristal. Naši župani. Izvoljeni so v Zagorcih Anton Čuš, v Poljčanah Š. Prešern, v Lušečki vasi Ignac Zorko, v Št. Ilju pri Velenju Alojz Krajnc. Dekliškim zvezam! V četrtek, dne 30. t. m., se vrši občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru, na katerega bodo vsa včlanjena društva poslala svoje delegate. Dekliške zveze, ki so odseki izobraževalnih društev, naj sporočijo svoje morebitne želje in nasvete zastopnikom, ki bodo šli na občni zbor, da se bo o njih porazgovorilo. Bog živi! — Osrednje vodstvo Dekliških zvez v Mariboru. Kmetje, naročajte koledar Kmetske iveze, ki je izšel. •Naj ne bo nobenega kmeta, ki ne bi imel tega koledarja. Varujte se koledarja, ki ga vsiljujejo samostojneži pod naslovom »Kmetijski koledar.« Naš koledar naročite posamezniki pri: Prodajalni tiskarne sv. Cirila v Maribora, Aleksandrova cesta 6, organizacije SLS pa pri: Tajništvu SLS, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Mariborske novice. Priziv soeijalnih demokratov proti kakih 20 fantov je dobilo pa lažje poškodb«, katere so lahko odnesli na svoje domove. Smrtna žrtev tega pretepa je bila 55 let stara posestnica Katarina Peršuh. Po končanem pretepu je uboga mali izpraševala sosede, kje bi bil njen sin, o katerem je znala, da je poprej pil s Štkolčani v gostilni. Sosedje so ubogi revi odgovorili, da je njen sin obležal mrtev na bojišču. Ta vest je mater trenutno tako presunila, da jo je pri priči zadela občinskim volitvam v Mariboru je veliki župan zavrnil kot kap in se je zgrudila mrtva. Njen sin je bolj neznantno j ranjen in ni prav v nobeni nevarnosti. Prvii in glavni \ krivci ravnokar opisanega fantovskega, poboja in po-| kolja so fantje iz Stražgonjcev, ki so napadli brez pra-j vega vzroka mirno iz gostilne odhajajoče domače fante. ! Med fanti obeh vasi Šikole in Stražgonjci pa že vlada dalje časa zelo napeto razmerje, ki si je.dalo zadnjo ne-geljo krvavega duška. Orožniki so zaprli več pretepačev. Fantje si bodo lečili nekaj časa po nepotrebnem dobljene rane, ko jim bodo pa te zacelile, pa bodo imeli še bogzna koliko potov na sodišče in nazadnje obilne stroš ke, večmesečno ječo in sramoto pred celo javnostjo. V Ormožu se vrši v nedeljo, dne 26. oktobra, po rani službibožji v Katoliškem domu shod SLS. Poroča g. tajnik Krajnc iz Maribora. Družinska žaloigra na Polenšaku pri Ptuju. Ustuden zločin, ki se je prigodil dne 6. t. m. po noči pri Janezu | Florjanieu, posestniku v Lasigovci, nam je jasen dokaz, \ kakšni ljudje so zbrani v zeleni slabostojni stranki. Evo Ivam: Med očetom Janezom Florjaničem in njegovim sinom Janezom je prišlo do neke male družinske razprtije. Sinovo svarjenje je očeta tako razkačilo, da je sredi noči, f ko je sin na hlevu spal, njega napadel z nekim ostrim ž železnim predmetom in mu na glavi prizadjal blizu 4 cm neutemeljen. Kljub zavrnitvi pa noče stari župan Grčar sklicati novoizvoljenih -občinskih odbornikov, da bi ti izvolili novega župana, podžupana in mestne svetnike. Narodni blok se je vadi tega Grearjevega cincanja pritožil na okrajno glavarstvo. G. Grčar bi namreč rad zavlekel volitev novega župana preko 1. novembra, da bi potegnil lepo plačo mariborskega župana še tudi za mesec november. — Zavod šolskih sester v Mariboru je slavil dne 15. t. m. 601etnico obstoja učnega zavoda. — Dne 12. t. m., ob štirih zjutraj je izbruhnil požar v mlinu posestnika Leberiča pri Zgornji Kirngoti. Zgorela so malone vsa poslopja. Škoda znaša 500.000 dinarjev. Požarna bramba je mogla ogenj le samo omejiti. Škoda je krita z zavarovalnino. Blagoslovitev novega zvona v Javorju pri Črni v Mežiški dolini. Dobili smo težko pričakovani novi zvon, kj ga je vlila livarna Zvonoglas v Mariboru v splošno zadovoljstvo. Veliko veselje je zavladalo, ko so ga pripeljali vsega ovenčanega v spremstvu družic. Topiči so mu pokali v pozdrav, da je kar bobnelo naokoli. Nančka Stopar p. d. iMežnarova ga je pozdravila z v ta namen sestavljeno pesmijo. Nato je zapel domači cerkveni pevski zbor, nakar je zvon blagoslovil č. g. J. Dobrove, župnik v Črni. Botri so bili: Alojz in Malka Potočnik ter Janez in Helena Gu- globoko rano in je celo nevarnost, da sin umrje. Ta prav tovnik. Imamo sedaj dva zvona v naši najvišji župniji škofiji in upamo, da dobimo v kratkem že tretjega. Hudo se je ponesrečil. Iz Kamnice pri Mariboru poročajo: Trgatev v vinogradu je hotel oznaniti s strelom iz možnarja Gašper Kajzer iz Kamnice minuli petek. Vsi-paval je v možnar smodnik, ki se mu je pa iz neznanega vzroka užgal. Odneslo mu je palec in kazalec na levi roki. Smodnik ga je znatno osmodil tudi po obrazu. Bodite previdni, ako imate opravka s smodnikom! Iz Šmartna pri Vurbergu nam poročajo o navdušenem delovanju naših organizacij. Naš vrli organizator poroča to-le: Res veselo je, da se naši fantje in dekleta pridno organizirajo bodisi v Marijini družbi, v Orlu in pa v Bralnem društvu. Bavimo se pa včasih tudi s politiko. Igrali smo letos več iger ter nabavili društvi^ precej knjig. Knjižnica je dobro založena s knjigami, ki si jih bodo po dolgih zimskih večerih možje in dekleta lahko izposoje-vali ter čitali. Vsem našim dosedanjim udom pa kličemo: j. zanikerni mož in oče je vsikdar nasprotnik vsega pošte-nega ter je kot tak v samostojnem občinskem odboru občine Polenci, kateri županuje župan Radižejen. Vsem našim občanom naj bodi ta grdi in ostudni zločin v svarilo pri prihodnjih občinskih volitvah! Avtomobilska nesreča pri Ljutomeru. V soboto, dne ji II. t. m., okoli 11. ure ponoči, se je zgodila na Lokavškem i: polju blizu Ljutomera avtomobilska nesreča, ki je zahte-J vala eno človeško žrtev: znanega veleposestnika ^oško f Rajha. Tovarnar Martinušič iz Murske Sobote in Rajh sta l se peljala iz Apaške kotline proti Ljutomeru. Avtomobil s je vodil g. Martinušič. Na cesti v Križevce, ko je avtomo-I bil dirjal z največjo brzino, se je hotel g. Martinušič izog-j niti nekemu kolesarju. Ker ni utegnil več zavreti, je vrgel ¡kolesarja 6 metrov daleč v cestni jarek in avtomobil je g zdirjal naprej. Pri drugem ovinku pa se je voz dvakrat prevrgel in pokopal oba v njem se nahajajoča gospoda. Martinušič je odletel z lažjimi poškodbami, Rajh je pa Naj še zanaprej ostanejo zvesti ter naj skrbijo, da še . ostal pri priči mrtev. Dotični kolesar je mogel na licu __r J _ L r ' ___51 _____.'L ___C1...1__1 • 1___- j„_____s« : .mneta urint/mrit! It-» rvnlrlir-o + i' DniV, »nnurno pridobijo več novih udov. Skrbeli bomo, da po možnosti naročimo še več novih knjig. PTUJSKI VOLILCI SLS! V nedeljo 19. oktobra se bodo vršile v Ptuju občinske volitve. Z drugimi slovenskimi strankami smo se zedinili na delovni program v občinskem svetu. Razen tega se morajo vse stranke držaAi sprejetega pravilnika. Boj za ptujsko občino je boj proti zadnjim ostankom Ornigovega štajercijar-stva, proti kateremu smo izbojevali že pred vojno marsikatero častno zmago. In da bo tudi boj proti ostankom v mestni občini sijajno uspel, boste dosegli vi, ki boste v nedeljo prišli vsi na volišče, ki boste povedali someščanom, da jih ne boste poznali, če jih boste videli v nasprotnih vrstah. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ste nastopili v častnem številu. Naloga vsakega zavednega našega volilca je, da pridobi vsaj enega omahljivca. V nedeljo vsi na volišče, to zahteva naša čast, to zahteva strankina disciplina. Vsi vrzite krogijico w prvo ki je skrinjica Gospodarsko-socialnega bloka in za to tudi naša skrinjica. Krajevni odbor SLS za mesto Ptuj. - i Usodepoln fantovski pretep v Šikolah pri Prager- skem. Zadnjo nedeljo se je doigrala med fanti iz ši-kol in fanli iz vasi Stražgonjci prava bitka s krvavimi posledicami. Po kmetsko fantovski navadi so šli sikol-ški fantje na večer v gostilno Draškovič. V gostilni so mirno pili in se med seboj pomenkovali. Že bolj pozno zvečer, krog devete ure so prišli pred gostilno fantje iz sosedne vasi Stražgojnci, se vsedli za mize pod kostanji in si naročili vina. Med fanti pred hišo in med onimi v hiši skozi celo uro nii bilo nobenega prepira, ampak sta se zabavali obe skupini vsaka ločena zase. Ob enajsti uri je gostilničar zahteval izpraznitev krčme, ker je bila policijska ura. Šikolski fantje so ostavili gostilno, a zunaj pod kostanji so jih napadli brez Vsakega vzroka Stražgojnčani. Najprej so se začeli med seboj prepirati in med pretepom je nekdo ustrelil. Ta prvi strel je deloval na obe skupini kot znamenje za napad z nožii, koli ter plankami. Razvila se je med fantalini prava bilka, ki je Irajala med streli, udarci, zabodljaji ter krikom od poldvanajsle ure do enih po polnoči. — •Nikdo od pametnih in mirnih Šikolčanov si ni upal ven fiz hliše, da bi pomirjeval bojevnike, ker se je vsakdo bal strelov. Uspeh te krvave bitke je bil, da je obležalo šest težko ranjenih, ki so prepeljani v mariborsko bolnico, mesta ugotoviti nesrečo in poklicati pomoč. Rajh zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Novice od Kapele pri Radencih. V tukajšnji občini je bil za župana izvoljen zopet Franc Ajlec, odločen pristaš SLS. Tako so skoro vse občine v rokah SLS. —Dne 3. oktobra je v Očeslavaih umrla vrla gospodinja Marija Šilec. rlede'n poprej je spravljala koruzinje z njive do-!j mov, se na njivi »podtaknila in tako nesrečno padla, da si je pretrgala žilo ob srcu, kar je povzročilo njeno prezgodnjo smrt. Pogreba se je udeležilo 6 njenih bratov, ! ki so jo doma dvignili, nesli in položili v grob. Naj v miru počiva. — V nedeljo dne 12. t. m. se je vršilo v Žabjeku slovesno blagoslavljanje Franc Hojsovega križa. Ob tej priliki se je nabralo za Dijaško večerjo 183 dinarjev. Dobrosrčnim darovalcem Bog plati! Novi zvonovi v Venčeslu. Prihodnjo nedeljo bo preč. g. slolni kanonik Fr. Časi blagoslovil tri nove zvonove za našo cerkev, na kar se opazarjajo tuji župljani, posebno tisti, ki so navezani na naše zvonove, da se blagoslovitve udeležijo ter da ne pozabijo s seboj prinesti denarnice, ker zvonovi še niso plačani. Kako notar Jereb spoštuje slovenski narod. Iz Konjic smo dobili' naslednje obvestilo o ponižanju slovenskega i naroda, ki ga je zagrešil notar Jereb, sedanji demokratski ; župan trga Konjice. Kako je notar Jereb prišel do župan-j skega stolca v Konjicah, je dobro znano. Demokratska ; stranka je pri občinskih volitvah s pomočjo konjiških nem • škutarjev dobila en glas večine. Notar Jereb je torej sedaj ! konjiški župan po milosti in volji nemškutarjev, ne pa ; slovenskega ljudstva. Kako notar Jereb spoštuje slovenji sko ljudstvo, d-okazuje njegova izjava o Slovencih na ne-kem obedu sredi' preteklega meseca. O priliki vojaških manevrov, ki so se vršili v konjiški okolici, je bil v Narod-; nem domu v Konjicah prirejen obed, h kateremu so bili J povabljeni častniki. Na obedu je notar Jereb imel govor, v katerem je napadal sedanjo vlado, čez vse pa hvalil Pašič-Pribičevičevo vlado. To je seveda grdo za Slovenca, za demokrata pa navsezadnje odpustljivo. Neodpust-ljivo pa je, da se je pri tej priliki notar Jereb o slovenskem narodu predrznil to-le izjaviti: »Slovenci nismo vredni, da bi Srbom odvezali jermene na njihovih čevljih.« Prisotni oficirji so bili toliko obzirni, da so tako ponižanje slovenskega naroda enodušno odklonili. Nek oficir, po narodnosti Srb, je slovenske demokrate podučil, da se vojaki ne pečajo z politiko. »Nam je vseeno«, tako je izjavil, »kako je država notranje urejena, ali jo notranje gradi in zida Pašie ali Korošec ali Radič. Naša naloga je, da državo branimo proti sovražnikom.« Ob tem poduku se je notarju Jerebu in njegovim bratom v Žerjavu povesil nos. Slovensko ljudstvo bo skrbelo, da se bo ta nos demokratom v Konjicah še globlje povesil. Slovenskega ljudstva ne damo sramotiti od nikogar. Novi zvonovi v Majšpergu. Šaljivci so do zdaj rekli: »V Majšpergu pa zmiraj z vsemi zvonovi zvonijo.« Res je bilo tako. Imeli smo namreč samo eden zvon; trije so morali iti v vojno. Žalostni smo takrat bili, a žalost se nan» je v veselje spreiponila. Dobili smo nov, lep, glaw>o doneč 'zvon, ki s starim prav izbomo harmonira. Dne tO. m. m. so ga odpelajli iz mariborske livarne »Zvonoglas« z dvema paroma iskrih, bistrih konj po cesti proti Pragersken. pod vodstvom g. cerkvenega ključarja Valentina Sagadin. Na Pragerskem so že prišli (mladeniči na konjih in bicik-lih zvonu naproti, v Sesteržah pa mladeniči pešci v orlovskem kroju in domači majšberški muzikanti. Vasi: Sester-že, Medvece, Jurjeva vas in Podlože so bile vse v cvetju, vencih in zastavah. Skozi osem slavolokov s pomenljivimi napisi je šel zvon, predno je dospel na svoje določeno mesto. Ko so peljali omenjeni zvon po tisti novi cesti, ki jo je lansko leto dne 1. junija blagoslovil vladika dr. Andr. Karlin, mu je pel v čast črnogorski (ptujsk-ogorski) zvon, ki baje tudi ne bo več dolgo sam v zvoniku. Pri slavoloku, ki je bil na meji med gorsko in majšberško župnijo, so ga priičakovil: duhovniki, belo oblečena dekleta in nebroj drugega ljudstva. G. župnik je imel prav lep nagovor. — Drugi dan v nedeljo se je nabralo ogromno ljudstva iz domače in sosednih župnij k cerkveni slovesnosti. Zvon je prišel blagoslovit g. kanonik in dekan slovenjebistriški g. Jožef Cerjak, ki je imel tudi prav "krasen, zanimiv, v srce segajoč cerkven govor. Nato je domač g. župnik služil ob-asistenci makolskega in stoperškega g. župnika slovesno sv. mašo, med katero so naši vrli pevci izvanredno lepo peli. Zapeli so krasno že pred cerkvijo, takoj ko je bil zvon blagoslovljen, v cerkvi jih je pa bilo še lepše slišati, ker so petje spremljali z raznimi godbeniini instrumenti. Da so ves dan pokali tudi topiči ali možnarji, to se razume samoobsebi. Neki Ljubljančan, ki je vse to videl in slišal, je rekel: »Zdaj so ga pa Majšberžani enkrat pihnili. Kaka slovesnost bo šele takrat, ko si bodo novo cerkev posta vili!« — Še nekaj! Podobna slovesnost se je vršila tudi J dne 2. in 3. avgusta t. 1., ko smo dobili nov zvon k Sv. Bolfenku, majšberški podružnici, iz livarne Biihl. Tako imajo zdaj tudi Šentbolfenčani dva zvona, ki prav čedno ■ donita: Žive kličeta, za mrtvimi žalujeta, slavo božjo ozna-\ njujeta! V župniji Studenice pri Poljčanah so v vseh štirih občinah izvoljeni županom pristaši SLS in sicer: v Stu-denicah Rudolf Strašek, v Modražeh Simon Švagan, v Hrastovcu Simon Kitek, v Brezju Franc Bezjak. — Krajevna organizacija SLS zboruje redno vsak mesec in izkazuje pod vodstvom načelnika g. Simona Kiteka zadovoljive uspehe. — Izobraževalno društvo se zadnji čas oživlja. Pod vodstvom g. T. Erkerja je upati na uspešno delovanje. Vsa čast našim ljudem, ki imajo, 'kakor malokje, smisel za vse lepo in plemenito. Podružnica Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Celju poziva vse one člane in članice, ki nimajo še novih članskih knjižic s sliko, da si iste nemudoma preskrbe pri podružnici, oziroma oni, ki še niso oddali slike, da to takoj storijo. Po nalogu IO v Ljubljani podružnica ne sme več sprejemati prošenj onih invalidov, ki nimajo novih članskih knjižic in bo primorana iste v nrjkrajšem času črtati kot člane Udruženja. Zatorej se pozivate, da ne bode potem nepotrebnega moledovanja, češ, nisem vedel. Iz Šoštanja. Že zdavnaj dobro poznani dopisunček je skusil v dopisu »Iz Šoštanja«, razglašen v »Taboru« z dne 24. avgusta t. 1., s svojo izvanredno treznostjo nekoliko razširiti svoje laži in mnenja med javnost. Resnično je, da je tajnik občine okolica Šoštanj, ki pa tudi drugače želi voditi občino precej po svoji volji, sestavil brez vsakega navodila kompromisno listo, kar pa je seveda razumno, ker je še nobeden pogledal ni. Vsem je pač dobro znano, da je bila postavljena edinole lista SLS. Vam dopisunček pa zakličemo, da občina okolica Šoštanj je bila in bo ostala dovolj klerikalna in nam torej pač ni potreba, kakor vi mislite, si prisvojati listo, katera je sploh obstojala le v vaši burni domišljiji. Sicer pa le poskusite vaše laži na bolj spreten način zakriti, ker izvoljen je župan in štirje svetovalci, katerih pa ni nobeden, kakor se vam sanja, pristaš JDS, ampak odlični možje SLS. Da pa ta dopisun »Tabora« sploh pride do svojih tako čednih in lepih izvajanj, če bi le laž ne bila njih podlaga, se prav nič ne čudimo, ker dokler bode imel opraviti v naši klerikalni občini človek, ki je izvrsten orjunček, ponarejevalec podpi sov in naštelo bi se še lahko mnogo čednosti, je pač lahko umevno, da se v sličnih dopisunčkih lahko eventuelno zbudi sum, so li novoizvoljeni pristaši SLS ali ne. Da se pa v bodoče ne bodo več razglašale neresnice takih treznih dopisunčkov po časopisju, vam, gospod župan, zakličemo: Odstranite ljudi, ki ne spadajo v našo občinsko pisarno, dokler še ni dvanajsta ura, sicer bodemo primo-rani, podvzeti korake, ki vam bodo te ljudi s silo odpeljali. Vam, »vrli« dopisunček, pa zakličemo, v bodoče se pa le dobro informirajte poprej, ko spravljate laži in obrekovanja o naših odličnih možeh, ki so vam seveda trn v peti, med svet, sicer je pa bolje, da pustite slične reči, ki niso vam nič mari, v miru, ker vi s tem povzročite škodo le vašim lastnim pristašem. Kaj nam ptoročajo od Sv. Trojice pri Rogaški Slatini? Napredna kmečka zmaga. Pod tem naslovom je v 233. številki »Jutra« z dne 3. oktobra svojega lajbžur-nala napisal »advokat« g. Žurman, župan pri Sv. Trojici ostuden napad na našega, od vseh poštenih ljudi spoštovanega, agilnega, za vse dobro vnetega g. kaplana Ivo-vačiča. Dopis je imel krasen uspeh. Dne 5. oktobra pri županovi volitvi je bil izvoljen ne gospod Žurman, ampak g. Drofenik iz Nezbiš. Ni pomagal ne dopis v »Jutru«, ne zvijača in pijača, tudi ne Grilova Neža. Kr'ška fara šteje 11 občin, od teh je sedem v rokah SLS, gosp. dopisnik pa pravi, da je večina občin v «trdnih naprednih rokah«, čemu tako očitno lagati? — Izraze: »prle-linček«, »revše«, »dečko«, »možič« in še eno figo zraven, naj si gospod napredni kmet-dopisnik v gosposki obleki v žep vlakne, to njemu najbolj pristoja. Nimamo nii proti teinu, da imajo »kmetje svoje možgane«, pripomnimo samo to-le, da g. kaplanček ima več pameti v peti, Lakor g. dopisnik v w«jih napr«daih možganih. »Dolgi gosposki manšeti kaplana Petra (ki jih seveda vidi samo gospod dopisnik s svojimi naprednimi možgani) pač nam kmetom ne imponirajo!« — tako dopisnik. Mi pa odgovarjamo: Nam pa še manj imponirajo dolgi nosovi g. Jankota /in g. Miloša, ki jih imata zdaj po »napredni kmecKi zmagi«. Iz laškega okraja. Okrajna cesta od Laškega do toplic je v dobrem stanju, vendar je navoženega gramoza, da je kup poleg kupa, a cesta proti Sv. Marjeti, posebno od Vrteč do Sevc, pa polna jam, kakor kak hribovski kolovoz. Mogoče pa je vzrok to, ker na cesto pri Laškem vozi gramoz nekdo, ki se rad obeša za demokratski frak. G. velikega župana opozarjamo tudi na to, saj je dotični, ki vozi gramoz na cesto pri Laškem, sam rekel, da je zato podpisal kandidatno listo gospodarske stranke, ker mu dajo gg. demokrati dobro zaslužiti. . Smrtna kosa v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Tukaj je umrla v cvetu svoje mladosti hči našega vrlega župana: Marija Sluga iz Sevc, stara 25 let. Nit življenja ji je pretrgala neizprosna jetika po enoletnem bolehanju. Njen pogreb se je vršil v petek, dne 3. t. m., ob obilni udeležbi, kar je kazalo, kako priljubljena je bila. Krsto in križ so nosile ovenčane deklice, ob odprtem grobu so ji domači cerkveni pevci zapeli žalostinko. Počivaj v miru, draga Marija, spoštovani obitelji Krajnčevi pa naše iskreno so-žalje! Podpisana zavrnitev. Iz Rečice pri Laškem smo prejeli: Ker mi orjunska »Domovina« še ni dokazala tatvine v neki laški trgovini in mi je tudi ne bo, popraviti pa obrekovanja noče, zato imenujem dopisnika in urednika javno nesramna lopova. To ostaneta, dokler me ne tožita, da se tako pri sodniji izkaže: kdor drugim jamo koplje, se sam v njo zvrne. — Franc Nemec. Kaj poročajo iz Hude jame pri Laškem? Franc Vojt-kovski se pere v »Domovini«, da ni tajnik orjuncev, ampak samostojne strokovne delavske unije. Znano pa je, da sta si orjuna in unija kot Žerjavova otroka v bratski žlahti. Žerjav namreč dobro ve, da nobenega delavca ne spravi v orjuno, zato pa nas hoče slepariti z demokratsko unijo in svojo surovo »Domovino.« Nekaj rudarjev jo bere, občudujejo njeno nesramno lažnjivost, kažejo pa vsem liberalcem fige. Prej so nas delavce vodili za nos židovski socialni demokrati, zdaj pa buržujski demokrati. Delavec pozna obojne, Vojtkovskega pa najbolj, zlasti iz sedajne premogovne 'krize. Zanimivosti od Sv. Jederti nad Laškim. Tukajšnji demokrati so pobirali podpise za popravo ceste proti Sev-oam. Zdaj vprašujejo, zakaj so se podpisali. Odgovor: za 1000 dinarjev, ki jih je, kakor piše »Domovina«, dovolil občinski odbor. — Po toči je občina zbrala podatke o povzročeni škodi. Orjunci pišejo zdaj v omenjenem listu, da niso zadovoljni s praznimi obljubami. Odgovor: Občinski odbor tudi ne. Ali ne veste, demokrati, kam gredo podatki o toči. Občina nima druge dolžnosti, kakor da škodo naznani. — Tudi piše neki demokrat, da ni na cesti proti Udmatu nikakega prometa, pač pa proti Sevcam, kjer ima neki orjunec svojo vilo. Svetujemo dotičnemu dopisniku, i naj si natakne očala ter se postavi na križpot v Trnovem, da vidi, kod gre promet. Naj se Ig popravi cesta proti 1 Udmatu, da bodo lahko vozili po njej, in cesta mimo vile bo kmalu pozabljena. — O »kšeftu« pa orjunci nikar glasno ne govorite, kajti na tega se vi salamensko dobro za-stopite. Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic, Maribor, Gosposka ulica 46, ne ordinira do dne 3. novembra. Sigurno sredstvo proti revmatizmu. Dasi je zdravilo Radio-Balsamica dr. Rahlejeva dobro poznano radi brze-ga, lahkega in popolnega ozdravljenja od revmatizma, ne samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu, je še vseeno dosti bolnikov, ki bolujejo vsled revmatizma; tem se sedaj nudi prilika, da se izlečijo od te bolezni, ker je Radio-Balsamica priznano od vseh medicinskih avtoritet kot najboljše in edino sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo dr. Rahlejeva je absolutno neškodljivo za srce, njegova prednost je, da deluje zelo hitro, ne ostavljajoč nikakih posledic na koži ali v organizmu. Revmatizem, ki traja že več let, se lahko ozdravi z dvema ali trema steklenicama tega znamenitega leka. Za izdelavo in prodajo zdravila Radio-Balsamica je otvoril dr. Rahlejev moderen laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43. 1239 Gospodarske vest). Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima svoj to-letni občni zbor v nedeljo, dne 2. novembra, v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta); začetek ob 9. uri dopoldne. Vspored: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev delegatov za skupščino. 4. Predavanje g. prof. Priola: Kako je ravnati s shranjenim sadjem in sadjevcem. 5. Predlogi za skupščino in podružnico. 6. Slučajnosti. Dobava trt in drevesc. Od velikega župana mariborske oblasti, oddelka za kmetijstvo v Mariboru, smo obveščeni, da se bode prihodnjo spomlad oddajalo iz državnih trsnic in drevesnic trsne in drevesne sadike najboljših sort: drevesca (visokodebelna) Ia po 15 dinarjev, Ha po 10 dinarjev komad. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki ifcprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se zaračunajo trte in drevesa za 50% dražje. Cene veljajo na oddajnem mestu. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Naročila na blago morajo biti kolkovana (5 dinarjev za vlogo) in jih je poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. državnemu vinarskemu in sadjarskemu nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru (vinarska šola) 6prejema xn čkrne naročila, ki so kolka prosto. Letošnje zorenje grozdja v vinogradu »Kalvarija« vinarske in sadjarske šole v Mariboru je od 24. septembra do 9. oktobra napredovalo, izraženo v odstotkih sladkorja in kisline, takole: beli bugundec: dne 24. 9. sladkor 17, kislina 1.28, dne 9. 10. sladkor 18.8, kislina 1.13; silva-nec 15.6, 1.17 — 18.8, 0.72; rdeči traminec: 15.6, 1.2 — 18.3, 0.95; moslavec s srednje lege: 14.2, 1.56 — 16.2, 1.27; moslavec z višje lege: 11.8, 1.56 — 16.9, 1.33; laški rizling: 13.3, 1.24 — 17.5, 0.92; rizling s srednje lege: 14.6, 1.47 — 17.9, 1.2; rizling z višje lege: 16.1, 1.46 — 18.5, 1.16. Ob ugodnem jesenskem vremenu se bo kvaliteta še naprej izboljševala, ako je vinska trta zdrava. Ne prenaglimo se s trgatvijo boljših poznih vrst! — Andrej Žmavc, Maribor. Tržni dan v Mariboru dne 11. oktobra 1924. Ta dan je bilo na trgu zelo živahno, kajti kmetje so pripeljali 40 vozov sadja, 35 vozov krompirja, 55 vozov zelei ._ave in 25 vozov svinjine in slanine. Običen prostor je bil premajhen in radi tega se je moral trg razširiti tudi po Strossmajer-jevi ulici. Cene so bile sledeče: Perutnina: Te je bilo okoli 700 komadov in zato so tudi cene nekoliko padle. Kokoši so se prodajale po 10 do 50 dinarjev, race po 60 do 80 din., gosi po 90 do 100 din. in purani po 40 do 100 din. komad. Domači zajčki so se prodajali komad po 10 do 45 din. Meso: Slaninarji so prodajali svinjino po 30 do 40 din., slanino po 35 do 38 din., glavo po 20 din., pljuča po 15 din. in drugi drob po 15 do 20 din., domači mesarji pa svinjino po 30 do 35 din., teletino po 25 do 30 din., govedino po 23 do 25 din., prekajeno meso po 40 do 45 din., klobase po 30 do 60 din., jetra in srce po 16 din., drugi drob po 10 do 15 din. 1 kg. Zelenjava in krompir: Zeljnate glave 1.50 do 5 din., kumarce 0.50 do 1.50 din., solata 1 do 3 din. komad, čebula 3 do 6 din. venec, česna ni bilo videti, fižol in grah po 3 in 5 din. liter, kislo zelje 4.50 din., kisla repa 3 din., navadna repa 2 din. 1 kg, krompir je ostal kljub veliki množini pri ceni prete-čenega tedna, to je 10 din. mernik (7% kg). Sadja je bilo izvanredno mnogo in zato se je pocenilo, tako so se dobila jabolka po 1.50 do 5 din., hruške po 3 do 7 din., breskve in grozdje po 5 do 10 din., češplje po 10 do 12 din. 1 kg. Kostanj surovi 3 do 4 din., pečeni pa po 6 din. liter. — Lončene robe je bilo to pot izvanredno mnogo na trgu in se je prodajala po 0.50 do 100 din. komad, lesena roba pa po 2 do 150 din. komad. Koruzna slama se je prodajala po 17 do 25 din. ena vreča. Posvetovanje strokovnjakov za plovzdigo živinoreje. Poljedelski minister Kulovec je sklical za 1. november posvetovalni sestanek živinorejskih strokovnjakov. Na to posvetovanje je povabljenih 20 najboljših strokovnjakov, M bodo razpravljali o prevažnem vprašanju: kako pri nas povzdigniti živinorejo? Poljedelsko ministrstvo namerava v kratkem času ustvariti zakon o pospeševanju žinovereje v naši agrarni državi. Predlogi za ustvaritev tega zakona bodo glavni predmet posvetovanja dne 1. novembra. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 10. oktobra 1924 se je pripeljalo 464 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 87.50 do 187.50 din., 7—9 tednov 225 do 275 din., 3—4 mesece 300 do 500 din., 5—7 mesecev 700 do 750 din., 8 do 10 mesecev 875 do 950 din., 1 leto 1250 do 1750 din., 1 kg žive teže 16.25 do 17.50 din., 1 kg mrtve teže 23.75 do 27.50 din., 1 koza 125 do 225'din. Dunajsko sejmsko poročilo. Dne 13. oktobra se je vršil na Dunaju velik živinski sejem. Prignanih je bilo na sejmišče 3436 komadov. Od teh je bilo 2757 debelih, drugo pa bolj srednje vrste blago. Iz Jugoslavije je bilo na dunajskem trgu 700 komadov. Bitki n krave so bile po 14.000—19.00, voli po kakovosti 11.500—19.000. Srednje vrste živinsko blago pa po 8.000—12.000. Cene so padle za 500—1000 aK. Žalec. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m. ob treh popoldne v gostilni g. Fr. Pikla. v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Predsednik konstatira sklepčnost in otvori zborovanje. 2. Poročilo o delovanju podružnice. 2. Letni račun. 3. Volitev podružničnega odbora. 6. Volitev delegatov za glavno skupščino v Ljubljani. 7. Skupna nabava sadnega drevja, trt in umetnih gnojil. Pridite vsi! — Podružnični odbor. Vojnik. Sadna razstava podružnice Sadjarskega in vrt narskega društva od 5. do 7. t. m. je prav lepo- uspela. 44 razstavljalcev je razstavilo lepo, deloma prav* lepo sadje, sadjar Josip Ofentavšek od Sv. Tomaža model zelo praktične lastne sušilnice sadja z okusno osušenim sadjem, čebelar Oto Samec iz Nove cerkve več lično lastno izdelanih čebelarskih potrebščin, učiteljica Mira Jankovič mnogo vrst lepo vkuhanega sadja v steklenicah in šolski vrtnar Pero Jankovič krasne eksemplare vrtne zelenjadi, ki so vzbujale obče občudovanje. Drevesničarji in trsni-čarji Franc Goleš iz Pristave, Vrečer iz Dramelj in Franc Kovač iz Malih dol lepo vzgojeno drevje in cepljenke. Razstavo si je ogledalo nad 800 obiskovalcev, dalje šolska mladina tukajšnje osnovne in meščanske šole, iz Nove cerkve in iz Ljubečne pod vodstvom svojih učiteljev. Od strokovnjakov so si ogledali razstavo ter se prav pohvalno izrazili o njej iz mariborske oblasti kmetijski referent inž. g. Zidanšek, ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. Žmavc, prof. g. Priol, kateri je imel zelo zanimivo in poučno predavanje pri otvoritvi, dalje vodja kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. inž. g. Kropivšek, strokovni učitelj g. Gvardian in g. M. Zupane, iz ljubljanske oblasti kmetijski svetnik g. Rohrman kot zastopnik Sadjarskega in vrtnarskega društva, inž. g. Lah in višji kletarski nadzornik g. Gombač. Po predavanju so se pod vodstvom višjega sadjarskega nadzornika g. Franc Goričana določile vrste jabolk, ki bi bile najbolj priporočljive za tukajšnji okoliš, kajti razstava j« ravno pokeiaia, da je tukaj veliko preveč vrst (razstavljenih nad 70!). Prva nagrada se je prignala 15 razstavljalcem, druga pa 20. V torek se je razstava ob 14. uri zaključila. Za to razstavo je bilo lato tako veliko zanimanje od strani ljudstva, ker še ni bilo nikdar take prireditve v Vojniku. Da je bilo mogoče prirediti razstavo v tako ličnem in velikem obsegu, v prvi vrsti hvala vsem razstavljalcem, dalje mariborski oblasti, županstvom občin Vojnik, Škofjavas in Višnjvas in tukajšnji posojilnici, ki so isto podprli gmotno, in končno vele-trgovcu g. Diehlu iz Celja, ki je kupil vse razstavljeno sadje! Nagrade se bodo v kratkem preskrbele in razdelile razstavljalcem. Sadni sejem v Ljubljani. Sadni sejem v Ljubljani, ki se prečne to soboto, dne 18. t. m. in ki bo trajal do vštevšega pondeljka 20. t. m., obeta veliko udeležbo, tako od strani sadjerejcev, kakor tudi kupcev. Sejem se vrši v zelo prostornem in svetlem paviljonu Ljubljanskega velesejma in bo odprt vse tri uni od 8. dopoldne do 5. popoldne. Na prodaj bo samo lepo in obrano namizno sadje, predvsem seveda jabolka najbolj znanih in najbolj razširjenih vrst. Priglasila za sejem so došla od vseh strani, največ iz bogate Štajerske, ki se odlikuje letos prav posebno po svojem krasnem in žlahtnem sadju. Glavni namen sejma pa je, da se privabijo kupci iz domačih in tujih dežel in da se proda po deželi lepo namizno sadje, ki je po mnogih naših krajih tako bogato obrodilo. Na seiem so povabljeni kupci in bližnjih in daljnih domačih krajev in iz tujine. Posebna zanimivost bo tudi to, da bo večina sadja.vložena t ameriške zaboje, ki se morajo za sadno kupčijo tudi pri nas vpeljati zaradi svoje lahkote -in priročnosti z* prenašanje in prekladanje. Iz žitnega trga. V zadnjem času se izvaža iz naše države zelo veliko pšenice. Inozemstvo kupuje vsako količino naše pšenice kljub porastku dinarja, ker so naše žitne cene še vedno nižje nego one svetovnega trga. Kot zelo krepek kupec je nastopil v zadnjem času Dunaj. Do pred kakimi 14 dnevi je kupoval Dunaj skoro izključno amerikansko moko, a sedaj je pšenica v Ameriki znatno v ceni poskočila in se je Dunaj obrnil v Jugoslavijo. Raz-ven tega so pa nekateri naši žitorodni kraji po Vojvodini in Banatu razprodali svoje žitne zaloge ob času žetve in to blago se je izvozilo na Madžarsko. Ravno za časa letošnje žetve so bile naše žitne cene za Madžarsko posebno ugodne in tudi prevoz precej poceni. Od nas se je letos izvozilo toliko žita, da so strokovnjaki mnenja: xru bomo na spomlad še žito uvažali in tudi radi tega, ker je bila letošnja žetev povsod po naši državi znatno slabša od lanske. Zadnje čase se od nas zelo veliko izvaža na Čeho-slovaško in v Italijo. Naši žitni tTgovci nič kaj preveč ne ponujajo svojih zalog, ker računajo z znatnim dvigom žitnih cen. Ponudba letošnje koruze je velika, ker je ravno letos koniza obrodila prav dobro. Fižol je zadnje dni v ceni padel in ga je zelo veliko pokupila Italija. Naše zaloge ječmena so na žitnem trgu prav malenkostne, ker so ga delema že pokupile pivovarne, deloma pa je že izvožen Ordinactjslg® ure Drla» Nškria^a. (Spraviti!) (Nadaljevanje sledi Oha, gospoda moja, pa kar po dva na enkrat! Ampak s takimi policijsko zabranjenimi kurjimi očesi bi ne smel hoditi po ulicah ni en človek, odkar je iznajden »Kukirol«! To sploh niso več običajna kurja očesa! To so pravi debeli pou-plati vojaških čevljev. Iz teh bi se zamogli napraviti solidni gumbi za suknje. Vendar milijon miliionkrat preizkušeni Kukirol-obliž za kurja očesa omehča in odstrani brez noža in pile vse roženice, žulje in bradavice. Obliž je tako izvrsten, da že po preteku dveh ali treh dni vse pozdravi. Z njim se bolečine takoj ublažijo. Zapomni si za vedno besede »Veliko ali malo kurje oko, odstrani Kukirol samo«. Obenem Vas prosim, da si zapomnite, da je za negovanje in čiščenje nog Kukirol najboljše sredstvo. Ako Vi to sredstvo Eravilno uporabljate, ne bodete imeli na Vaših nogah no-enih nadležnih odtisov in bodete hodili brez strahu, da Vam čevlji zopet ožulijo noge. Kukirol obliž in Kukirol preparat za umivanje nog dobite v vsaki lekarni in boljši drogeriji. Toda pazili morate na varstveno znamko: »Petelinova glava z nogo«, a druge izdelke, ki se Vam vsiljujejo kot istolako dorbi, najenergičneje zavračajte. Nabavite si še danes poučno brošuro: Pravilno negovanje nog«. Dt>-pošlje se vam brezplačno od tvrdke HUG D BULLY, BEOGRAD (JUGOSLAVIJA) JAKŠICEVA B R 11. Pravi, po vsem svetu znani in v milijon slučajih preizkuše n Kukirol fabrikati se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki bolj i drogeriji za ceno 18 dinarjev za škatljo Kukirol-obliža in 12.50 D za paket Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponared našiu pravih Kukirol fabrikatov. Iste odklanjajte v lastm interesu in prosimo, da pazite na to, da Vam se ne vsili . kot »tudi prav dobri« manjvredni izdelki. Boljšega kot K kirol se ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko: »Petelinova glava na nogi«. Naš znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izk ■ šenega zdravnika, Vam ob vpošiljatvi povratne poštni' brezplačno nudi vsa pojasnila in dobre svete na vsa vpr šanja v zadevi negovanja in bolezni nog. KUKIROL-FABRIK, GROSvSALZE BEI MAGDEBURG (DEUTSCHLAND). «v šnoseatcto*. — Cene posamezni™ žitni« vrstam so sledeče: pšenic* je na postajah v Bački in 5remu po 370 d» 375 di», stara koruza po 280 do 285 din., umetno posušena koruzo po 235 do 240 din., fižol pisan po 300 do 520 din., beli po 400 do 420 din., ječmen za pivovarne §e po 380 din., letošnji oves je radi deževja zelo slab, je počrnel in ni priporočljiv ter stane 280 do 290 din. «a 100 kg. Iz našega lesnega trga. Iz Zagreba poročajo o naši lesni trgovini sledeče: Kljub dejstvu, da se je dinar v zadnjem čas« dvignil tako znatno, je vendar položaj na lesnem trgu v Jugoslaviji precej zadovoljiv. Tudi na inozemskih lesnih trgih se cene lesu držijo trdno kljub temu, da je prenehal sedaj v pozni jeseni čas za zidanje. Lesni producenti so precej zbližali cene lesu, kakor so v ino-Bemstvu. Ravno dejstvo zbližanja lesnih cen doma in v inozemstvu vpliva zelo dobro na lesno trgovino, ker povišanih cen za les bi mogel plačati le malokdo. Inozemstvo ravno sedaj v jeseni zelo povprašuje po našem lesu. Italija kupuje pri nas znatne količine mehkega lesa in rezan bukov les. Veliko našega lesnega blaga se izvaža preko Beke v Španijo. Španija rabi posebno našo jelko (Tanne), hrastove železniške prage, a v španskih dolžinah in širinah. Prvovrstni hrastov les se vedno lahko proda v Francijo. Največ našega les» se izvaža po morju iz Reke in ne iz Sušaka, ker še naša luka na Sušaku ni izgotovljena In opremljena za večje izvoze. Zelo pa je znižala nakup našega lesa Švica in to na predlog švicarskih velikih žag. Zelo velik je izvoz našega okroglega hrastovega lesa. Zelo velike množine drv iz Slavonije se izvažajo na Madžarsko in se plačajo po 2800—2900 dinarjev od obmejne naše postaje, Trgovina z našimi drvarni se bo zelo razvila edaj na zimo in to glede inozemstva in domače uporabe. Sedanje IfcSne cene na železniških postajah na Hrvaškem in v Slavoniji so sledeče: hrastov les I 1500 do 2000 din., II 900 do 1100 din., hrastov les za furniranje 3000 do 4000 din., hrastove neobžagane deske 3000 do 3500 din., izbrane 5300 do 5800 din., hrastov les za sodarje na vedro po 100 do 120 din., hrastovi železniški pragi 1 komad po 50 do 80 din., bukov les v hlodih po 300 do 400 din., rezan bukov les 1300 do 1600 din. 1 kubični meter, bukovi železniški pragi so po 40 do 50 din., jesenov les v hlodih je po 700 do 900 din., jesenove deske 3 kubični meter 1500 do 1700 din., bukov les za kurjavo stane 10.000 kg 2600—2900 din. Vrednost denarja. Za 100 dinarjev dobiš: 1.44 ame-rikanskih dolarjev, 7.425 francoskih frankov, 100.050 avstrijskih kron, 32.90 laških lir in 47.75 čehoslov. kron. Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstot. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega najina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja so zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. (Za stroške priložiti 2 D.) Ifa Separator d. d. Opozarjamo s tem naše cenjene ®tatelje na današnji oglas t. t. Alfa Separator d. d. (A. Penič), Zagreb , Stare tračnice (šine) različne dolgosti, 1 kg samo 2 50 D. — Maribor, Vrazova ulica št. $, III. nadstr., vrata 8. 1295 3 Velika vinska stiskalaica se po jako ugodni ceni takoj proda. Vpraša se v mesnici Ruška cesta 8, Maribor. 128} 2 Najlepše slike za nagrobne kamne natančno posneto na porcelan, izdeluje najtrpežneje zc.a-ni umetn. zavod Ant Hofmann, Karlovi Vari. Naročila za Jugoslavijo sprejema in .preskrbuje Informacijski biro »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 1. Ceniki na razpolago. 1013 Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonija in. drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (cepo») v naj plemenitejših vrstah in v vseh oblikak. Ple uenite vinske trta na ameri-kanskih podlog?';, kakor tudi cepe ia podi is ih. Seme zelenjave, cvetja m gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike! 1263 10 lili 01KIHILR. Hišni hlapec k gostilni se išče. Naslov v upravništvu. 1328 Megto mežnarja in organista je razpisano pri romarski cerkvi M. B. na Črni gori, p. Ptujska gora, pod zelo ugodnimi pogoji. Službo je nastopiti takoj. Prošnje naj se pošljejo na župni urad. , 1327 I Kupim malo posestvo z zidanim poslopjem v bližini Maribora. • Posredovalci izključeni. Prosim na drobno popisano posestvo Dežnikarskega učenca sprejme takoj dežnikarna Jos. Vranjek, Celje, Kralja Petra cesta 25. Pogoji do dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. I331 2 Pomoč za gospodinjo in eno kuharico spie,me večja trgovska hiša na deželi. Naslov v u-pravništvu Usta. 1317 Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Ko lezijska ul. 18. I32I 4 Iščem službo majorja, imam 5 močnih delavcev, razumnih pri živicoreji in vseh poljedelskih delih, imam večletna spričevala na razpolago in sicer od graščin. Pismene ponudbe se prosi na Franc Poharič, Jelovec, p. Ma kole. 1324 2 z natančnim naslovom na: Alojz ) Koražia, Ptujska c. 79. Tezno,! j Maribor. 1325 Prodam lepo posestvo, 10 min. od postaje Hrastje, vse v rav-! nini. Je 5 oralov zemlje, hiša« zidana, stiskalnica, sadonosnik. travnik in njiva. ■ Drugo malo J ' večje posestvo prodam v Smo-lincih. Cena se izve pri Jožefu Zemljič, Murski Zasadi 3O, p. j Slatina-Radenci. 13263 Za vpokojenca ali vsakega o- j brtnika pripravno malo posestvo, obstoječe iz zidane hiše, novega gospodarskega poslopja, | 1 oral zelo rodovitne njive, 11 oral polnega smrekovega gozda,: lep sadonosnik. Sredi vasi, od; farne cerkve Št. Jurij ob j. žel. j oddaljeno 20 min., od žel. post j j 3O min. Cena 150.000 D. Prodajalec: Štore, Prožm 14. 1316 ! Opozorilo. Svoje cenjene odjemalce in drugo občinstvo op»* zarjamo, da smo našega inkasanta g. Vekoslava Kvar-tič odpustili iz službe radi nepravilnosti pri inkasiranje in da nima on vsled tega za nas nikakih poslov vei opravljati. Društvo za prodajo Singerjevih šivalnih stroje* Bourne in Co., podružnica MariJ»or. :: Kostaniava drva za tanin :: kupuje stalno po dnevnih cenah tvrdk« Ernest Marine, Celja, Zrinjsko-Frankopanska ulica št. 4. Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno p«» stajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva morajo biti razžagana na 1 m do 1.20 cm. Posamezna polena ne "smejo biti izpod 10 in nad 30 cm debela, lahko «o pa grčava in kriva. 1536 6—S Dekle, ki zna tudi kuhati, se sprejme na deželo. Naslov v upravništvu. 1290 2 Iščem majerja s 4 del. močmi. Naslov v upravništvu. 13O6 2 Občinski tajnik in organist išče službo z» takoj ali kasneje. Naslov v upravništvu. 1283 2 Ištom puštenega hlapca srednje starosti h par konjem. — Ivan Bezjak, oljarna, Fram. 1279 3 V zaknp se vzame majbno posestvo v okolici Maiibora. Ponudbe na upravništvo. 1818 2 Živinorejci! Kmetovalci! Prašičereje! S Vegetabilno fosforokislo, brepilno krmilo za vole, krave, prašiče, teleta, konje, ovce, koze in perutnino, katero je zavarovano radi izredne redilno3ti in okusa, je zopet v prometu. Učinkuje! hitro rast mesa in masti pri prašičih, povzdigne molznost pri kravah, hitro rejo telet, čvrsti razvoj krepkega okostja, pospešili tek in nagon -.-,-* • t nt. k žretju, doprinaša stalno blagostanje živali. Je "v pesnici: nad vse užitno, obvarovalno sredstvo, nad vse dobička-nosno, velikega učinka, redilno in neobhodno potrebno pri vzreji in pitanju . * vseh domačih živali. Pošilja se po železnici in povzetju od 10 kg naprej v novih platnenih belih vrečah. Cena 10 kg 60 - D, 20 kg 120-— D, 50 kg 300 — D. Naročila: Glavna zaloga vegetabilnih krmil v Cerknici pri Rakeku. M. oktokra ltM. ia Kmmn pete m iiiai omogoča)» elastični, tibí hod, | štedi o Vaáe noge ia »ia ©batey ter so trpežnfiii nef?«> «fwe, im^mmmsmmmá kamgam in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, blačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli kanski zbiri v novourejem in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333 — Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini I — Trgovci engros cene! smt Vsako solli v oktobru se bo dobilo v manufakturni trgovini IVO VEKJET, Maribor, Šilska ul. 4 (blizu stolne cerkve) issit© ¥isf® ©sfamlsev po zelo nizki ceni. Sode prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in najcenejše mehanična sodarska delavnica R. PEchlei-ia sto» Pirlbor. Frančiškanska ulica 11, v meroizknsnem uradu Iz seboj prinešenega lesa se vsakovrstni sodi takoj ie-delujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah. mmfm^mfms®% THE REX CO, Gradišče 100. LJUBLJANA Gradiiže 10C SMm it 868 Int —» Uftxms$fy&).i Specijdna trgovina frvovrstnib pisalnih in kopirnih strojev, ta?" ■ Imlnife aparatov in raznovrstnih pis«nt ' v4 k trebr;čin. Pisalni stroji na obroke! T Gozdno posestvo MLINI preko 200 oralov, kakor tudi poljedelsko posestvo z lepo stanovanjsko hišo v Sloveniji, kolodvor v bližini, se proda. Informacije nasloviti na »Publicitas«, Ljubljana, Selen-burgova 7 II. ' 1320 Vam blaga za obleko in perilo nikdo ne Yisemenski pjpesrolki« Če z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija. Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opekotivRačju si urno naroči. Če Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račjo «peke si vzeme. Zamena oljnatih semen Naknp deželnih pridelke? Tu. BREZOVNIK, trgovina mešanega blaga Glavni trg Vojnilc Glavni trg Ustanovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Nakup jajc Naknp mleka M^epédk Itt WfoMéeSi» Pepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma, neka,j povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Dvojen. t v Celje" je. , ■ r i Po kaj t ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birma, dokler niše zamud: ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve ohleh nositi 1 najpopolnejši na kamenje in presjalniki za mlenje od psi-prost» do najfinejše moke, na rečni ati drugi pegon i» tilo, gepelj, vodo, motor i. dr. — Več pri Slavke Kvartiču, Celje, Za kresija št. 16. 1©86 4—3 toda po izredno nizki, zopet znižani ceni se dobi v novo-urejeni trgovini Mala Nedelja in Ljutomer. Velika zaloga vsakovrstnega sukna za mcške in ženske obleke, hlačevine, barhentov, pravega barvarskega drtrka, svilenih robcev, za delavce močne gotove hlače, srajce, čepice, vsakovrtsni čevlji, dežniki in vso drugo manufak-turno in špecerijsko blago po najnižjih cenah. Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot kjerkoli drugje. Krojači poseben popust. — Istotam se kupujejo jajca, maslo in suhe gobe po najviši dnevnj ceni. 1221 2—1 se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. kupim vsako množino po najvišji ceni. Pdnudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER, VELENJE ______ _______ _ 1 flGffft» . Wisfei :: Trgovina z mmufakturo in špeceriio r IVAN SEVEI VELENJE. Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodi. A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drugo! * »Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče. [ \ *>■■""■ 11 11 ■ ■■■■■! —«i- .r■ i j-t-om....,,«-ni......... „r-i-rimr™- - % m..........■■■ima I Gotovo še ne veste, ; da kupite vsakovrstno nsnje izvrstne kakovosti i» naj» ' ktfjšs podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po naj nižjih dnevnih cenah ediaol« v trgovini JOSIP PIRICH, M1RI30H Aleksandrova cesta 21. Istotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po najboljl&i dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože pw45 malenkostnemu plačilu v ustrojen je. Sprejemajo se sirove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje £n kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno ok< činstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdfcsr vse kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najmod«« nejšimi stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdavjfi-mo, da se izdelujejo svinjske kože edino!« pri zgrrt] imenovani tvrdki na boks-usnje, kar drugje dosedaj i« 10—1 ne delajo. 10SI I i I ■M"H"»»44HK ki- ,m t.«uriiK»mm»>—imB— i I S NI t v roisa šokslade Haž© p 1 Mariboru priporoča čokolain* izdelke'vseh vrst. — Lepe božične kolekcije! — Najnižje cenel Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se raduie! Tomaževa žlindra ímvSÍo lZldl¡ množine zahtevajte od »Kmetijske zadruge v Ptuju«. Opekarna.Laitersbera pri Marborn Ute gm »teil« d«krtftstej$£3 zflsiepisäNi s& aloj* samte« fmmme, pri 1389 stnpmg mffäie* ¡ügaa^ JL&porit"-opete »iesr: aüiae, 3ar«®stie, wiea«rber:;iie, #v»ja» aare-a&s» ia £»at2.iic, aa knt«&s fc»?CR9*t juiii 190 Ist! UNI p§R$ftni f»cg#jt, ■■H 1ütlt)()tSt)CJ(1t3ttt)t: Na decimalna dvigala. Najnovejši patent za s*rtira*# vin», sadje ia slica». Sok ne prid« z aeiezam v detike. Brez vijaka trajni pritisk od 30®—21.#00 kg, kateri se e» «stavno uravnavs z dvigalom ia Htero 10—100 kg. Zavzema majhen prostor 3—4 kv. Hs-etce. 100 kg mostnih jabolk ¿aje litrov mošta. tek»» treh ur. Cena stiskalnic: St. 1 koš 49-56 cm stisne vina na dan 600 1 D 4000.— St. 2 keš 51-50 cm stisne vina na dan 800 1 D 4500.— gt. 3 koš 60-80 cm stisne vina na dan 1200 1 D 5000.— Št. 4 koš 70-70 cm stisne vina na dan 1600 1 D 6000.— fit. 5 koš 80-50 cbs stisne vina na dan 3400 1 D 8000,— Franjo Rudi, Maribor—Pesnici Generalno zastopstvo ALFA SEPARATOI 0. D. m. PeRit) Telefon 24—13 ZAGREB Gunduličeva66 Največje skladišče vseh mlekarskih potrebščin. Separatorji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje za sir in maslo. Izšla je Biainikova y EUKA pRfiMfl za *»va4ao let« 19 !», ki iaa 365 dci. , VELIK A PRATIKA' je najstarejši sloven-ski kmetijski koledar, koji je lail najbolj vpo-šttvan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje p« bogati vsebini, zato pride prav vsaki slo- voaski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan* 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J.Biazmka m$l tiskana ia litografičai SMVOd Ljubljana, Breg št!2« ^mtom In ffilol kupuje Sever & lomp, Liubllans, WsSfvira ui. 12. <-1 iL* !*,■«> •■V-' -V. : Ne zamudite : kupiti po čudovito nizkih | cenah došlo manufakturno J blago, kakor: kretone, dru-t ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge j potrebščine pri tvrdki Martin Šumer Konjice, Slovenija, j m priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih iip itd. omnrn isa, točaa.« poivtsroičb^ju m cerkvene zvonove vlW»m» v na«l«iijaa ia ubrani Matov« v teži 141 «i« •000 kg. Dobavljam» po želji posameame evoaove, v «Ivo, tronvoku itd. Zvonovi s® mnogo eenejši in enakovreaa* Mtdoamtilo aa bronaste Kvonove. Številna prtan«a|a. Kratki dobavni rok. Kranjska industr. družbaJeseaice-Fužine, Slovenija. ?1S se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in noliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,, kateri se uporablja širom cele Evrope:. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno: ?5C 9$'*» *3S£T d. d, za p.i-ment Portlaad, Ljnblj Zastopniki se sprejmejo Nalsiite denar le pri Uudskijpos@jilstici * Celiu === registroviei zadrugi z siteneto laveze --— Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. ' K ßtmr mm ¡©lit« n s i to m 81 i m ml^mm^Um pri SpodnjeStajerskl ljudski posojilnici r.z.zn. z. s iarihar«, Stalna ulica it S, ki obrestuje hranilne vloge po 8°/o10'/o oziroma p* dogovoru. 1 0 «V # i r i> t ■>< B m Spominjajte se ob vseh prilikah Dijaške večerje! V,- Zadružna gospodarska banka d. d., potlrnžnica v Mariboru* BIIT V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. TSUfi i • Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek» računu. Pooblaščeni prodajalec srečk držaTie razr* loterl$e* _ ¡