r<9 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK ŠT. 13 LETO 18 Kamniški občan 23. JULIJ 1979 CENA Ob našem prazniku Uspehi-vzpodbuda za hitrejši napredek Minilo je 38 let od dneva, ko se je na poziv KPS pričela na kamniško domžalskem področju oborožena vstaja proti okupatorju, ko se je pričel trd in neizprosen boj za svobodo, narodno neodvisnost in socializem. 27. julija je od Črnivca do Moravč in Tuhinjske doline zagorelo, zagrmelo, porušeni so bili mostovi, podrti telefonski drogovi, onesposobljene so bile ceste. Okupator je spoznal, da smo tu mi, ki nismo pripravljeni poklekniti pred njim in se zadovoljiti s suženjstvom in tiranijo, temveč trdno odločeni, da si s puško v roki izborimo svoje pravice in svobodo. Ta dan, 27. julij, smo si občani Kamnika in Domžal izbrali za svoj praznik kot spomin na padle žrtve za svobodo, na muke in brezmejno trpljenje, na požgane vasi, uničene domove, pa tudi kot vero v boljše in srečnejše življenje. Letošnje praznovanje sovpada s praznovanjem 750-letnice mesta Kamnik. To mesto, »biser med slovenskimi mesti«, kot je zapisal popotnik, ki je potoval skozi te kraje, v davnini važno prometno in trgovsko središče z razvito obrtjo, med narodnoosvobodilnim bojem pomembna točka odporniškega gibanja, danes pa razvit gospodarski in kulturni center, je vse do današnjih dni ohranilo svojo prvobitno podobo. Zato je naša dolžnost, da ga očuvamo kot kulturno zgodovinski spomenik našega naroda. Smo v četrtem letu izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980, plana, ki je bi! sprejet v obdobju intenzivnega prilagajanja gospodarstva in celotne družbe Ustavi in Zakonu o združenem delu. Poudarek je bil dan krepitvi osnovnih celic našega samoupravnega mehanizma, to je TOZD in Krajevni skupnosti, da bi tako delovni ljudje in občani na čim bolj neposreden način, preko delegatov in delegacij odločali o pogojih za ustvarjanje in razporejanje dohodka ter zadovoljevanje svojih, splošnih in skupnih poteb. Nesporno je, da smo pri tem dosegli določen napredek, čeprav z rezultati na vseh področjih nismo zadovoljni. Rast družbenega proizvoda gospodarstva je bila v letih 1976-78 prepočasna zaradi nihajoče konjunkture tako na domačem kot svetovnem trgu, kakor tudi zaradi pomanjkanja novih, kvalitetnih proizvodnih programov ter s tem pre-majnih investicijskih vlaganj. Ta gibanja se v letošnjem letu izboljšujejo in računamo lahko, da bomo do konca planskega obdobja dosegli načrtovano. Na področju urejanja prostora in komunalne ureditve v glavnem izpolnjujemo zastavljene cilje. Sprejeti so osnovni urbanistični plani za načrtovane nove objekte in stanovanjske soseske, pričela se je gradnja obvoznice, rekonstruirane so obstoječe cestne povezave regionalnih in občinskih cest in mestnih ulic. Zgrajeno je vodovodno zajetje Iver je in položen cevovod do Kamnika, izvršena je povezava z Duplico, zgrajen cevovod do Šmarce, zgrajen je kolektor za odpadne vode in povezan z medobčinskim, s čimer je izveden priključek Kamnika na centralno čistilno napravo v Domžalah, opravljena je rekonstrukcija cest Kamnik-Tunjice, Volčji po-tok-Rudnik in Komenda-Zalog. Razvoj družbenih dejavnosti je tesno povezan z uveljavljanjem načela svobodne menjave dela. Značilno za to obdobje so visoka vlaganja predvsem za vzgojo in izobraževanje, kar bo dolgoročno vplivalo na omilitev nakopičenih problemov iz preteklosti. Zgrajena je prva faza Centra za usmerjeno izobraževanje, dokončuje se razširitev osnovne šole na Duplici in telovadnica, gradi se telovadnica pri osnovni šoli Frana Albrehta, zgrajen je otroški vrtec v Komendi. Krajevne skupnosti uspešno uresničujejo načrtovane naloge. Zbrana sredstva, oplemenitena z delom in sredstvi krajanov, namenjajo predvsem za ureditev cest, vodovodov, vodnih zajetij, transformatorskih postaj itd., skratka za ureditev osnovnih življenjskih potreb občanov. Manj uspešni pa smo pri ustavni preobrazbi krajevnih skupnosti, saj pogrešamo tesnejšo povezavo s samoupravnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela. Pred nami je obsežna in odgovorna naloga: priprava družbenega plana občine Kamnik za novo srednjeročno obdobje. V osnutku smernic bodočega razvoja, ki smo ga pred nedavnim sprejeli v vseh zborih občinske skupščine, smo se opredelili za dinamično rast, slonečo predvsem na rasti produktivnosti dela, upoštevajoč pri tem dosedanji razvoj ter dosežene rezultate. Z znatnimi investicijami v nove, dohodkovno zanimivejše proizvodne programe, z vlaganjem v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih linij, s hitrim in uspešnim prilagajanjem proizvodnje potrebam domačega in tujega tržišča, ob pospešenem vključevanju v mednarodno delitev dela, bomo skušali doseči 6-odstotno letno rast družbenega proizvoda. To bo osnova in zagotovilo, da bomo lahko uspešno razreševali probleme na področju urejanja prostora, stanovanjske izgradnje, komunalne ureditve, družbenih dejavnosti, kot tudi na področju jačanja ljudske obraptbe in družbene samozaščite. Vse to bo terjalo od nas obilo dela in truda pa tudi enotnosti in medsebojnega razumevanja. Vendar, kot smo znali med narodnoosvobodilnim bojem v najtežjih trenutkih strniti svoje vrste, z globoko vero v končno zmago, tako smo prepričani, da bomo tudi to nalogo uspešno opravili. . Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam ob prazniku občine Kamnik. Slavko Ribaš Kamnik nekoč in danes Eden najstarejših posnetkov mesta Kamnik, ki ga je naslikal Janez Puhar okrog leta 1870, priča, da je bila na današnjih razvalinah Malega gradu še pokrita zgradba. Pod Malim gradom, ob današnjem Samčevem predoru, je še vidna rojstna hiša znanega kamniškega slikarja Ivana Vavpetiča. Če bolj natančno primerjamo fotografijo Kamnika izpred 100 let z današnjo, bomo našli še marsikatero razliko, čeprav so stare hiše ohranile arhitektonske značilnosti vse do danes. Končno je le minilo dobro stoletje. t Ob prazniku občine * čestitamo vsem * občanom $in delovnim ljudem Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinska skupščina Potrebe naj ne presegajo možnosti Prvi krog razprav o smernicah za načrtovanje prihodnjega planskega obdobja je zaključen, saj so zbori naše skupščine že potrdili globalno začrtano usmeritev, k' naj bi zdaj, v široki in tehtni razpravi dobila konkretnejšo "bliko v združenem delu, v krajevnih skupnostih in v družbenih dejavnostih. V načrtovanju prihodnjega srednjeročnega programa razvoja se tokrat pojavljajo kvalitetni Premiki, na katere ob začetku širokih razprav ni odveč ponovno opozoriti. Ena takih kvalitet je Prav gotovo dejstvo, da bomo to- krat programe razvoja pripravljali na osnovi smernic, ki omogočajo nosilcem planiranja realnejše ocenjevanje nadaljnjih možnosti v razvoju. Se bolj očitna je druga prednost, ki jo je moč razbrati iz globalno začrtane usmeritve razvoja naše občine, saj od dosedanjega, na center občine skoncen-triranega razvoja načrtujemo policentrični razvoj. To pomeni, da bomo v občini z enako ali morda še večjo skrbjo razvijali družbene dejavnosti in tudi čiste panoge gospodarstva v krajevnih skupnostih, ki so se zdaj zdele nekoliko odmaknjene od razvojnih usmeritev. Gotovo sicer je, da v vsaki krajevni skupnosti ne bomo zgradili vrtca ali šole, da ne bo povsod zdravstvenih ambulant, da tudi obrtne delavnice ali industrijski obrati ne bodo zrasli povsod, vendar pa bodo vsi ti objekti postavljeni tako, da bodo kolikor mogoče blizu občanu in delovnemu človeku. Ob tem ni mogoče prezreti pripomb, ki so se oblikovale že v prvem delu razprav o razvojnih usmeritvah naše občine, v katerih načrtujemo 6 odstotno rast družbenega proizvoda ob 2,2 odstotni rasti zaposlovanja. Prav rast zaposlovanja je nekatere zbodla v oči, češ, da je previsoka. Toda, zaposlovanje je bilo v zadnjih letih v naši občini izjemno skromno. In če naj bi tako skromno ostalo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, bi to pomenilo, da bi za doseganje planirane rasti družbenega proizvoda morali seveda toliko bolj povečati produktivnost dela. Toda, tudi pri načrtovanju prihodnjega srednjeročnega obdobja in planiranju rasti produktivnosti dela ni mogoče zanemariti dejstva, da smo na področju investicij doslej kaj malo storili in da torej v naši industriji ni tehnoloških izboljšav, ki bi omogočale visoko produktivnost z malo zaposlenimi. Nekaj pripomb je bilo slišati na račun razvoja družbenih dejavnosti in sicer, da bi morali tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju kot prednostno nalogo razvijati šolstvo, čeprav je prednostna naloga že v tem srednjeročnem obdobju. Vendar bo potrebno zaradi dosedanjega razvaja in razvitosti posameznih področij družbenih dejavnosti izpeljati največja investicijska vla-. ganja v zdravstvo in otroško varstvo. To seveda ne pomeni, da ostalim družbenim dejavnostim ne bomo namenjali dovolj velike pozornosti, seveda v skladu s potrebami in možnostmi našega družbenega razvoja. Tudi šolski mreži bo treba v prihodnjem srednjeročnem obdobju nameniti potrebno pozornost, vendar pa ob tem ne bomo smeli zanemariti tega, da obstoječi šolski prostori zdaj niso vedno in povsod racionalno izkoriščeni. Prav zato bi morali za prihodnje plansko obdobje na področju družbenih dejavnosti temeljito pregledati in analizirati potrebe, jih uskladiti z obstoječimi zmogljivostmi ter nove načrte uskladiti z možnostmi našega gospodarstva. J. T. V republiško skupščino z jasnimi stališči Skupini delegatov za zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine sta se pred obsežnim gradivom za tri seje obeh zborov v mesecu juliju spraševali, kako zagotoviti, da bodo tudi kamniški delegati v republiško skupščino prinašali več stališč in predlogov. Da na pot v Ljubljano ne bodo odhajali le s kuponi gradiva, ki ga dobijo iz Ljubljane, sicer pa praznih rok, brez predlogov in mnenj o večkrat zelo pomembnih osnutkih zakonov. Ni rečeno, da doslej takih predlogov delegati iz Kamnika niso posredovali. Nasprotno, v pretečenem štiriletnem mandatnem obdobju so bili naši delegati v zboru občin med 60 občinami na četrtem mestu po številu razprav, predlogov in delegatskih vprašanj. Ti predlogi pa niso bili vedno rezultat velikih širših razprav, pač pa so se pretežno oblikovali v skupini delegatov, ker drugih pobud ni bilo. Skupina delegatov seveda ne more nastopati kot nek kolektivni poslanec, pač pa bi se morale v njenem okviru zbirati vse pripombe, mnenja in predlogi, ki so se izoblikovali v združenem delu, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih v občini o določenem vprašanju. Teh predlogov pa je še vedno premalo! Zato kaže razmišljati v dveh smereh. O vseh pomembnejših aktih republiške skupščine naj bi, podobno kot doslej, razpravljale temeljne delegacije in občinska skupščina, seveda vključujoč samoupravne interesne skupnosti. Seveda je treba v temeljnih sredinah razpravo tudi organizirati, sicer bodo tudi delegati na občinski skupščini tiho prešli prek »republiških« točk dnevnega reda. To se je že nekajkrat zgodilo! Taka vprašanja so prav gotovo smernice za nov srednjeročni plan, osnutki uresničevanja srednjeročnega plana v prihodnjem letu, osnutki zakonov z ukrepi za usmerjeno gospodarjenje in podobno. Seveda pa vsega obsežnega gradiva, med katerim pa so večkrat zelo pomembne zadeve, ni moč obravnavati v občinski skupščini. Takrat bo treba izbrati srednjo pot. V okviru skupine delegatov naj bi z izoblikovanimi stališči sodelovali predstavniki skupščin SIS, izvršnega sveta SO, občinskih strokovnih služb in drugih, ki spremljajo posamezna področja. Skupina bi morala biti seznanjena z vsemi mnenji, stališči in predlogi, ki so jih posamezni organi v občini v fazi priprav zakonskih dokumentov posredovali republiškim organom. Sedaj se namreč dogaja, da skupina delegatov s tem ni seznanjena in je bilo mogoče, da iz občine v republiko, glede istega vprašanja, potuje več nasprotujočih si, ali vsaj različnih stališč. To je nujno potrebno uskladiti. Seveda pa bo potrebna tudi večja aktivnost posameznih članov skupine delegatov. Gradivo je potrebno vsaj prebrati, čeprav ga je precej, če se hočeš o njem pogovarjati. Predlagali so, naj bi si delo razdelili tako, da bi vsak član skupine pozorneje spremljal eno izmed področij in v tem smislu tudi opozarjal na odprte probleme, glede katerih bi bilo treba, upoštevajoč položaj v občini, sprejeti predloge rešitev. In končno, vse delegacije TOZD in KS dobivajo republiškega poročevalca. V njem so povzetki vseh važnejših osnutkov republiških zakonov. Delegacije naj bi vsebino Poročevalca bolj spremljale in potem skupini delegatov za republiško skupščino posredovale svoje pripombe. Seveda je zato potrebno nekoliko več napora, vendar »brez muje se še čevelj ne obuje«, pravi pregovor. F. S. Z zasedanja skupščinskih zborov Utok prebrodil krizo Zbori naše občinske skupščine so na zadnjem zasedanju razveljavili odlok o ukrepih začasnega družbenega varstva v delovni organizaciji Tovarna usnja Kamnik, saj se je poslovanje tako očitno izboljšalo, da širša družbena pomoč ni več potrebna. Najbrž je odveč ponavljati vse tegobe, s katerimi se je spopadal Utok v preteklih letih in ki so pripeljale do začasnega družbenega varstva. Prav tako je najbrž odveč ponovno razmišljati o dilemi, ki je bila prisotna vse do lanskega novembra, ko so se v Uto-ku, skupaj s sanacijsko komisijo, ki je imela pravzaprav vlogo družbenega sveta, odločili, da bodo tovarno postavili na trdne gospodarske noge s proizvodnim programom, ki ima dolgoletno tradicijo. Tej odločitvi seveda ni botrovala le tradicija, ampak dejstvo, da bi bila preusmeritev proizvodnje v tovarni; ki je opremljena za predelavo kož in izdelovanje usnjene konfekcije in v kateri so delavci z dušo in znanjem usnjarji, veliko dražja kot sanacija tovarne z obstoječim programom. Novembra lani so torej delavci Utoka dobili zeleno luč za obstoj svoje tovarne in že tisti hip se je vse začelo premikati na bolje. Organizacijske spremembe, dogovori s prodajalci surovin (torej kož) in kupci Utokovih izdelkov so le ena stran uspešnih sanacijskih korakov. Drugo velja pripi- sati delavcem Utoka, saj so se z vso voljo in energijo lotili dela in pri tem nihče od njih ni štel prostovoljnih ur, ki so jih opravili, da bi njihova tovarna čim prej začela poslovati pozitivno. Pri tem seveda ni mogoče prezreti pomembne vloge, ki jo ima za uspešno premeščanje dolgoletne finančne krize v Utoku družbeni svet, ki ga je vodil Jože Vonta, generalni direktor ljubljanskega Tekstila, sestavljali pa so ga še predstavniki republiškega sindikata izvršnega sveta naše občine, Ljubljanske banke in združenega dela, saj so z izkušnjami in znanjem pripomogli k uspehom, ki jih je Utok dosegel v dobrega pol leta. Uspeh pa prepričuje tudi največje »nejeverne Tomaže«, daje mogoče z dobrim delom in modrimi odločitvami narediti marsikaj. Še lani je imel Utok v prvem polletju trinajst milijonov izgube, v letošnjem prvem polletju so delavci ustvarili trinajst milijonov ostanka čistega dohodka. Ta naj bi do konca leta po predvidevanjih znašal 21 in pol milijona dinarjev. Ob vsem tem je bilo v tovarni v letošnjem prvem polletju zaposlenih skoraj sto delavcev manj kot lani v enakem obdobju, delali pa so praktično z istimi stroji kot pred začetkom sanacije. Investicij v novo opremo, ki so po sanacijskem programu že odobrene, namreč še niso začeli uresničevati, vendar pa prav boljša tehnična opremljenost tovarne obeta Utoku, da se bo s kvalitetno proizvodnjo povzpel v sam vrh usnjarske panoge. Reševanje zapletov na čistilni napravi Dobljena bitka za čistejšo Kamniško Bistrico? , V bitki za čistejšo Kamniško Bistrico je steklo že veliko črnila in tudi besednih razprav ni manjkalo. Uspešen pristop občin Domžale in Kamnik k reševanju problemov onesnaženega okolja pa kaže na izboljšanje: z gradnjo čistilne naprave Domžale-Ka-mnik v Studi je bil storjen ogromen korak za bistrejšo Kamniško Bistrico. Prav zdaj mineva šest mesecev, kar je investitor Centralne čistilne naprave Domžale-Ka-mnik Komunalno podjetje Domžale dobilo soglasje za poskusno obratovanje prve in druge stopnje čiščenja, to je za objekte predčiščenja, za mehansko in biološko čiščenje odpadnih voda ter za tehnološko in meteorno kanalizacijo. Čistilna naprava je začela poskusno obratovati v ta-' kih vremenskih razmerah, da je bilo mogoče delovanje strojev in naprav resnično temeljito preizkusiti. Ob nalivih, ko je bila čistilna naprava obremenjena s 300 do 400 litri odpadnih in meteornih voda na sekundo, se je tako pokazalo, da je potrebno zgraditi predvidene razbremenilnike visokih voda, ki so načrtovani na kolektorju od Kamnika do čistilne naprave. V zimskem času, ko je temperatura padla na -20 stopinj Celzija, se je na tekalnih površinah, po katerih drsijo strgala za strganje blata v bazenih, začel nabirati led, s tem pa je bilo onemogočeno normalno delovanje naprav. Da bi se takim zapletom izognili, so na tekalne steze montirali tirnice. Tudi v sušnem obdobju so se pokazale pomanjkljivosti, saj v takih obdobjih na čistilno napravo ne doteka dovolj odpadnih voda. Za uspešno biološko čiščenje mora biti čistilna naprava obremenjena vsaj do 30-odstotkov zmogljivosti, kar pomeni 110 litrov odpadnih voda na sekundo. V sušnem obdobju pa je dotekalo le 40 litrov odpadnih voda na sekundo. Problem bo rešen šele, ko bodo večji uporabniki centralne čistilne naprave začeli odvajati odpadne vode na napravo. Investitor je s predstavniki večjih delovnih organizacij že pripravil posebne sestanke, na katerih so ugotovili, da bo potrebno enotno merjenje količine in kakovosti odplak in sprejeli sklep o unificiranem sistemu merilnih naprav za vse večje uporabnike. Večina industrije obeh občin je že priključena na centralno čistilno napravo, z izjemo tistih, ki niso izpolnili pogojev prečiščenja s svojimi čistilnimi napravami. Vsi uporabniki pa morajo vgraditi merilne naprave na svojih priključnih mestih. Investitor nadaljuje z gradnjo tretje stopnje čistilne naprave, to je z gradnjo bazena za biološko stopnjo čiščenja ter plinohrama, v katerem bodo pridobivali plin za ogrevanje blata v gniliščih, čimer bo odpadlo ogrevanje s pečmi na nafto. Plin bodo uporabljali tudi za proizvodnjo lastne električne energije. V razvitem svetu so doslej plin uporabljali le za ogrevanje manjših in srednjih čistilnih naprav, vendar se je tehnika plinskih turbin v zadnjem času tako izpopolnila, da je mogoče izdelati tudi turbino za tako veliko čistilno napravo, kakršna je v Studi. Po predvidevanjih - ne dokončnih - bi bila investicija v naprave za pridobivanje lastne energije upravičena in ekonomska, saj bi vsako leto prihranili pri pogonskih stroških okrog tri milijone dinarjev. Tretja stopnja čistilne naprave naj bi bila gotova do 27. julija letos, vendar se bo gradnja zaradi težav, ki so se pojavile, zavlekla do konca letošnjega leta. Finančna sredstva za gradnjo tretje stopnje čistilne naprave sta obe občini v celoti zagotovili. Rešujejo tudi vprašanje statusa centralne čistilne naprave, saj je bila dana pobuda, naj Komunalno podjetje Domžale izpelje postopek za formiranje temeljne organizacije združenega dela v sklopu podjetja. A P Cesta skozi Klanec varnejša Naselje Klanec v Krajevni skupnosti Komenda postaja prometno varnejše. Vaščani Klanca so se namreč letos že drugič zbrali na delovni akciji v želji, da uredijo svoje naselje, ter povečajo varnost udeležencev v prometu. Skozi naselje Klanec pelje občinska cesta I. reda Moste--Cerklje. Zaradi asfaltiranja celotne trase te ceste se je povečal promet, posebno tistih udeležencev v prometu, ki si želijo umirjeno in prijetno vožnjo. Velik problem je nastajal skoz naselje Klanec, kjer sta ovirala promet gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Z delovno akcijo so prebivalci Klanca prihranili skupnosti precej denarja, ter s tem dokazali tudi visoko zavest. Ta se kaže tudi na ostalih področjih, saj so vaščani Klanca izredno aktivni v krajevni skupnosti, Konjeniškem klubu, v gasilskih vrstah, med mladino, upokojenci in v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti Komenda. J. K. Delegacije zbora združenega dela o svojem delovanju (2) Gre za dogovor, ne za preglasovanje V analizi ankete med delegacijami zbora združenega dela, katere prvi del povzetka smo objavili v prejšnji številki Kamniškega občana, smo skušali odgovoriti na vprašanje, kje so vr/oki, da se delegati na sejah pogosteje ne oglašajo. Danes poglejmo še drugi del odgovorov na to vprašanje. Na vprašanje ali delegati po končanih sejah zbora ZD poročajo o svojem delu in delu zbora delegacije, zlasti če njihov predlog ni bil sprejet in še posebno, če je delegat glasoval drugače kot mu je bilo naročeno, so vse delegacije, razen ene, odgovorile, da delegati tako ravnajo. Ti odgovori kažejo nabistven premik v odnosu delegat - delegacija. Na tak način se krepi povrat- na informacija - iz zbora združenega dela v temeljno organizacijo - kar mora bistveno prispevati tudi k uresničevanju sprejetih sklepov in stališč. Zato bi verjetno kazalo razmisliti, je še potrebno iz sekretariata skupščine po vsaki seji zbora sprejete sklepe, TOZD. To naj zagotovi delegacija skupaj s samoupravnimi organi v TOZD, ki naj se tudi zavzamejo, da bodo sprejeti sklepi tudi uresničeni. Koliko in kakšne pobude so bile iz TOZD dane za obravnavo posameznih vprašanj v zboru združenega dela Skupščine SRS, je bilo naslednje vprašanje delegacijam. Na to vprašanje niti ena delegacija ni odgovorila pozitivno. Skratka, doslej iz združenega dela ni bilo pobud, vsaj ne iz TOZD, katerih delegacije so odgovorile na anketo. To pomeni, da ne moremo govoriti, da v naši občini interes združenega dela prihaja prek delegatov v republiški zbor združenega dela. Izjema so seveda javne razprave o posameznih važnejših zakonskih osnutkih, vendar bodo morale zlasti sindikalne organizacije v TOZD temu vprašanju posvetiti večjo skrb. Nobenega pomembnejšega zakona za delovne ljudi ne bi smeli v republiški skupščini sprejeti brez razprave v delegatski bazi, kot pravimo. Pa ne gre samo za zakone, gre tudi za pobude in predloge o tem, katera vprašanja bi bilo treba v okviru republike v določenem obdobju rešiti in kako. Na zadnje vprašanje, kateri so po mnenju delegacije vzroki, da se delegati zbora združenega dela bolj tvorno ne vključujejo v delo zbora so delegacije navedle naslednje razloge: preobsežni dnevni redi, preobsežno in zahtevno gradivo, premajhno strokovno poznavanje posameznih področij, premajhna podpora in pomoč družbenopolitičnih organizacij, premajhna zainteresiranost nekaterih delegatov, pomanjkanje časa in podobno. V nekaterih delegacijah vlada tudi mnenje, da imajo delegati premalo možnosti za spremembo posameznih predlaganih rešitev, da odgovori predlagateljev večkrat postavljajo delegata v podrejen položaj, da obstaja občutek nemoči delegacije, da bi kaj spremenila itd. Taki in podobni odgovori vsekakor zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij, da jih temeljito preučijo in preverijo na konkretnih primerih, ki so bili vzrok za tako oceno možnosti vplivanja delegacije na odločitve v zboru združenega dela. Če se je kdaj zgodilo, da predlog kake delegacije ni bil sprejet, ima delegacija pravico zahtevati pojasnilo in odgovor, zakaj ni bil sprejet. Pri sprejemanju odločitev v zboru gre za dogovarjanje in usklajevanje različnih stališč in interesov, gre torej za kompromis, kjer ni mogoče, da bi vsak delegat trmasto vztrajal pri predlogu svoje delegacije. Vendar je potrebno delegaciji potem pojasniti, zakaj je njen delegat »pu- stil« in glasoval za drugačen sklep. Zelo slabo pa bi bilo, če bi v posameznih delegacijah prevladalo neko vzdušje, da nima smisla predlagati, ker predlogov delegacije ne upoštevajo in podobno. Prav bi bilo, da bi vsaka delegacija tak svoj predlog temeljito soočila s širšim družbenim interesom in ne videla včasih le ožji skupinski ali celo posamični interes. Odgovori o vzrokih neaktivnosti delegatov nas navajajo tudi na zaključek, da bo potrebno v prihodnje usposabljanju delegatov posvetiti še večjo stalno skrb in pozornost. F. S. neoeccoooooeeosooooGrsoeceeesoeosecaeoooo' Letošnja občinska priznanja Ob prazniku naše občine bomo tudi letos na slavnostni seji zborov občinskih skupščin Kamnik in Domžale, ki bo 27. julija v hali komunalnega centra v Domžalah, podelili letošnja občinska priznanja posameznikom in društvom za njihove posebne uspehe. ZLATA PLAKETA OBČINE KAMNIK SE PODELI: DELAVSKEMU KULTURNOPROSVETNEMU DRUŠTVU »SOLIDARNOST« Kamnik za 60-letno široko razvejano kulturnoprosvetno delo, ki je bilo vseskozi namenjeno preobrazbi delavca - proletarca. ROMANU POTOČNIKU, predvojnemu komunistu in revolucionarju, organizatorju vstaje na Kamniškem ter izredno prizadevnemu kulturnoprosvetnemu delavcu za velik doprinos k zmagi naše revolucije ob njegovi 70-letnici. SREBRNA PLAKETA OBČINE KAMNIK SE PODELI: GASILSKEMU DRUŠTVU KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ za 70-letno uspešno delo na področju požarnega varstva in društvene aktivnosti. GASILSKEMU DRUŠTVU MOSTE za 50-letno uspešno delo na področju požarnega varstva in društvene aktivnosti. SMUČARSKEMU KLUBU KAMNIK za 50-letno prizadevno in uspešno delo na področju alpskega, tekaškega in skakalnega smučanja ter vzgoje smučarskih strokovnjakov. FRANCU SVETELJU za velik prispevek k razvoju občine, aktivno družbenopolitično delo ter izredna prizadevanja na področju uresničevanja delegatskega sistema. LOJZETU PERKU za umetniško ustvarjanje in prispevek h kulturnemu življenju Kamnika ob njegovi 70-letnici. FERDINANDU VODETU za vsestransko, aktivno družbenopolitično delo, še posebno za njegov prispevek na področju reševanja problematike kmetov. JANEZU PREZLJU, upokojencu, za več kot 30-letno prizadevno delo v občinski upravi, OO ZZB NOV in drugih družbenopolitičnih organizacijah v občini. BRONASTA PLAKETA OBČINE KAMNIK SE PODELI: KULTURNEMU DRUŠTVU ZGORNJI TUHINJ za vsestransko prizadevnost in aktivnost na področju kulturnoprosvetnega dela, še posebej dramske dejavnosti. FRANCU NOGRAŠKU, upokojencu, za vzorno več kot 50-letno aktivno delo pri pihalni godbi »Solidarnost«. MARJANU BOVHI za dolgoletno požrtvovalno delo pri Občinski zvezi za telesno kulturo Kamnik, posebno še za delo pri Smučarskem klubu Kamnik. JANEZU MALEŠU za 20-letno izredno prizadevno delo pri Košarkarskem klubu Kamnik in vsestransko pomoč pri razvoju športa v občini. FRANCU MODRIJANU, delavcu Kemijske industrije Kamnik, za dolgoletno vestno in prizadevno delo v samoupravnih organih, družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. ALOJZU KAHNETU, delavcu Industrije pohištva Stol, za prizadevno delo v samoupravnih organih in aktivnost na področju krajevne skupnosti in ZRVS. KATJI ŠERBEU, delavki Dijaškega doma Kamnik, za uspešno delo na vzgojnoizobraževalnem, kulturnem in družbenopolitičnem področju. FRANCU REMSU, delavcu Tovarne kovinskih izdelkov in livarne Titah Kamnik, za prizadevno družbenopolitično delo in delo v samoupravnih organih. GAŠPERJU CERARJU, upokojencu, za aktivno družbenopolitično delo ob njegovi,60-letnici. ANTONU SMOLNIKARJU, upokojencu, za aktivno družbenopolitično delo ob njegovi 60-letnici. TEI ŽVIKART, medicinski sestri v Zdravstvenem domu Domžale TOZD »ZV KAMNIK«, za dolgoletno prizadevno delo pri uresničevanju humanitarnih ciljev, še posebej v organizaciji Rdečega križa. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK SE PODELI: ODREDU »BISTRIŠKIH GAMSOV« KAMNIK za izredne uspehe in prizadevno delo pri vzgoji mladih tabornikov. JOŽETU VONTA, predsedniku začasnega organa v Tovarni usnja Utok Kamnik, za izredno uspešno vodenje sanacijskega postopka. ZDRAVKU MARKUŠU, delavcu Kemijske industrije Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji, organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. PETRU KLADNIKU, direktorju Doma upokojencev Kamnik, za prizadevno delo pri uresničevanju humanitarnih in socialnih ciljev. MARIJI RIFEL, delavki Živilske industrije Kamnik, za dolgoletno vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji. TEREZIJI VIDMAR, delavki Industrije pohištva Stol Kamnik, za dolgoletno vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji in delo na kulturnoprosvetnem področju. MIRKU ROMIHU, delavcu Industrije pohištva Stol Kamnik, za izredne uspehe na področju oblikovanja in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. IVANU VOLČANŠKU, delavcu Industrije pohištva Stol Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji, samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. KRAJEVNI SKUPNOSTI NEVLJE za uspešno vključevanje občanov v krajevno samoupravo ter dosežene uspehe pri dograditvi vodovoda, rekonstrukciji cest in drugih pomembnih del. OSNOVNI ŠOLI KOMENDA-MOSTE za ustvarjalno delo z učenci na področju svobodnih dejavnosti in za dosežke ob organiziranju republiških in jugoslovanskih prireditev. OSNOVNI ŠOLI OLGE AVBELJ HOMEC za 15-letno uspešno in prizadevno delo na vzgojnoizobraževalnem področju prizadetih otrok ter njihovo vključevanje v normalno okolje. CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA -Že jeseni bodo vanj k pouku vstopili srednješolci in sredstva, ki so jih prispevali tudi občani s samoprispevkom, se bodo pretopila v znanje mladih učencev Leto delovnih uspehov 27. julij je dan, ko naši občani v spomin na začetek oborožene vstaje na območju Kamnika praznujejo svoj praznik, ob katerem se zvrstijo številne slovesnosti in prireditve. Hkrati je to tudi dan, ko skoraj nehote pretehtamo uspehe in kritično ocenimo slabosti, pa naj gre za delovanje delegatskega sistema, za uresničevanje gospodarskih načrtov, za razvoj krajevnih skupnosti ali za področje družbenih dejavnosti. Samokritičnosti nam ne manjka, smo v letošnjem letu ugotavljali na številnih sestankih. Včasih jo je morda celo malo preveč. Zato ob prazniku naše občine s sliko in besedo poglejmo, kako uresničujemo resolucijo družbenoekonomskega razvoja oziroma načrtovane nove naložbe. Ni jih malo, če smo neskromni, lahko rečemo, da jih je celo izjemno veliko in da bodo prav vse po vrsti upravičile zastavljeni cilj: boljše možnosti za izobraževanje, boljše delovne pogoje in hkrati možnosti za višjo produktivnost, znatno več možnosti za šport in rekreacijo, boljšo prometno povezavo... ŠPORTNA DVORANA ZA VSE - O takem objektu še nedavno tega niti sanjali nismo, že na jesen pa si bomo lahko v novi športni dvorani ob osnovni šoli Frana Albrehta ogledovali zanimiva športna srečanja, se rekreirali po napornem delovnem dnevu ali si v njej ogledali tudi najrazličnejše prireditve BOLJŠI POUK ZA MLADE DUPLIČANE - Ob pričetku novega šolskega leta bo osnovna šola na Duplici bogatejša za osem učilnic, mladi nadobudneži pa bodo svoje športne moči lahko merili v novi, prostorni telovadnici NOVE PROIZVODNE HALE - Tudi v Kemijski industriji Ka- DELOVNI USPEH SVILANITA - Dan pred občinskim prazni- mnik in Sloga v Mostah bodo delavci občinski praznik povezali z kom bodo v tej naši delovni organizaciji odprli proizvodno halo delovno zmago, saj v obeh delovnih organizacijah odpirajo nove barvarne ter tako predali namenu pomembnejši del načrtovanih delovne prostore naložb 2579 • Ob 70-letnici majorja Romana Potočnika Zalezoval je Nežiko... Podoživeti sedemdeset let življenja v kratkih štirih urah je težko. Še težje, če je bila skoraj vsaka ura tega življenja v določenem obdobju razburljiv in utrudljiv splet strahu, boja, razočaranja, a tudi upanja, sreče in veselja. Njegova pot revolucionarja se je začela koncem tridesetih let v Logatcu. Tu se je povezal z delavci v lesni industriji in skupaj z njimi ob petnajstletnici oktobrske revolucije natisnil letake, na katerih so orisali spremembe, ki jih je prinesla svetu ruska prole-tarska revolucija. Na enem od sestankov so bili izdani in zvezno sodišče v Beogradu ga je obsodilo na tri leta zapora v Sremski Mitrovici (1933-1936). »Tu sem bil prvič resnično razočaran. Prvič, najgloblje in nikdar več tako. V istem zaporu je bil poleg Pucarja, Tomšiča, Ziherla, Kraigherja in ostalih tudi Petko Miletič, Črnogorec po rodu. Preden sem prišel v zapor, so organizirali neuspelo gladovno stavko in Miletič je za krivca obdolžil Moša Pijado in ga izločil iz naših vrst. Kakšen šok, ko sem kasneje bral v Rdečem praporu, da je Miletič izključen iz partije kot partizanski in narodni izdajalec, Pijada pa je postavljen na njegovo mesto... Moram pa povedati, da smo z uspelo gladovno stavko leta 1935 dosegli izboljšanje hrane, manj zatiranja s strani paznikov in seveda to, da smo se lahko sami organizirali po sobah. S tem je kaznilnica v Sremski Mitrovici postala najboljša politična šola, kar sem jih kdaj koli imel in mi je bilo prav žal, ko so me naslednje leto izpustili.« Iz zapora je odšel v Logatec, nato pa je delal kot čevljar - šuštšnajder v Tržiču, leta 1937 pa ga je pot zanesla v Kamnik, kjer je ostal štiri leta. Major Roman Potočnik je bil rojen septembra 1909 v Vna-njih goricah, toda vojna vihra in povojno družbenopolitično delovanje ga je sililo v nenehne selitve, potovanja in tako je štiri leta preživel tudi v Kamniku (1937-1941). Oba z ženo Vero sta nosilca spomenice iz leta 1941. Predvojna Delavska knjižnica v Kamniku je bila osnova za večino kulturnega delovanja v mestu. Organizirano je bilo pevsko društvo Solidarnost pod vodstvom Franceta Vidmarja-Cibra, s Potočnikovim prihodom pa je zaživela še dramska sekcija. »Najprej smo hoteli igrati Rdeče rože, pa je bila delavska problematika v igri preveč pereča, da bi nam jo pu- stili uprizoriti. Tako smo se odločili za Linhartovega Matička, kjer sem režiral in obenem kot grof zalezoval Nežiko in zalezel svojo ženo Vero, doma iz Mekinj...« Leta 1939 je organiziral Gamse - rod gozdovniške mladine in se skupaj s petnajstimi mladinci ob prostih sobotah potikal po gozdovih, planinah in se privajal življenju v naravi, kar mu je v partizanskih letih še pošteno koristilo. Ob vstaji na Kamniškem je bil načelnik operativnega štaba, ki je vzdrževal zveze z enotami na terenu in ostal na tem področju do usodnega dogodka - obkolitve na Ku-lovškem hribu, kjer je bil ranjen v že tako zmrcvarjeno desno nogo. Pod imenom Rudi Ravnikar so ga pripeljali v bolnišnico, a je prekmalu vstal in noga se mu ni nikdar popolnoma zacelila (po vojni so mu jo odrezali). Aprila 1943 je bil zajet v Belški grapi in iz »Belgijske kasarne« v Ljubljani se je rešil le tako, da je simuliral blaznost, sodelavci pa so mu pomagali iz okupirane Ljubljane. Konec vojne je pričakal na prekmurski fronti, kasneje pa je deloval v sindikalni organizaciji, pet let celo kot tajnik glavnega odbora za sindikate v Sloveniji, njegova zadnja služba pa je bila v vodstvu Zavoda za rehabilitacijo. V Ljubljani ga je težko dobiti, saj z ženo Vero preživita večino leta v Gozdu Martuljku. «... ah, tam je zrak veliko boljši, pa takega hrupa in ropotanja ni. Človek si resnično odpočije...« SONJA HRIBOVŠEK Na Veliko planino ne bo treba pešačiti Zapletom z žičnico na Veliko planino kar nikakor noče hiti konec. Že od aprila letos je namreč gondolska žičnica zaradi dotrajane nosilne vrvi vozila le s polovično zmogljivostjo, sredi julija pa so žičnico na predlog republiškega inšpektorja za žičnice zaprli. Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane, ki bi moral opraviti ponovni pregled žičnice do konca junija dela ni opravil - in žičnica je obstala. Kot je ostalo za zdaj odprto vprašanje, kdo bo pokril stroške Viatorjevemu toz-du Hoteli in žičnice, ki, tokrat ne po svoji krivdi, ne more prevažati potnikov na Veliko planino. Vsi ti zapleti pa bi morali biti nova pobuda za temeljno organizacijo Hoteli in žičnice, da čim hitreje uresniči naloge, za katere so se dogovorili na sestanku, na katerem so predstavniki medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter naše skupščine skupaj s predstavniki sozda Sap-Viator spregovorili o sanaciji kamniškega tozda. Ta namreč že vse od ustanovitve leta 1973 posluje z izgubo, ki so jo doslej s kratkoročnimi posojili pokrivale • Mladinci na akciji v Črnogorskem Primorju neutrudni Z veseljem opravljeno težko delo Včasih morda res nismo razpoloženi, da bi poslušali zanosne besede, toda kadar teče beseda o mladinskih delovnih akcijsh in delovnih mladincih, je to povsem drugače. Še malce drugače pa je, če mlade roke pomagajo prizadetim od naravne nesreče, kot je to letos v Črni gori. O tem smo se pogovarjali z Jožetom Ogrincem, ki je sicer zaposlen na občini Kamnik, mesec dni pa je delal kot vodja traserjev na zvezni mladinski delovni akciji Bratstvo-enot-nost 79 v naselju Kotor. V tem naselju je živelo in na bližnjih deloviščih delalo 7 brigad iz Peči, Novega Sada, Bitole, Virovitice, Viteza, Gornjega Mi-lanovca in Kotora. Vse brigade so štele preko 50 brigadirjev. Poleg tega naselja so brigade nastanjene tudi v Baru, Budvi in Her-cegnovem. Glavno delo brigad je bilo kopanje in polaganje vodovoda v dolžini 10 km, polaganje telefonskega kabla in priprava del za polaganje vodovoda do nove industrijske cone v bližini Kotora. Delo je bilo zaradi izredno težkega kraškega kamnitega terena zelo naporno, brigadirje pa je motil promet in vabljiva bližina morja. Brigadirji se na- mreč med delovnim časom niso smeli kopati, ker bi jim, razgretim od dela, kopanje lahko škodilo. Poleg tega pa so brigade formirale tudi posebne strokovne ekipe, ki so čistile ruševine v Ko-toru in Risnju. Za vse je bilo to težko in odgovorno delo. Vsi, brigadirji in vodstvo akcije so vstajali ob pol štirih, najkasneje ob 6. uri so že vsi trdo delali, kajti kmalu je sonce postalo vroče in razmere za delo še težje. Kljub vročini pa so vse brigade delale pridno in zagnano, kajti vsaka je hotela biti najboljša. »Pet kubikov kamenja je bilo potrebno naložiti na kamion, pa so jih fantje iz Viteza naložili v petih minutah, kot bi bilo kamenje lubenice,« se spominja Jože Ogrinc, ki je na akciji čez dan nadzoroval delo brigad in ostalih traserjev, po zaključku druge izmene pa so s traserji skupno pregledali rezultate dela in se dogovorili za kriterije ocenjevanja. Delo posameznih brigad so ocenili in ves postopek je stekel od začetka. Posebej odgovorno je bilo delo traserjev ob udarnih dnevih, ko so morali vsi vložiti vse svoje sile, da so dosegli čim boljše rezultate, s tem pa so imeli tudi traserji več dela kot ob običajnih dneh. Na akciji so sodelovali tudi traserji iz ostalih s kotorsko občino pobratenih mest. »Z vsemi sem se odlično razumel, čeprav so bili mlajši od mene. Človek se kar pomladi, ko živi med mladimi ljudmi.« Disciplina na trasi in v naselju je zelo podobna vojaški. Ob 22. uri se je naselje umirilo, bdeli so samo še dežurni. Seveda pa pred tem v naselju ni primanjkovalo živahnosti in veselja. Vrstili so se kulturni in zabavni večeri, ki so jih pripravljali priznani umetniki in brigadirji, tu sta igrala tudi ansambla September in Rezonansa. »Današnje akcije so veliko bolje organizirane, kot tiste na katerih sem sodeloval kot študent. Življenjski pogoji so boljši, enako pa je ostalo sklepanje novih poznanstev in prijateljev, spoznavanje med narodi Jugoslavije, pridobivanje delovnih navad, spoznavanje samoupravljanja. Mladi veliko zamujajo, če ne spoznajo brigadirskega življenja,« je zaključil tovariš Ogrinc. Morda se spet srečamo na kaki od prihodnjih delovnih akcij. I. Kuret ostale temeljne organizacije Via-torja. Sanacijski program, o katerem so spregovorili na sestanku, ni dobil podpore, saj so v njem predlagali, naj bi iztrošeni sistem žičnic na Veliko planino prenesli kot soudeležbo Golfturista oziroma tozda Hoteli in žičnice v načrtovano samoupravno interesno skupnost Velika planina. Prav tako ni bil sprejemljiv predlog v sanacijskem programu, naj bi ta-Golfturista oziroma tozda Hoteli in žičnice v načrtovano sprejemljiv predlog v sanacijskem programu, naj bi ta Zato so na sestanku izoblikovali stališče, naj za takojšnjo sanacijo žičniškega sistema na Veliko planino v toz-du Hoteli in žičnice pripravijo poseben, kratkoročni program, ki naj ga tudi sami izpeljejo. Tako naj bi bila žičnica še pred zimsko sezono popravljena in nared za prevoz smučarjev. Dolgoročni sanacijski program pa naj bi natančneje opredelil razvojne možnosti zimskega in poletnega turizma na Veliki planini in naj bo osnova za ustanavljanje samoupravne interesne skupnosti - torej tudi osnova, na kateri se bo združeno delo širšega ob- močja odločalo za združevanje sredstev za razvoj Velike planine, Občuten samoupravni premik pa bodo kmalu naredili v Viator-jevih enotah tozda Potniški promet in tozda Delavnice, saj se zaključujejo razprave o ustanovitvi temeljne organizacije iz obeh enot. Delavci so predlog za novo samoupravno organiziranost podprli že v razpravah in bodo svojo odločitev zdaj le še potrdili na referendumu. Z ustanovitvijo temeljne organizacije - soglasje so že dale tudi družbenopolitične organizacije naše občine in izvršni svet - bo zadoščeno ukrepom, ki so jih naši delegati sprejeli na decembrski seji hkrati s smernicami družbenoekonomskega razvoja in ki terjajo samoupravno preobrazbo v dislociranih enotah povsod tam, kjer so za to dani pogoji. In po predvidevanjih naj bi v tej temeljni organizaciji gospodarili dovolj dobro, da bodo lahko pokrivali vse obveznosti in delček sredstev odmerili tudi za nove investicije, za začetek predvsem v boljši vozni park. J. T. Letos veliko težav z brigadirji So mladinske akcije res nezanimive Mladinsko prostovoljno delo je že od nekdaj ena glavnih aktivnosti mladih in s tem mladinske organizacije. Kamniška mladina tako letos sodeluje na treh mladinskih akcijah: prav v tem času je ena brigada na mladinski delovni akciji Bela krajina 79, 5. avgusta bo druga brigada odpotovala na Kobansko 79, 10. avgusta pa bo 7 brigadirjev odpotovalo v Kotor, kjer bodo sodelovali v okviru brigade mest, pobratenih s Kotorom. Če k temu prištejemo še brigadirja, ki je sodeloval v slovenski brigadi Triglav na črnogorskem primorju in dva brigadirja iz ETE, ki sta sodelovala v brigadi Ljubljana -mesto heroj v Hercegnovem, bi to pomenilo, da bo letos 110 kamniških brigadirjev sodelovalo na različnih zveznih in republiških akcijah. Vendar vse kaže, da kljub temu letos ne bomo dosegli bistvenega napredka na tem področju našega dela. Brigada v Črnomlju šteje le 30 namesto 50 brigadirjev. Vse kaže, da tudi na Kobansko ne bo odpotovalo kaj dosti več kot 40 brigadirjev. Iz teh številk je razvidno, da je z vsem tem nekaj narobe. Ali se mladi premalo zavedajo, kako je njihova pomoč manj razvitim in prizadetim krajem nujno potrebna, je kaj narobe s sedanjo organizacijo in potekom akcij, ali pa smo na občinski konferenci ZSMS premalo naredili, da bi pridobili brigadirje. Dejstvo je, da se srednješolska in študentska mladina v Sloveniji (vse to je v glavnem slovenski problem) raje odloča za počitniško delo v OZD in za morje, kot za delo na akcijah. Še vedno je na akcijah preveč tekmovanja za točke in mesta, za uradniške značke in premalo sodelovanja in skupnega dela za boljši uspeh cele akcije in za boljše tovariške odnose med brigadami in brigadirji, pa tudi interesne dejavnosti so ponekod še vedno premalo razvejane in privlačne. Vsi vemo, koliko pomeni mlademu človeku, ča lahko na akciji za minimalno vsoto napravi vozniški in podobne izpite. Ob vsem tem občinska konferenca vloži maksimalne napore v pridobivanje brigadirjev; to so plakati, informativni sestanki, pogovori z brigadirji, prikazi filmov in diapozitivov z akcij. Ustreznih rezultatov pa ni. Tako ostanejo samo še metode »obvezni prostovoljni mus« in podobne. Kaj torej storiti. Prva stvar, ki se je moramo v Kamniku vsi lotiti, je organizacija lokalnih, občinskih mladinskih delovnih akcij, za katere v Kamniku ni pravih pobud iz krajevnih skupnosti. Na osnovi teh izkušenj se bodo mladi laže odločali za sodelovanje na večjih in daljših akcijah. Na akcijah je potrebno razširiti in popestriti mož- nosti interesnih dejavnosti, povečati je potrebno sodelovanje med brigadami, ki se morajo boriti za skupen cilj in ne za mesto ali točke. Povečati je potrebno sodelovanje z mladimi iz drugih republik in resnično uveljaviti smoter razvijanja bratstva in enotnosti ter solidarnosti med narodi Jugoslavije. Seveda pa je potrebno tudi možnosti, ki jih ponujajo vse oblike informiranja, izkoristiti za seznanjanje mladih z potekom in prednostmi mladinskih delovnih akcij. Predvsem pa bi morali mladi v Sloveniji, ki imajo dokaj visok standard in razvite možnosti preživljanja prostega časa, vsaj včasih malo opustiti svoje potrošniške težnje in se odločiti za akcijo, šolo življenja in samoupravljanja, za spoznavanje širše jugoslovanske skupnosti, za krepitev povezanosti in solidarnosti med narodi Jugoslavije. I. Kuret Avgusta -pričetek del na obvoznici Prvi dan v avgustu Kamniča-nom obeta izpolnjevanje dolgoletne želje, ki je zapisana tudi v resoluciji družbenoekonomskega razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju. Na ta dan bodo namreč začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo prvega dela obvoznice, od Duplice do železnega mostu. Težko je sicer zapisati, kdaj bo prvi del obvozne ceste dokončan, saj bo obseg del v letošnjem letu odvisen od tega, kdaj se bodo prebivalci hiš pod Starim gra- dom, ki jih bo treba porušiti lahko preselili v nova nadomestna stanovanja v bloku na Duplici. Dejstvo pa je, da je za vsa dela, tako za gradnjo mostu kot za gradnjo ceste in ostalih objektov, izvajalec že znan. S splošnim gradbenim podjetjem Slovenija ceste je namreč že sklenjena pogodba za gradnjo mostu na Duplici v vrednosti sedem in pol milijona dinarjev, pogodba za gradnjo ostalih objektov in ceste v vrednosti 578 milijonov pa bo seveda podpisana še pred začetkom pripravljalnih del. Zahvala vaščanov partizanske vasi Rudnik Na spomeniku, ki stoji v naši vasi, je vklesanih petnajst priimkov in imen partizanov iz Rudnika in prav toliko imen in priimkov tovarišev •z soseščine, ki so padli v borbi za svobodo. Enajst domačij iz Rudnika je dalo 22 partizanov, tri partizanske družine so bile izseljene in ena domačija požgana. Zaradi predanosti in aktivnega sodelovanja domačinov v NOB so se pri nas med vojno občasno zadrževale enote Kamniškega bataljona in Šlandrove brigade. O aktivnem sodelovanju zgovorno pričajo tudi bunkerji nad vasjo, v katerih je leta 1943 delovala tiskarna, imenovana Grafika 7 A, kjer se je dnevno natiskalo več kot 3000 izvodov Slovenskega poročevalca in drugih publikacij. Zaradi izdaje so bili bunkerji napadeni. Padlo je 12 borcev in bork. 10 je bilo odpeljanih v Lukovi-co, kjer so jih zverinsko postrelili. Vsi omenjeni podatki zgovorno dokazujejo in opravičujejo dejstvo, da se Rudnik imenuje partizanska vas. Spominu na naše padle sovaščane smo se oddolžili že leta 1958, ko je ZB Duplica prevzela patronat nad vasjo. Pod njenim vodstvom je bil leta 1959 zgrajen vodovod v vse domačije, kar pomeni, da je bilo izkopanih ca. 5500 m jarkov z dvema zajetjema in tremi betonskimi zbiralniki. V tej veliki delovni akciji so sodelovali tudi mladinci predvojaške vzgoje iz Kamnika, Domžal, Šentvida nad Ljubljano, dijaki kamniške gimnazije in posebno še vajenci Lesne šole iz Ljubljane. Ob otvoritvi vodovoda je bil odkrit tudi skromen spomenik. Vaščani Rudnika smo ponosni, da je bil 24. junija prav v naši partizanski vasi XI. zbor gorenjskih aktivistov. Najbolj razveseljivo pa je, da je bila do tega dne zgrajena in asfaltirana cesta od domžalske meje do spomenika, asfaltirana in urejena okolica spomenika, asfaltiran del poti iz Volčjega potoka proti Rudniku, obnovljen in betoniran bunker z vgrajenimi železnimi vrati, urejen je dostop do bunkerja, beto-nirani in popravljeni štirje mostovi itd. Skratka - gre za izredno pomembne pridobitve za partizansko vas Rudnik. Posebno izdatno pomoč pri organizaciji in izvedbi omenjenih del so nam nudili: - predsedstvo Občinskega odbora Socialistične zveze, ki je bilo pobudnik akcij, - Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, ki je sprejel in odobril načrtovana dela, - mladina krajevne skupnosti Volčji potok in ostalih okoliških vasi, - vojaki iz vojašnice Staneta Žagarja v Kranju, - vse družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Volčji potok-Rudnik, - delovne organizacije občin Kamnik in Domžale. Vsem skupaj prisrčna hvala. Posebno priznanje želimo izreči tudi Komunalnemu podjetju Kamnik, ki je v izredno kratkem času lepo in solidno položilo več kot 1000 metrov asfalta. Za vaščane partizanske vasi Rudnik Vinko Žebovec Prvi koraki za novo avtobusno postajo Da avtobusna postaja ne sodi najbolje v stari, spomeniško zaščiteni del Kamnika smo že ugotovili - in če ne bo nepredvidenih zapletov, naj bi prihodnje leto začeli z gradnjo nove avtobusne postaje. Samoupravna komunalna skupnost je namreč že odkupila »Frankovo hišo« z zemljiščem ob Maistrovi ulici (cena je bila 2 milijona dinarjev). Pretežni del sredstev za odkup jim je iz presežka proračuna za preteklo leto odobril izvršni svet. In če naj bi obveljal predlog, da bodo avtobusno postajo začeli graditi v prihodnjem letu, se bo treba kmalu odločiti o tem, kakšna in kolikšna naj avtobusna postaja sploh bo,-ali natančneje, treba je določiti program avtobusne postaje, rešiti vprašanje zaklonišča ožjega centra mesta in uskladiti novi objekt s sosednjimi hišami. Za avtobusno postajo sta do- slej izdelana dva načrta: kompleten glavni projekt in idejni projekt, vendar ne prvi ne drugi brez sprememb nista sprejemljiva, tako, da bo najbrž na osnovi idejnega projekta nastal nov glavni projekt za avtobusno postajo. Ob vsem tem pa bo potrebno izdelati tudi finančno konstrukcijo nove avtobusne postaje in opredeliti, koliko sredstev naj bi črpali z sklada za gradnjo zaklonišč, koliko bodo prispevala prevozniška podjetja, predvsem Viator in kolikšen del sredstev naj bi za avtobusno postajo zagotovila samoupravna komunalna skupnost. Strogo oko člana komisije Teritorialci pripravljajo objekt za obrambo Tudi mladinke se vključujejo v gasilske vrste Uspešni na »izpitu« V okviru akcije NNNP je večina krajevnih skupnosti in večjih organizacij združenega dela izvedla vaje enot civilne zaščite po programu občinskega štaba za izvedbo akcije. V to akcijo se vključuje tudi urjenje enot teritorialne obrambe, ki je po programu za letošnje leto v celoti izvedeno. Občinski štab civilne zaščite je v preteklem mesecu izvedel preverjanje znanja za enote prve pomoči tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Komisija, ki je spremljala pripravljenost in znanje ekip, je zelo pohvalno ocenila znanje, ki so ga pokazale ekipe prve pomoči, še posebej ekipe iz krajevnih skupnosti. Za organizacijo urjenja in preverjanja znanja ter za uspešno in požrtvovalno delo na področju civilne zaščite sta Peter Plevel in dr. Milan Kirn prejela zlati znački civilne zaščite. Tako se vse komponente SLO uspešno pripravljajo na »izpit« konec meseca septembra, ko bodo morale pokazati, kako ukrepati v primeru elementarnih nezgod in ob drugih izrednih prilikah. maj Oblikovanje in izvajanje kadrovske politike Prave ljudi na pravo mesto Slaba dva meseca sta še pred nami do zaključka razprave o osnutku družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik, ki 8a je sredi junija dala v javno razpravo komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Objavljen je bil v Kamniškem občanu, 18. junija. ^e gre samo za to, da obravnavamo osnutek, dogovora in se vključimo v razprave pri oblikovanju predloga dogovora, da do-'°čimo podpisnika in dogovor sprejmemo. Sicer se tudi s tem zavezujemo, da bomo njegova določila uresničevali v praksi dosledno in s polno odgovornostjo. Tako razpravam kot izvajanju dogovora moramo posvetiti kar največ pozornosti. Zavedati se namreč moramo, da je kadrovska politika sestavni del celotnega družbenoekonomskega razvo-Ja >n samoupravnih socialističnih °dnosov, še posebej, ker gre za P°družbljanje in demokratizaci-1° odnosov na področju kadrovske politike. Zato je naša osnov-,la naloga, da razprave o osnutku dogovora povežemo s kritično °bravnavo analiz o uresničeva-nju dogovora o osnovah kadrovske politike, ki smo ga sprejeli 'eta 1974. Posebno pozornost Moramo pri tem posvetiti problematiki načrtovanja kadrovskih potreb, torej letnim, srednjeročnim in dolgoročnim planom razvoja kadrov kot sestavnemu delu družbenoekonomskih razvojnih načrtov, zaposlovanju in razporejanju kadrov, spremljanju razvoja kadrov in izobraževanju, štipendijski politiki in usposabljanju pripravnikov, sistemizaciji delovnih mest (razvidu del in nalog) kot osnove za doslednejše uresničevanje načela nagrajevanja po delu in rezultatih dela, ne nazadnje pa spregovoriti tudi o uresničevanju tistih določil dogovora, ki se nanašajo na opravlje-nje del in nalog vodilnih in vodstvenih delavcev, v skladu z njihovimi obveznostmi in odgovornostmi. Osnutek novega dogovora o kadrovski politiki vsebuje nekatera nova poglavja, predvsem pa poudarja nujnost celovitejšega obravnavanja kadrovske funkcije in njen pomen za nadaljnje, bolj uspešno uresničevanje ciljev družbenoekonomskega razvoja. Bolj je poudarjen pomen in vsebina dela kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, razvida del in nalog kot osnove za smotrno delitev dela in nagrajevanja po delu, zaposlovanje, razporejanje in usmerjanje delavcev ipd. Posebno pozornost bo v razpravah najbrž vzbudilo načrtovanje" kadrov, poklicno usmerjanje in izobraževanje, skupaj s problematiko izpopolnjevanja sistema štipendiranja, ki mora izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in širše družbene skupnosti. Izrednega pomena pri tem so ustrezno oblikovani programi izobraževanja in razvoja kadrov nasploh, kajti brez njih nam bo kadrovska politika bolj reševanje trenutnih težav kot načrtna in dolgoročna naloga. Pogosto se namreč dogaja, da izobražujemo kadre, ne da bi vedeli za katera dela in naloge. Poznati namreč moramo tako interes združenega dela kot tudi interese in nagnjenja kadrov, da bomo lahko ustvarjali »lastno« kadrovsko bazo, pripravljali in usposabljali kadre, zlasti mlajše perspektivne ljudi za prevzemanje odgovornejših del in nalog. Ugotavljamo namreč precejšnjo zadržanost od mladih kadrov, posledica cesarje kopičenje nekaterih funkcij, s tem pa manjše možnosti za doslednejše uresničevanje sprejetih nalog in odgovornosti. V dogovoru je novo poglavje o kadrovanju na področju mednarodnih odnosov, medtem ko smo nekatera druga določila iz prejšnjega dogovora bolj konkretizirali in obdelali v posebnih poglavjih (odnos do inovacij, tehničnih izboljšav in racionalizacij, uresničevanje in izvajanje te- meljnih pravic in obveznosti iz delovnih razmerjih delavcev v združenem delu). V tem kratkem sestavku se nismo spuščali v podrobnejšo obravnavo posameznih vprašanj s področja kadrovske politike, vendar želimo, da bi razprave o osnutku dogovora, še posebej o analizi lastnih razmer potekale kritično in poglobljeno. V letu 1976 je o uresničevanju kadrovske politike razpravljala občinska konferenca ZK in občinska skupščina. Sprejeli so vrsto zaključkov in stališč, ki so nakazali našo nadaljnjo aktivnost na področju kadrovske politike, kar pomeni, da se dogovorjenih načel nismo dosledno držali. Tem stališčem in zaključkom bi kazalo posvetiti ustrezno pozornost in ugotoviti, koliko smo jih uspeli uresničiti. Skupščina je namreč predlagala temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, naj v bodoče s svojimi kadrovskimi programi zagotovijo neprekinjen proces usposabljanja delavcev za bodoče naloge. Zato so le-te dolžne izdelati opredeljene plane štipendiranja, strokovnega in družbenega izpopolnjevanja, vključevanja in usposabljanja pripravnikov, načrtnega usposabljanja tistih delavcev, ki bodo prevzemali vodilne in vodstvene funkcije. Imeti morajo kar najbolj popolno sistemizacijo delovnih mest (razvid del in nalog). Ustvarjati morajo pogoje, za tak sistem izobraževanja in usposabljanja, ki bo dajal možnost slehernemu članu naše družbe, da bo v najkrajšem času usposobljen za vključitev v proces družbene reprodukcije. Pri snovanju programov kadrovskih potreb je potrebno zagotoviti, da se bo delavec, ki ga izobražujemo, kar najhitreje vključeval v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov. Ne smejo se omejevati zgolj na lastne potrebe po kadrih, temveč mora načrt kadrovskih potreb upoštevati in vsebovati tudi zagotavljanje potreb v občinskih, republiških in zveznih organih in družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih itd. Takšen pristop pri vodenju kadrovske politike je možno izpeljati z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in dviganjem zavesti slehernega člana delovnih skupnosti o pomenu, vlogi in funkciji samoupravnih in državnih organov ter družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh. Skupščina je opozorila, da se še vedno srečujemo s pojavi nepravilnega vrednotenja političnega dela v družbenopolitičnih organizacijah in skupnosti, kar otežkoča pogoje, v katerih delajo nosilci samoupravnih in političnih funkcij. Delavci iz organizacij združenega dela, ki prevzemajo funkcije v državnih in samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah pridobijo s tem nove delovne izkušnje in vpogled v širšo družbeno problematiko. Prav zato morajo pri uspešnem prenehanju teh funkcij imeti prednost pri prevzemanju vodilnih in vodstvenih dolžnosti v OZD. Organi in organizacije, v katerih delajo ti posamezniki, pa so dolžni skrbeti za njihovo strokovno in družbenopolitično usposabljanje. Kadrovsko politiko nc smemo obravnavati mimo politike štipendiranja, ki je bistvena funkcija možnosti nadaljnjega izobraževanja sposobnih kadrov, predvsem že zaposlenih delavcev, kakor tudi sposobnih dijakov in študentov iz vrst delavskih in kmečkih družin. Zavzemati se moramo za dosledno uresničevanje štipendijske politike in dogovora o štipendiranju. Čedalje bolj pomembno in nujno je, da se odgovorni dejavniki v OZD zavzemajo za usmerjanje kadrov, predvsem tistih, ki imajo pogoje, da prevzemajo pomembnejše funkcije v gospodarskih in drugih dejavnostih, v družbenopolitičnih organizacijah ter drugih občinskih, republiških in zveznih organih in organizacijah. Kadrovanje mora temeljiti na stalnem spremljanju razvoja kadrov, predvsem tistih, ki imajo potrebne pogoje za tista mesta in funkcije, ki jih naša družba stalno potrebuje. Posledica naših prizadevanj na področju kadrovske politike mora biti taka, djt dobimo »prave ljudi na pravo mesto«. T. M. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★^ * 4 4 4 * 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ljubljanska banka - Gospodarska banka poslovna enota Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK iskreno čestita ob občinskem prazniku LONČARSKO PODJETJE KOMENDA čestita ob občinskem prazniku 27. juliju vsem občanom »MENINA«, tovarna pogrebne opreme Kamnik - Šmarca čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem GOZDNO GOSPODARSTVO, OBRAT KAMNIK čestita ob občinskem prazniku 27. juliju Čestitkam ob občinskem prazniku - 27. juliju se pridružuje KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Vsem cenjenim gostom in vsem občanom Kamnika čestita ob občinskem prazniku GOSTINSKO PODJETJE PLANIKA KAMNIK Podjetje MESO KAMNIK čestita ob 27. juliju, občinskemu prazniku, svojim odjemalcem in vsem občanom ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku 27. juliju ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku čestita vsem občanom Kamnika za občinski praznik 27. julij Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik čestita vsem svojim kupcem in občanom 27. julij in priporoča svoje izdelke: - frotir brisače - frotir plašče za dom in plažo - modne kravate Kemijska industrija »Kamnik« v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in priporoča svoje izdelke: razstreliva: praškasta, vodoplastična, metanska smodniki: rudarski in lovski vžigalna vrvica: počasi goreča metalurško-livarska sredstva: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, livni praški aluminium paste aluminium prah, pirotehnični proizvodi za rudarstvo, ognjemete plastične folije in izdelke: polietilenski rokavi, folija in vrečke - tiskane in netiskane ter nylon folija Ob občinskem prazniku 27. juliku čestita vsem občanom INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK Priporočamo svoje izdelke in storitve - izdelovanje in montaža oken, vrat, ve- trolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija - opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst - stavbno ključavničarstvo ZARJA - obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita za 27. julij in priporoča svoje storitve - elektroinstalacijska dela - kovinsko instalacijska - vodovodno instalacijska - kovinsko konstrukcijska - kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita ob občinskem prazniku - 27. juliju vsem občanom Kamnika in poslovnim prijateljem. »TITAN« tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik n. sol. o. proizvaja: - fitinge črne in pocinkane navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mi-> zarstvo - ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo - motorne samoreznice ter druge proizvode za široko potrošnjo Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke, občanom Kamnika pa čestitamo ob občinskem prazniku 27. juliju Kemična industrija »Donit« Medvode, n. sol. o. TOZD Kamnik proizvodni program TOZD SVIT - elektroinstalacijski material, dekorativna keramika TOZD »TRIVAL« - elektrolzolacijski material, ster prpfili, gurnbi razni polie- TOZD KEMOSTIK - čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo DO-NILIT - tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov skladišč in proizvodnih prostorov. Vsem občanom čestitamo ob prazniku 27. juliju ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE KOČNA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku Kamnika - 27. juliju RUDNIK KAOLINA ČRNA-KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju TOVARNA USNJA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku - 27. juliju SKLEPI 7. zasedanja skupščine Območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Ljubljana, dne 17. maja 1979 I. 1. Skupščina je sprejela poročilo o delu skupščine in izvršnega odbora za obdobje med 6. in 7. zasedanjem; 2. Skupščina je sprejela poročilo o delu Republiške Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije za obdobje december 1978 - maj 1979. II. Skupščina se je strinjala z odgovorom na delegatska vprašanja podana na 6. zasedanju skupščine ter sklenila, da morajo delegati dobiti odgovore na vprašanja v rokih, dogovorjenih na prejšnjem zasedanju. III. Skupščina je soglasno sprejela poročilo o uresničevanju plana investicij za leto 1978. IV. 1. Skupščina Območne SIS se strinja s predlaganimi ukrepi za povečanje reproduktivne sposobnosti ptt dejavnosti, kot jih je posredoval izvršni odbor Območne SIS, da je treba: - v okviru politike cen zagotoviti usklajenost pri povečanju cen ptt storitev s cenami storitev in materiala drugih panog, - zmanjšati stopnjo prispevka za manj razvite oziroma oprostiti plačevanje prispevka za določen čas TOZD ptt dejavnosti. Glede na odlok Izvršnega sveta SRS so tudi na območju PTT Ljubljana manj razvita območja, zato naj se za ta področja usmerijo sredstva zbrana za manj razvita področja. Izvršni odbor in izvajalci naj pripravijo ustrezne predloge in rešitve, - z novimi komercialnimi prijemi, uvajanjem novih storitev in z maksimalnim varčevanjem povečati dohodek v TOZD ptt podjetja Ljubljana ter zagotoviti več lastnih sredstev za izvesticije; 2. skupščina posreduje ponovno predlog in zahtevo družbenopolitičnim skupnostim, komunalnim skupnostim, stanovanjskim skupnostim in stanovanjsko-komunalni banki, da naj pri najemanju investicijskih kreditov veljajo enaki pogoji kot za ostalo komunalno infrastrukturo. To še zlasti velja za tisti del ptt dejavnosti, ki spada po zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v komunalno infrastrukturo; 3. skupščina sprejme predloženi plan investicij za leto 1979-1980 s pogojem, da bodo v vseh občinskih skupščinah sprejeti predlagani začasni intervencijski ukrepi do 1. 7. 1979; 4. v skladu s sklepom 6. skupščine Območne SIS, da se uvede tudi prispevek za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije za nove telefonske naročnike in v skladu s soglasji izvršnih svetov občinskih skupščin in Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, določa skupščina ob ceni gradnje in vključitve novega telefonskega priključka prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 7500 dinarjev. Prispevek za razširjeno reprodukcijo v višini 7500 dinarjev plača vsak novi telefonski naročnik. (Prispevek velja z dnem uveljavitve nove cene gradnje in vključitve telefonskega priključka). Prispevek se plačuje do 31. 12. 1980. Olajšave pri plačevanju prispevka imajo: a) delovne organizacije, ki so podpisale samoupravni sporazum o financiranju srednjeročnega programa razvoja ptt omrežja in plačujejo obveznosti po tem sporazumu; te plačajo le 50% prispevka oziroma 3750 dinarjev za vsak nov telefon, b) občani - individualni telefonski naročniki v tistih krajevnih skupnostih, v katerih v njihovem imenu gradi krajevna skupnost telefonsko omrežje na svoj račun (sem spadajo tudi omrežja, ki niso predvidena v sedanjem srednjeročnem programu), skupščina pooblašča izvršni odbor Območne SIS, da za te in dosedanje primere v krajevnih skupnostih, ki so združevale sredstva za razširitev ptt zmogljivosti, prouči in odobri ugodnosti glede plačevanja prispevka sorazmerno njihovemu vlaganju; c) novi telefonski naročnik, ki se je preselil na območju SIS za ptt promet Ljubljana in je že enkrat plačal prispevek, ne plača prispevka; 5. Izvršni odbor Območne SIS konkretno pripravi vse potrebno za obročno odplačevanje prispevka; 6. izvajalci ptt storitev morajo na podlagi samoupravnih sporazumov s proizvajalci opreme in izvajalci del sproti operativno ukrepati pri odpravljanju pomanjkljivosti in trimesečno poročati izvršnemu odboru in skupščini SIS za ptt promet ter izvršnim svetom občinskih skupščin, kako potekajo dela po terminskih planih: - skupščina predlaga izvršnim svetom občinskih skupščin, da le-ti v okviru svojih pristojnosti operativno ukrepajo glede pridobivanja soglasij in druge dokumentacije za pospešeno izvajanje investicij. - da bi lahko sproti spremljali uresničevanje plana investicij za leto 1979/80 morajo izvajalci pripraviti terminske plane iz katerih bo razvidno, kako potekajo investicije, - skupščina zadolžuje izvršni odbor Območne SIS, da organizira skupen sestanek proizvajalcev opreme in izvajalcev del ter tudi z njimi uskladiti terminske plane; 7. skupščina ugotavlja, da so predlagani ukrepi le izhod v sili za zadnjih 18 mesecev tega srednjeročnega obdobja; da ne bi nastala še večja škoda zato zadolžuje izvajalce in organe SIS, da pospešijc neposredno dogovarjanje in sporazumevanje med krajevnimi skup-nostimi in delovnimi organizacijami o gradnji ptt zmogljivosti in c zagotavljanju dodatnih virov financiranja; 8. skupščina vstraja pri priporočilih in sklepih, da je treba še letos v okviru zakonskih določil enakopravno obravnavati ptt dejavnosl ter prerazporediti stanovanjska sredstva namenjena za komunalne infrastrukturo tudi za finaciranje gradnje primarne in sekundarne ptl mreže in rajonskih tf central, kot je določeno v zakonu o urejanju ir gospodarjenju s stavbnimi zemljišči. Skupščina zadolžuje Izvršni odbor Območne SIS, da do naslednjega zasedanja pripravi problematiko razvoja ptt zmogljivosti na manj razvitih področjih Območnih SIS ter sprejela priporočilo, da se sredstva za razvoj manj razvitih področij v republiki uporabljajo tud: na području Območne SIS za ptt promet Ljubljana. 1. Skupščina je soglasno sklenila, da se pristopi k izdelavi srednje, ročnega in dolgoročnega plana razvoja do leta 2000 ptt zmogljivosti Območne SIS za ptt promet Ljubljana ter sprejela program aktivnosti za pripravo planskih dokumentov, o čemer je že razpravljal in sklepal v okviru svojih pristojnosti Izvršni odbor Območne SIS za ptt promet Ljubljana. 2. Srednjeročni plan razvoja na območju SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981-85 se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja PTT prometa ter nalog in vloge PTT prometa v gospodarskem in družbenem razvoju občin ljubljanske regije ter Cerknice in njihovem povezovanju z ostalimi območji, upoštevajoč pri tem realne možnosti in potrebe skladnejšega regionalnega razvoja. 3. Priprave srednjeročnega plana bodo potekale sočasno in vsebinsko v skladu z delovnim programom priprav srednjeročnega plana razvoja ptt prometa Slovenije za obdobje 1981-85, oziroma družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja ptt prometa občin ljubljanske regije in Cerknice za obdobje 1981-85 bo usklajen med uporabniki in izvajalci PTT storitev, združenih v Območni SIS za ptt promet Ljubljana in bo sprejet v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga planov družbenopolitičnih skupnosti. 4. Za uresničevanje priprav za izdelavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja Podjetja za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981-85 in za usklajevanje z ostalimi nosilci planiranja je odgovoren izvršni odbor Samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Ljubljana. Nosilec strokovnih priprav za izdelavo plana razvoja za obdobje 1981-85 je Delovna skupnost skupnih strokovnih služb Podjetja za ptt promet Ljubljana. 5. Delovna skupnost je dolžna pripraviti in predložiti območni SIS v naslednjih rokih naslednje dokumente: - analizo dosedanjega razvoja ter oceno izvršitve srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976-80, - globalno analizo potreb in razvojnih možnosti ter globalne cilje, izhodišča razvoja z elementi za oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa za obdobje 1981-85, osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa občin ljubljanske regije in Cerknice ter osnutek plan' razvoja za obdobje 1981-85, - predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja p' prometa občin ljubljanske regije in Cerknice za obdobje 1981-85 tf predlog plana razvoja za obdobje 1981-85. 6. O poteku priprav oziroma izdelave posameznih dokumente srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-85 je izvršni odbo Območne SIS za ptt promet dolžna sproti poročati skupščini Samo upravne interesne skupnosti. 7. Ta določila veljajo tudi za pripravo dolgoročnega plana razvoj tako ptt prometa kot Območne SIS za ptt promet do leta 2000. 8. Skupščina je potrdila pristop k samoupravnemu sporazumu1 izdelavi gradiv za pripravo planskih dokumentov med nosilci planir> nja in Zavodom za družbeni razvoj Ljubljana, kakor tudi k spori zumu o financiranju teh del v višini 300.000 dinarjev. Za podp' sporazuma je pooblastila predsednika Izvršnega odbora Območf' SIS za ptt promet Ljubljana. OBMOČNA SIS ZA PTT PROME' _LJUBLJANA Sanacijska programi na tehtnici Med temeljnimi organizacijami, ki v zadnjem času poslujejo z izgubo, sta tudi Donitova tozda Svit in Trival. Zlasti v tozdu Svit poslovni uspehi že precej časa niso navdušujoči, vendar kljub več pobudam, naj bi v okviru delovne organizacije Donit pripravili sanacijski program, le-te-ga vse do pred kratkim ni bilo. Vendar pa se je zdaj sanacijskemu programu, ki so ga pripravili v Donitu, pridružil še sanacijski program, ki so ga skupaj izdelali strokovni delavci Svita in Elek-troelementa Izlake. Odločitev delavcev bi lahko bila ob dveh sanacijskih programih lažja kot ob enem samem, toda, sanacijska programa, ki še potrebujeta nekaj izpopolnitev, sta si v odločitvi za sanacijo tega tozda nasprotujoča. Po prvem predlogu (torej Donitovem) na-daljna proizvodnja keramike ne more biti rentabilna, zato naj bi proizvodnjo v tej tozd preusme- riti v izdelovanje delov za filtrel Po drugem sanacijskem pre 'gramu pa bi ta temeljna organ' zacija, seveda v sklopu delovfl organizacije Elektroelement Izlake, že v letu Hni z izpopolnje nim in tehnološko dodelanih programom keramike uspeŠrf poslovala. O obeh sanacijskih programi! so v začetku julija spregovori' tudi na sestanku predstavnike' družbenopolitičnih organizacij i' izvršnih svetov občin Kamnik i' Ljubljana Šiška ter predstavni kov obeh delovnih organizacij Dogovorili so se, naj oba sanacij ska programa ocenijo Gospoda' ska zbornica in sekretariat za in dustrijo ter naš izvršni svet, če potrebno pa tudi Ljubljansk1 banka, ter o programih pove' stališča. Slednja bodo prav gotovo pomoč pri odločitvi delavcev 1 tem, kako bodo sanirali svojo t« meljno organizacijo. -1 Izvršni svet skupščine občine Kamnik objavlja po sklepu 35. seje z dne 25. 6. 1979 RAZPIS za zbiranje ponudb za najem prostora In preureditve rova pod Malim gradom v Kamniku za gostinsko dejavnost. Interesenti naj svoje ponudbe oddajo obenem s skico idejne rešitve preureditve rova in predvidenim rokom dokončanja del ter ostalimi predlogi na naslov: Izvršni svet SO Kamnik, Titov trg št. 1, Kamnik, najkasneje do 20. avgusta 1979. Podrobnejše informacije dobite pri sekretarju izvršnega sveta, telefon 831-380. Predlog sprememb a vtobusnega voznega reda Spremenjeni avtobusni vozni red, ki velja od 10. maja letos, je med občani in delovnimi ljudmi povzročil precej negodovanja. Danes objavljamo predlog medkrajevnega potniškega prometa sozda SAP-Viator o možnih spremembah voznega reda, ki naj bi ga občani potrdili v javni razpravi. Morebitne pripombe na predlagane spremembe voznega reda sprejema naš izvršni svet do 15. avgusta, novi vozni red pa naj bi začel veljati 3. septembra. Na vozni red, ki velja od 10. 5. 1979 so posredovali pismene pripombe: - Izvršni odbor krajevne konference SZDL Moste - Donit, Kemična industrija Medvode, TOZD Svit Kamnik - ETA Kamnik - Rudnik Kaolina Kamnik - delegatka Anka Hubad iz Svilanita Kamnik TOZD FROTIR - skupina potnikov iz Kamnika, zaposlenih v LEK Mengeš S 3. 9. 1979 predlagamo naslednje spremembe: I. Uvedejo se dodatne vožnje iz Kamnika v smeri Ljubljana 4.15 Kamnik-Mengeš-Domžale-Ljubljana 5.10 Kamnik-Homec-Domžale-Ljubljana 5.25 Kamnik-Mengeš-Lek-Preserje-Domž- ale-Ljubljana 6.35 Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana - iz Ljubljane in Domžal v smeri Kamnik 4.25 Domžale-Mengeš-Kamnik 5.10 Ljubljana-Domžale-Mengeš-Kamnik 6.00 Ljubljana-Domžale-Mengeš-Kamnik 8.00 Ljubljana-Domžale-Mengeš-Kamnik 14.30 Ljubljana-Trzin-Mengeš-Kamnik II. Preusmeritve obstoječih voženj: - iz Kamnika v smeri Ljubljana 16.20 Kamnik-Komenda-Mengeš-Domžale— Ljubljana 18.20 Kamnik-Mengeš-Domžale-Ljubljana 20.10 Kamnik-Komenda-Mengeš-Preserje— Domžale-Ljubljana 20.40 Kamnik-Mengeš-Domžale-Ljubljana - iz Ljubljane v smeri Kamnik 5.30 Ljubljana-Domžale-Prcserje-Lek-Me- ngeš-Kamnik 9.00 Ljubljana-Domžale-Homec-Kamnik 13.00 Ljubljana-Domžale-Preserje-Lek-Me- ngeš-Kamnik 14.20 Ljubljana-Domžale-Homec-Kamnik III. Spremembe obstoječih odhodov in smeri voženj: - iz Ljubljane v smeri Kamnika Obstoječi odhod ob 8.30 uri se spremeni na 8.40 uro Obstoječi odhod ob 12.40 uri se spremeni na 12.50 uro Ljubljana -Domžale-Mengeš-Ko-menda-Duplica-Kamnik Obstoječi odhod ob 19.40 uri se spremeni na 20.00 uro Ljubljana-Domžale-Preserje-Men-gcš-Kamnik IV. Spremembe obstoječih odhodov: - v smeri Golice-Motnik-Vransko Spremeni se obstoječi odhod iz Kamnika ob 11.20 uri na 11.00 uro ob nedeljah in praznikih. Spremenita se odhoda iz Kamnika ob 12.20 in 19.00 uri na 12.30 in 19.10 uro ob delavnikih. - v smeri Vransko-Motnik-Kamnik Obstoječi odhod ob 11.40 uri iz Golic se spremeni na 12.00 uro. Poroke Stane Lomovšek, delavec iz Buča in Anica Poljanšek, delavka iz Starih Sel; Stevo Šantek, KV cestar iz Kamnika in Milanka Dragaš, delavka iz Kamnika; Franci Košir, delavec v skladišču iz Mekinj in Marjetka Humar, varuhinja iz Godiča; Branko Vrhovnik, strojni impregna-tor iz Križa in Metka Prezelj, kontro-lorka iz Podgorja; Stanislav Brelih, voznik viličarja iz Kamnika in Brigita Zlatnar, dijakinja iz Kamnika; Daniel Resnik, delavec iz Kamnika in Pavla Hacin, uslužbenka iz Komende; Rudolf Poljanšek, šofer iz Srednje vasi in Jožica Jerič, delavka iz Buča. Smrti Ciril Uršič, os. upokoj. star 66 let iz Zagorice; Jožefa Mihelič, os. upokoj. stara 49 let iz Stahovice; Alojzij Balantič, os. upokoj. star 71 let iz Podgorja; Franc čebulj, os. upokoj. star 78 let iz Podgorja; Stanislav Obruiek, zidar star 25 let iz Most pri Komendi; Anton Kuhar, kmet. upokojenec star 77 let iz Klemenčcvega; Srečko Pire, učenec osemletke, star 14 let iz Domžal; Ljudmila Novak, druž. upokojenka stara 76 let iz Ljubljane; Kana Slapar, oseb. upokojenka stara 75 let iz Žobejcvega; Ivana Reberšek, upokojenka, stara 87 let iz Zg. Motnik% 12; Štirinajstdnevna kronika Zatišje pred burjo Vlomi, tatvine koles, razgrajanje in razbijanje so značilnosti prvih štirinajst dni druge polovice letošnjega leta. Kljub številnim veselicam smo zabeležili le dva pretepa, sicer pa je petnajsti v mesecu za nami, veselic pa do konca meseca kar precej in računati je, da bo, kot po navadi, druga polovica meseca prinesla tudi nekaj razbitih nosov in popravljenih »fasad«, čeprav si tega ne želimo. Morda pa bo prirediteljem le uspelo pravočasno ohladiti vročo kri, še predno zavre?! JAVNI RED IN MIR Ohlajevalnica na PM je gostila pa jo je pobrisal. Hasu prevo-*a do Kamnika miličniki niso zaračunali. Za oba kršitelja je napi-sana »napotnica« do sodnika za Prekrške. 6. 7. so ob 22.50 uri iz Planin-ke odstranili močno vinjenega Martina U. z Neveljske poti. Pred Planinko je v njega skočil pločnik in ga poškodoval po nosu, kar ga je vzpodbudilo k razgrajanju. Sodnik ga ne bo po nosu, temveč po žepu. 8. 7. je z nedeljsko budnico doma v Zg. Stranjah pričel Raj-ko D. Namesto zajtrka je domačim pripravil razgrajanje in grožnje. Malico in kosilo je zaman čakal v prostorih za premišljevanje na PM. 9. 7. sta si ob 15.50 uri skočila v lase Stane Z. in Franc R. z Medvedove. Oba bo »počesal« sodnik za prekrške. Istega dne so ob 22.15 uri miličniki pospremili domov na Pe-rovo Viktorja S., katerega so ma-ligani položili k počitku na Par- 10. 7. je Brane P. z M. Blejca ulice ob 19.15 iskal srečo v črepi-njah v Tenis baru. V ta namen je razbijal steklenino, pomagal pa mu je alkohol. Kdor išče, ta najde, le da v tem primeru to ne bo sreča. 12. 7. sta imela četrtkov večer Pod skalco Marjan Ž. z Okroglega in Stevo B. iz Šmarce. Namesto domačih viž sta ob 21.50 uri uporabila pesti. Solo ples ju čaka pri sodniku. 13. 7. so ponudili prenočišče v »apartmanu« na PM Ahmedu P. iz Domžal, ki je v nočnih urah vinjen obnemogel v avtobusu. Zgrešil je postajo in pristal na Postaji. 15. 7. sta v Planiki ob 14. uri razgrajala in razbijala Branko N. in Sead C, oba z Maistrove. Nov način priprav na nogometno sezono, namesto športne stave. Varstvo za 8-mcsečno deklico nujno iščem v Šmarci. Nudim stanovanje in dobro plačam. Šmarca 31 p. Kamnik V gostišču upokojencev na Kolodvorski je tega dne ob 19.45 uri opozarjal nase vinjeni Štefan H. z Žal. Grozil je gostom, pa tudi na PM se ni mogel pomiriti, zato so ga od iztreznitve namestili v »pomirjevalni«)«. TATVINE IN VLOMI Kar osemnajst primerov različnih kaznivih dejanj so storili neznanci in že nekaj znancev v preteklih štirinajstih dneh. Ljubitelji tuje lastnine so se spravili nad različne predmete. Na spisku se je znašlo največ, kaj drugega kot koles, sledijo pa denar, ribe, moške še ne ponošene hlače, otroški voziček (ne na super bencin), zajec, kokoš in seveda brez avtoradia tako in tako ne gre. Vlomljeno je bilo v trgovino v Mostah, v dvoje stanovanj in v osebni avtomobil. 3. 7. je bilo Frančiški P. iz Podboršta odnesenih 5000 din. Uvidevni tat je pustil na kupčku preostalih 3000 din. 4. 7. je neznanec vlomil v stanovanje Franca T. v Novem trgu. 1111 IZOBRAŽEVALNI CENTER »RUDOLFA MAISTRA« KAMNIK DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK Enota za tuje jezike OBJAVLJA VPIS V NASLEDNJE TEČAJE: - začetni angleščine za predšolske otroke do 8 let - začetni nemščine za predšolske otroke do 8 let - začetni za šolsko mladino - nemščina - od 8-10 let - nadaljevalni nemščine za šolsko mladino od 8-10 let - začetni nemščine za šolsko mladino od 10-13 let - začetni angleščine 2000 - za odrasle - začetni nemščine 2000 - za odrasle - nadaljevalni nemščine 2000/II za odrasle - nadaljevalni nemščine 2000/III za odrasle - slovenskega jezika Prijave sprejemamo do 1. septembra 1979 S poukom bomo pričeli 10. septembra. Podrobna pojasnila posreduje Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2, tel. 831-452. Potni listi za pet let Z osmim julijem je pričel veljati novi zakon o potnih listinah državljanov SFRJ. Po novem zakonu podaljšujemo veljavnost potnega lista za začasno prebivanje v tujini za pet let. oziroma za toliko let, kolikor jc še veljavnost knjižice, ta pa velja deset let. Kdor jc imel na primer knjižico izdano leta 1971, mu veljavnost potnega lista lahko podaljšamo le do leta 1981. Če pa Želi veljavnost potnega lista za pet . let, mu knjižico zamenjamo. Za otroke do 14. leta starosti izdajamo potne liste z veljavnostjo dveh let, potem pa potni list zamenjamo. Prošnji za novo potno listino je potrebno priložiti dve fotografiji predpisane velikosti, ki morata kazati pravo sliko prosilca (stare fotografije ne pridejo v poštev). koleke za 154 din in osebno izkaznico na vpogled. Obrazec potnega lista stane 40 din. Prošnjo lahko vloži vsakdo, ki je dopolnil 18 let, pa tudi mlajši od 18 let. kdor je sklenil zakonski) zvezo .ili je v delovnem razmerju. Za občane, ki še niso dopolnili 18 let vložijo prošnjo starši ali skrbnik. Prošnji za podaljšanje veljavnosti potnega lista je potrebno priložiti še tretjo fotografijo, če potni list ni bil izdan pri organu, ki podaljšuje veljavnost, v našem primeru v Kamniku. Kdor pogreši ali izgubi potni list v SFRJ, mora to brez odlašanja, najpozneje pa v 24 urah prijaviti organu, ki mu je potni list izdal oziroma organu, kjer ima stalno prebivališče. ONZ Nesreča v Tesnicah 10. 7. 1979 V stanovanju se je najedel in napil, za spomin pa je odnesel bel letni klobuk. Priprave za na morje ali padec Skvlaba. Janezu A. iz Vira so vlomili v hišo na Križu v noči med 8. in 9. julijem. Odnesli so material za gradnjo hiše in strešne žlebove. Vse pa kaže na to, da so nakradeno odpeljali, kam, še ugotavljajo. Gradbena sezona na višku. 9. 7. je dosedaj še neznanec, naredil precejšnjo škodo Franči-šči Š. z Duplice. Poškodoval je nekaj tisoč kovinskih matic, ki jih bo potrebno očistiti. 13. 7. so neznanci vlomili v osebni avtomobil last Milana ). iz Viševce. Avto je imel lastnik parkiran pred Alpremom na Usnjarski. Zmikavti so odnesli nekaj kaset in daljnogled. 15. 7. je prijavil tatvino avtoradia in treh kaset Pavle H. s Klavčičeve. Oškodovancu so svari zmanjkale iz tovornjaka parkiranega pred stanovanjskim blokom. Glasba nekatere pomirja, drugim pa buri tatinske strasti. PROMETNE NESREČE V petih prometnih nesrečah so bile tri osebe huje telesno poškodovane, v dveh primerih pa je nastala le materialna škoda. 3. 7. je ob 14.15 uri Jože H. z Drnovškove vozil svoj osebni avtomobil po Korenovi poti proti Duplici. Na prehodu preko železniške proge je trčil v lokomotivo potniškega vlaka. Pri tem je bila telesno poškodovana sopotnica v osebnem avtomobilu Jožefa H. Še sreča v nesreči, kaj pa znak »STOP«? 10. 7. je bila ob 11.05 uri težje poškodovana voznica osebnega avtomobila Štefanija P. iz Šmart-nega v Tuhinju. V njen osebni avto je zaradi neprimerne hitrosti v Tesnicah trčil z osebnim avtomobilom voznik Zdravko D. iz Čakovca, katerega je zaradi hi- trosti v ostrem ovinku zaneslo na levo stran cestišča iz smeri Kamnik. 11.. 7. je ob 21.30 uri vozil s precejšnjo hitrostjo iz smeri Kamnika proti Kavranu Vido Z. iz Šmarce. Po izvozu iz soteske ga je zaradi hitrosti zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avto z voznikom Ivanom Z. iz Depele vasi. Voznik Vido Z. je dobil težje telesne poškodbe, na obeh vozilih pa je za okrog 90.000 din škode. POHVALNO 2. 7. je na PM prijavil izgubo moške torbice Anton J. iz Starega gradu pri Slovenski Bistrici. Poleg dokumentov in povratne avionske karte za Tripolis je bilo v torbici tudi 62.000 din. Torbico je pri vstopu v »fička« pustil na strehi avtomobila in odpeljal proti Trojanam, kjer je torbico pogrešil. Izgubljeno torbico z bogato vsebino so lastniku izročili na PM Poljčane, kamor jo je prinesel pošteni najditelj Anton JE-RAS iz Kamnika. Marsikoga bi vsebina premamila. Marjan ŠTELE je našel denarnico z 20 din in 2000 italijanskimi lirami in jo prinesel na PM. POSEBEJ Sodnik za prekrške bo moral med drugim izreči kazen tudi nekaterim Kamničanom, ki kar redno pozabljajo izobesiti zastave ob republiških in državnih praznikih. Tudi 4. julija na dan borca so nekatere hiše ob Kidričevi ulici in Titovem trgu izstopale zaradi neizobešenih zastav. Sodnik za prekrške bo spomnil nekatere lastnike in upravljalce stavb na določila zakonodaje. Ni jih veliko - žal pa so. maj Sporazum bogato zasejal šport med najmlajšimi 61 najmlajših občanov vključenih v vzgojne varstvene zavode je pred počitnicami prejelo »zlato« športno značko in diplomo dobrega športnika, katere podeljuje ZTKO občine Kamnik -odbor za športno značko I. tistim malčkom, ki so uspešno opravili preizkuse iz najmanj štirih športnih panog (izleti, plavanje, kotal-kanje, smučanje, vožnja s kolesom, spretnost z žogo). To je rezultat sistematskega vključevanja najmlajših v tele-snokulturno aktivnost in sistematičnega dela vzgojiteljic. Da pa bodo resnično vsi najmlajši občani glede na pogoje izenačeni, bo posebno skrb novo formiranega odbora za športno značko, v katerem sodelujejo predstavniki Občinske skupnosti otroškega varstva, Občinske izobraževalne skupnosti, ZTKO občine Kamnik, Društvo prijateljev mladine, vodi pa jo Nekrep Darja, ustvarjanje boljših pogojev za izvedbo športne značke v vseh krajevnih skupnostih in šolah izven Kamnika. Vedri, zdravi, odporni, ustvarjalni in radostni otroci so največje bogastvo vsakega naroda. Tako otroštvo si želijo starši - občani za svoje otroke in za tako srečno otroštvo daje tudi naša družba vsa možna sredstva. Med osnovne potrebe otroka spada urejena, sistematično sproščujoče gibanje, ki je zasnova bodoče človekove telesne kulture. Skrb za usposabljanje strokovnih kadrov za telesno vzgojo otrok je zato stalno prisotna v delu Zveze tele-snokulturnih organizacij občine Kamnik. Da bi v, šolskem letu 1979/80 čimbolj kvalitetno pristopili k izvajanju telesnokulturne dejavnosti predšolskih otrok - k izvajanju športne značke I. na celotnem področju občine Kamnik, je organiziral odbor za športno značko vaditeljski tečaj plavanja za vzgojiteljice VVZ, ter omogočil šestim tovarišicam iz različnih KS udeležbo na tečaju za vaditelje telesne vzgoje predšolskih otrok v Mozirju, ki ga organizira Šolski center za telesno kulturo v Ljubljani in Partizan Slovenije v Mozirju od 30. 7. do 8. 8. 1979 v Mozirju. Takšno delo omogoča skupni dogovor - samoupravni sporazum o financiranju športne značke L, katerega so sklenili SOV, OlS in SITKS občine Kamnik in ga je Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije posredovala vsem občinskim zvezam kot primer dobrega dogovarjanja. Tudi to je doprinos otroku v mednarodnem letu otroka 1979, ki nosi geslo »Otroci so naše največje bogastvo«. B. P. Taborjenje v Bohinju Taborniki ODREDA »BISTRIŠKIH GAMSOV« organiziramo vsako leto taborjenje v Bohinju, ki ga nekateri imenujejo kar »Meka Slovenskega tabor-ništva«. Športna rekreacija za občane Uspele trimske akcije v prvih mesecih letošnjega leta - spomladanski kros, »Vsi na kolo za zdravo telo« in druge - ki so se jih udeležili številni občani, dokazujejo, da se čedalje več občanov želi rekreirati oziroma iščejo rešitve iz sodobnega pasivnega življenja. Čedalje bolj prihajajo do izraza aktivnosti, pri katerih ne gre za tekmovalne dosežke, temveč za preverjanje fizičnih sposobnosti in obnavljanje življenjskih moči. Zato odbor za rekreacijo pri ZTKO občine Kamnik tudi v počitniških mesecih ne miruje. Akcija »Naučimo se plavati« se je pričela s plavalnim tečajem v mesecu juliju, zaključek akcije bo v soboto, 18. avgusta od 10.00 do 12.00 ure na kopališču Kamnik, kjer bodo občani lahko preverili svoje plavalne sposobnosti in za uspešno opravljeno nalogo prejeli značko - bronastega delfinčka in diplomo. »Znojenje v družbi je prijetneje« .. .pa bo omogoče t tistim, ki se bolje počutijo na suhem. V nedeljo, 2. septembra 1979 organizira odbor za rekracijo pri ZTKO občine Kamnik skupaj s Planinskim društvom Kamnik pohod na Kamniško sedlo. »Vsi na planince« je akcija, ki sta jo ZTKO občine Kamnik in Planinsko društvo vključila v program akcij »Nič nas ne sme presenetiti«. Ob 8.00 uri zjutraj se bomo zbrali v Kamniški Bistrici in se skupaj podali na Kamniško sedlo. Posebnost tega pohoda je, da bodo vodniki pohoda naši »Himalajci«, tako, da bodo udeleženci imeli možnost v prijetnem razgovoru zvedeti podrobnosti in zanimivosti z JAHO 1979. Ne pozabite na primerno opremo (visoke čelje, vetrovko, malica) tako, da bo pohod zares prijeten. B. P. Letos smo taborjenje organizirali v dveh izmenah, ki trajata po 1 1 dni. V obeh izmenah bo v Bohinju taborilo več kot 60 medvedkov, čebelic, tabornikov in tabornic. Na taborjenju se bodo taborniki učili raznih taborniških spretnosti in veščin, znanje, ki so si ga med letom nabrali na vodo-vih sestankih, pa bodo preizkusili tudi praktično. V ta namen je na Postali smo državni prvaki Letos mineva trideset let, kar smo začeli mlade vzgajati za splošni ljudski odpor. In v počastitev tega jubileja so se mladi iz vse Jugoslavije zbrali od 26. do 30. junija na legendarnem Tjen-tištu, da na zveznem tekmovanju dokažejo svoje sposobnosti in znanje. Sodelovali smo tudi Kamilicam - pot do te uvrstitve pa je bila dolga in naporna. Konec januarja smo zvedeli, da morajo vse šole organizirati šolsko prvenstvo v orientacijskem pohodu, najboljše ekipe pa da bodo nastopile na občinskem, področnem in republiškem tekmovanju. Že takoj ob pričetku drugega polletja preteklega šolskega leta smo na šoli ustanovili štab za pripravo tekmovalcev in se že takrat dogovorili, da bomo tekmovanje opravili v kar najtežjih pogojih, in da se bomo na osnovi tega lahko uvrstili med boljše ekipe. Šolsko prvenstvo smo izpeljali že 10. marca in sicer je bil začetek pohoda za kopališčem, prva postaja v nekakšnem preskoku pred Olševkom, kjer smo se pomerili v streljanju. Na drugi postaji, ki je bila na jasi ob koncu Olševka, smo opravili preizkus znanja prve pomoči, tretjo in četrto kontrolno postajo pa smo morali najti s pomočjo kompasa in merjenjem razdalje. Tudi na naslednjih treh postajah smo preizkušali znanje topografije, na sedmi, ki je bila ob osnovni šoli Mekinje, pa smo pisali test iz zgodovine. Vsako ekipo je sestavljalo sedem članov (štirje fantje in tri dekleta), za končni rezultat pa so upoštevali najboljše uspehe s petih postaj. Prve tri ekipe (8. c, 8. b, 7. c) so 14. aprila nastopile na občinskem prvenstvu. Ekipe so se za to tekmovanje seveda še posebej pripravljale, pri čemer so nam pomagali predstavniki naše strelske družine. Na občinskem tekmovanju smo dobili novo potrditev našega znanja, saj so se vse tri ekipe uvrstile med najboljše (7. c, 8. b in 8. c). Veselje se še ni poleglo, ko je morala prva ekipa na novo tekmovanje. Učenci 7. c razreda (Mavric Branka, Jaklič Aleš, Rak Dušan, Šimenc Maks, Rems Matjaž in Motnikar Barbara) so že 17. aprila nastopili na področnem tekmovanju v Ljubljani. Čeprav je bilo znanje na kontrolnih postajah, predvsem pri poznavanju zgodovine, nekoliko slabše, so se naši predstavniki tudi na povsem neznanem terenu dobro znašli. In pri razglasitvi rezultatov smo našo štartno številko videli na drugem mestu: s 1305 točkami je osnovna šola Frana Albrehta resnično dosegla drugo mesto za predstavniki osnovne šole Valentina Vodnika iz Ljubljane. Priznanje nam je podelil Franc Svetelj, sekretar medobčinskega sveta ZKS za ljubljansko regijo, ki ni mogel skriti zadovoljstva ob doseženem uspehu Kamničanov. Po nekajdnevnem oddihu smo pričeli z vadbo za republiško pr- ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK takoj zaposli monterja ogrevalnih naprav. Pogoji so: enoletna praksa in opravljen tečaj za varjenje OD okoli 7000 din. venstvo. Spet je bilo treba predelati zgodovino, vaditi spretnosti prve pomoči, streljati, se orientirati s kompasom in podobno. V nedeljo, 27. maja je bil dan velike preizkušnje na republiškem prvenstvu in na prvi preizkušnji - streljanju, se nismo najbolje izkazali. To pa je pomenilo, da bomo ostale naloge reševali na vse ali nič. Tekmovalci so izpolnili taktični plan in v rekordnem času prešli progo. Uspeh ni izostal, saj smo dosegli odlično drugo mesto, pred nami je bila tudi tokrat osnovna šola Valentina Vodnika. Do 10. junija je vladalo nekakšno zatišje, takrat pa smo zvedeli, da gremo na zvezno tekmovanje na Tjentište. Nekaj negodovanja je prav gotovo bilo ob dejstvu, da bodo učenci naše šole skupaj z učenci šole Valentina Vodnika tvorili prvo slovensko ekipo. Treba se je bilo namreč odločiti, kdo od naših tekmovalcev bo odšel na Tjentište. Končno smo se odločili za Mavric Branko, Jaklič Aleša in Rak Dušana, ki jim je do odhoda na zvezno tekmovanje za priprave ostalo le dobrih deset dni. V ponedeljek, 25. junija so naši tekmovalci odpotovali na zvezno tekmovanje, v sredo pa so se že začela tekmovanja. Že ob 8. uri so tekmovalci pisali test iz prve pomoči in zaščite, in ko smo zvedeli rezultate tega testa, smo bili navdušeni, saj smo s tretjim mestom le za 12 točk zaostajali za najboljšimi. Ko so tekmovalci ob 10. uri odhajali na strelišče, so si zadali edini možni cilj: 300 do 350 krogov. Rezultati so bili za slovenske ekipe spet dobri, saj se je prva slovenska ekipa s 343 krogi uvrstila na tretje mesto za predstavniki SR BiH in Hrvatske, druga ekipa je bila četrta. V seštevku teh dveh panog sta slovenski ekipi zasedli prvo in drugo mesto. Tekmovanja je bilo za prvi dan konec in tekmovalci so počitek spremenili v delovno popoldne ter se pripravljali za orientacijski pohod. Merili so razdalje, merili asimtere, izdelovali skice, in zdaj, ko je tekmovanje mimo, se je izkazalo, da so naši tekmovalci prav pri tem preizkusu znanja dobili odločilne točke, saj so naši tekmovalci edini zadeli cilj, ob tem pa nalogo opravili v izjemno kratkem času, ter tako dobili vse možne točke. Tekmovalci so se morali po tem spopasti še z znanjem zgodovine, prve pomoči, streljanja, izdelovanja skice in poznavanja puške M-48. Čeprav so bili rezultati znani šele dve uri po polnoči, je bilo veselje nepopisno, saj je bil končni vrstni red: 1. Slovenija A s 1972 točkami, 2. Srbija A s 1926 točkami, 3. BiH s 1865 točkami in 4. Slovenija B s 1846 točkami. Ob seštevku rezultatov obeh slovenskih ekip (iz vsake republike in pokrajine sta sodelovali po dve) smo bili slovenski predstavniki najboljši. Ta, zares odličen rezultat celotne slovenske ekipe, prav posebej pa še učencev in kolektiva osnovne šole Frana Albrehta, poklanjamo mestu ob njegovi 750-letnici. E. N. Tečaj gorske straže v Kamniku Odsek za varstvo narave in gorsko stražo pri PD Kamnik je tudi letos organiziral tečaj GS, ki je potekal od 23. aprila do 17. junija. V tem času so tečajniki vsak ponedeljek poslušali različna predavanja o varstu rastlin in živali v gorah, ekologiji, kameninah, itd. Organizirali smo tudi strokovni in poučni izlet na Vremščico. Tečaj je uspešno opravilo 7 tečajnikov: Milan Desnica, Marjana Dro-blič, Boštjan Jevšenak, Matjaž Jevšenak, Branko Virjant, Slavi Pogačar, Marjeta Zagoričnik. Tako se je naš odsek okrepil z mladimi člani, ki bodo (vsaj upamo) pomagali pri ohranitvi narave. Violeta taborjenju organizirana posebna gozdna šola, v kateri se taborniki seznanjajo z življenjem in delom v taborniški organizaciji. Letos smo preuredili in povečali taborni prostor v Bohinju, tako da je sedaj zmogljivost taborišča 60 ležišč. Pri tem nam je izdatno pomagal SITKS občine Kamnik, ki nam je omogočila nakup 5 novih šotorov. Obe izmeni, od 17.-27. 7. 79 in od 27. 7.-7. 8. 79, nam je odobril tudi IO Zveze tabornikov Slovenije, ki je pohvalno ocenila tudi preteklo delo D. O. Uspelo republiško prvenstvo v tenisu za najmlajše V počastitev 750-letnice Kamnika je bilo konec junija v našem mestu republiško prvenstvo v tenisu za pionirje in pionirke. Organizacijo tekmovanja je v celoti prevzel TK Kamnik, ki je svoje delo odlično opravil in zaslužil pohvalo. Tekmovanja se je udeležilo 76 tekmovalcev. Takšna množična udeležba dokazuje, da tenis postaja množičen šport mladih in da v Sloveniji ne bo treba skrbeti za naslednike najboljših. Tudi mladi Kamničani so se udeležili tekmovanja, vendar je med njimi le Maja Bogataj dosegla vidnejši uspeh - tretje mesto med starejšimi pionirkami. Kamniški mladi igralci se le težko kosajo s svojimi vrstniki iz drugih klubov, ki imajo za delo mnogo boljše pogoje. Rezultati: pionirji do 12 let: Majhen (Br) : Stare (TR) 6:1, 6:1 za 3. in 4. mesto: Sušac (Br) : Kreševič (Br) 6:3, 6:1 pionirji do 14 let: Ravnik : Ru-kavina, oba Br 6:3, 6:5 za 3. in 4. mesto: Piskar : Pivk (Tr) - 1:6, 6:2, 6:3 pionirke do 12 let: Ferenčak (Tr) : Škarabot (Tr) 6:3, 6:4 za 3. in 4. mesto: Lebe (Br) : Škulj (01) 6:4, 6:4 pionirke do 14 let: Tratnik (Tr) : Perne (Tr) 6:1, 6:2 za 3. in 4. mesto: Bogataj (Ka) : Por (Tr) 6:3, 6:4 Medtem tudi kamniški rekrea-tivci niso počivali in so že odigrali prvi turnir. Griljc je v finalu premagal Pregla in vodi na lestvici. Ker pa ni nobena skrivnost, da so boji med rekreativci še posebej napeti in zagrizeni, bo moral no-vopečeni tajnik kluba Griljc pošteno pljuniti v roke, če bo hotel obdržati prvo mesto. Iluš Hribar Srebrni znaki ZTS Na slovesnosti ob otvoritvi GOZDNE ŠOLE Zveze taborni! kov Slovenije, ki jo je pripravil IO ZTS, je predsednik Zveze tai bornikov Slovenije Ljubo Jasnič, podelil srebrne znake ZTS tudi 1 kamniškim tabornikom. Za prizadevno in uspešno deluj v taborniški organizaciji so odli-| kovanja prejeli: Alojz Konda, Mati Martin, Letnar Dušani Damjana Plešnar, Božidaf Spruk, Romšak Miro, Matjati Bojan in Orehek Dušan. Odlikovanja, ki so jih prejeli člani OBG Kamnik, pomenijo tako posameznikom kot celotnemu odredu priznanje za dosedanje delo, obenem pa spodbuda za nadaljnje delo. Vsem iskreno čestitamo! D. O. OBVESTILO Rdeči križ Slovenije občinski od bor Kamnik, obvešča vse zdrav« občane, da organiziramo drug del krvodajalske akcije, ki bo V PETEK, 10. avgusta 1979 Da hi zadovoljili potrebe po te nenadomestljivi tekočini, je po trebno, da zagotovimo ta dal najmanj 300 krvodajalcev, kef računamo z določenim odstoj kom odklonov. Krvodajalcem priporočamo, d>, ne prihajajo na odvzem teše-Zajtrkujete lahko čaj, kruh i" marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač. Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine, če pa izkaznico že imate, jo prinesite s seboj, da vam vpišejo odvzem krvi. Za krvodajalce bo organiziral1 avtobusni prevoz. Odhodi avtobusov bodo s Trga prijateljstva za Malograjskim dvorom ob 6.00 uri, ob 8.00 uri in ob 10.00 uri. RKS Občinski odbor Kamnik telefon: 831-565 KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. ^8590^24