OKTOBER 18 T Edvard 14 S Kaliut V O Terezija % 16 P Gal, ouat * 17 S Margareta M. 18 N 20. pobink. 19 P Peter Alkant. 20 T Vedelin, opat 21 3 Urfiula 22 O Marija Sal. 23 Petek + $ 24 S Rafael, nadang. 21 N 21 pobink. 26 P Evarist 27 X Frunmeneij amerikanski slov PRVI SLOVENSKI UST Vi AMERIKI Geslo: Z* vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d• emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENEH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 206. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 17, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Kakor kak vojskovodja-zmagovalec se je predsednik o n i ajo is i l/J A Roosevelt vozil v chicaški Stadium. — Več stotisoč /liVDA./! t L/t." ljudstva je izvabil njegov prihod na cesto. — Dela v-] jyj JJSPFLA stvo prvačilo v paradi. — Govor je bil namenjen zastopnikom biznesa. BORBA ZA POSLANIŠTVO Pva španska poslanika v čeho-flcvaški prestclici. —o— Praga, Čehoslovaška. — Tukajšnja vlada in javnost z zanimanjem opazuje nenavadni boj, ki se je vnel za tukajšnje špansko poslaništvo^n ki je posledica revolucije na Španskem. Prejšnji španski zastopnik se je izneveril vladi in izrazil zvestobo uporniškemu poveljstvu. Vlada ga je zato uradno odstavila in poslala zanj namestnika. Ta pa ne more v poslaništvo, kajti prejšnji poslanik mu ne dovoli vstopa. Čehoslovaška vlada samo od strani gleda začasno ta zanimivi boj in skuša ohraniti popolno nevtralnost. -o- ■JUGOSLAVIJA ODLIKOVALA AMERIKANCA New York, N. Y. — Kakor | Protiofenziva se izjalovila. — Madrid ogrožen. Madrid, Španija. — S proti-ofenzivo, s katero so pred par dnevi začele, španske vladne čete niso uspele. Uporniki so jih vrgli nazaj, nato pa nadaljevali s silovitimi napadi na nje, da je zdaj v resnici prestolica Madrid ogrožena. Bitke se vodijo na celi fronti, ki je dolga nad 30 milj. Nevarnosti svojega položaja se vlada zaveda in se zato s podvojena naglico in vnemo grade utrdbe v predmestjih Madrida, kjer se namerava ustaviti prodirajoča sila upornikov. LANDONOVA ŠVIGAŠVA-GARIJA Lincoln, 111. — Senator Con-nally iz Texasa je imel preteklo sredo tukaj govor, v katerem je razgalil nestanovitnost republikanskega kandidata Landona. Po govornikovih izvajanjih se je Landon v letu 1933 izrazil, da po njegovem jmnenju ni nikake nevarnosti l^evv luni, i. — rs.<*tvui mneniu m niKaKe nevarnusu .„ . , ,. ., .i.. t , . ....... , 1 . , ,• znizanja vrednosti italijanske objavlja tukajšnji Jugoslovan- jza demokracijo, ako se dovoliJ _ w ski generalni konzul, je pode- R00seveltu večja lila jugoslovanska vlada H. Morgenthau, Sr., bivšemu ameriškemu poslaniku v Turčiji in očetu sedanjega za-kladniškega tajnika, red jugoslovanske krone prvega reda. Odlikovanje se je podelilo, kakor se navaja v objavi, za simpatije, ki jih je izkazoval Morgenthau za južne Slovane že izza časov balkanske vojne in tekom svetovne vojne, ter je v tedanjem težavnem času veliko pomagal Srbiji. -o- PREPOVED ZA NEMŠKA LETALA NA IRSKEM Dublin, Irska. — Uradno se je objavilo v sredo, da se nemških aeroplanom družbe Lufthansa ne dovoljuje pristanek na irski zemlji. Ta družba izvršuje poizkusne polete za nameravano trgovsko zračno zvezo z Zed državami. Kakor se domneva, se moč; zdaj i Landon iz- Chicago, 111. — Krona in višek sedanjega kampanjskega potovanja predsednika Roose-Velta je bila brez dvoma dosežena preteklo "lafedo zvečer v Chicagi. Zdelo se je, kakor bi se bil kak vojskovodja 'vra-*' čal s zmagovitega pohoda. Navdušenje, ki ga je izzval Piooseveltov prihod med tukajšnjim prebivalstvom, in .^manifestacija, ki mu jo je priredilo prebivalstvo, je bilo nefcaj, kar je presenetilo celo tukajšnje demokratske voditelje. Pričakovali-so, da se bo .Chicago dostojno in primerno pozdravila svojega predsednika, toda, da bo napravila to v tako velikanskem obsegu, je osupnilo vsakogar. V tukajšnjem Stadium, kjer je imel predsednik nastopiti, je prostora za 25,000 ljudi. Predsednikov govor je bil določen ob 9:30 zvečer, toda že ob 7. uri je bil zaseden celi ogromni prostor; na deset in deset tisoče ljudstva pa je mrgolelo okrog poslopja, ki so brez uspeha skušali priti vanj. Toda vse to je bil le mali del. Od Grant parka pa do Stadium, razdalja dveh in pol milj, je bila ena sama masa ljudi. Organiziran je bil paradni pohod na tej poti in v načrtu je bilo, da bodo parad-niki vkorakali v Stadium, ko prispejo tja. Toda Stadium je bil ob njih prihodu že natlačeno poln. Paradnikom ni tako preostalo drugega, kakor, da so se postavili ob obeh straneh ceste in napravili špalir predsedniku, ki se je peljal skozi njih vrste v Stadium. Kakor se računa, je bilo v paradi do 100,000 ljudi; še enkrat toliko jih je stalo ob cesti in tako ni pretirano, ako se trdi, da je predsednikov prihod izzval na cesto več stotisoč glav ljudstva. Kar je bilo posebno značilno, je bilo to, da je parado tvorilo v veliki večini delavstvo od katerega so mnogi prepoved izdala zato, ker sc no vrv in se prišli v svojih delavnih oble-lie že prej podelilo tozadevno ^ ugtaviL Takoj za tem vlakom kah. Primerno je na ta način dovoljenje neki ameriški družbi. pa je yozil drugi( na katerem delavstvo pokazalo svojemu "II^TT.ctavm . !je V0Znik Potegni1' ko je V!" predsedniku, kako zna ceniti UMETNI ZOBJE USTAVILI jdel( da se je prednji viak pn_ in upoštevati njegov trud in DVA PARNIKA igel pomikatj. Ker pa se je ta delo za izboljšanje delavskega j New York, N. Y. — Umet- tako nenadoma ustavil, ni mo-položaja ni zob-"e nekega ladijskega j drugi vlak enako hitro Govor, ki ga je imel pred- strežnika so preteklo sredo | uporabiti zavor in je treščil v sednik je imel bil namenjen povzročili, da sta se sredi |ozadje prVega vlaka. Tri ose- v prvi'vrsti biznesu. Umno je oceana ustavila dva velika izbral predsednik ravno Chi- potniška parnika Omenjen, cago kot veliko industrijsko strežnik se je vozil s parni-središče, da se je obrnil na te kom Berlin proti Evropi in je glave. Povdarjal je, da je imed potjo pogoltnil svoje SLOVENSKI GOVOR NA RADIO V soboto 17. oktobra ob 8. uri zvečer bo govoril na Radio naš rojak Mr. Jožef Fajfar, na Radio postaji WGES v Chicagi. Rojaki, katere doseže glas omenjene Radio postaje naj naravnajo svoje Radio aparate na postajo WGES in bodo lahko čuli ta govor. KRIŽEMJVETA — Bruselj, Belgija. — Pri zborovanju vladnega kabineta je kralj Leopold v sredo objavil, da je Belgija pretrgala vse vojaške sporazume in je zdaj popolnoma nevtralna, kakor je bila pred vojno. Obenem je ojačila svojo obrambno silo. — Moskva, Rusija. — Železniški prometni uradnik A. Sitnikov na postaji Gulkeviči severne kavkaške železnice je bil v sredo obsojen na smrt vsled velike železniške nesreče, ki se je pripetila na nje 1% Jugoslavije, Mladi posestnik iz Globokega, postal žrtev napada. Napadel ga je neznan zahrbtni napadalec, ko se je ta odpravil kosit na travnik. — Umaknil se enemu vlaku, zadel ga je pa drugi in mu zdrobil glavo. — Razno. Žrtev zahrbtnega napada Globoko, 25. sept. — V sredo ob 4. je bil v bližini svoje proglasil ... 1r> , , isamega sebe nekakim dikta-govi postaji 12. septembra; : . . , . n j -u j u-i - i i itorjem m, da napravi konec osem drugih je dobilo vec let; J ' . , , sporom v Heimwehru, je ukazal enostavno, da se mora ta zapora. — Rim, Italija. — Vsled armada razpustiti in se zdru- . . žiti z državno milico. Z raz- lire, se je cena brzoiavom v , , .. . . , ;1 i : j • , • padom te sile pa je izgubil inozemstvo dvignila za skoraj^ v .. ... 48 odstotkov. Enako so se zvi- kov. pa nasprotno isti raža očitke, ker je imel pred- sednik tak vpliv na kongres., ^ za o]m)g 4Q o(Mot_ Dalje je Landon dejal v letu L 1933: "Izraziti želim priznanje ljudstva moje države za ko-rajžo, s katero je predsednik Roosevelt napadel depresijo." Enkrat tako, drugič tako. Kako čudovito neomahljiv! ANGLIJA HOČE BITI PRIPRAVLJENA . . . , v.„ , , London, Anglija. - Angle- Hkl ^ d°b° Ski vladni kabinet je zboroval jne*a Anschlussa. ipreteklo sredo popoldne skozi TAT POVZROČIL TEŽKO NESREČO Chicago, 111. — Na progi LJUDSTVO GA PRISRČNO SPREJEMA Jackson park nadulične že-. namreč skoraj Torej čim hitrejše leznice je v sredo zvečer pri- F ■•■ ■ šlo na postajališču ob 26. cesti do težje nesreče, katero je povzročil neki tatinski mlad črnec. Ko se je neki vlak pričel pomikati s postajališču, je črnec segel skozi okno in pograbil ročno torbico neke ženske, ki je sedela v vlaku. Ženska je zagnala krik, na kar je NAGIBANJE K_NEMČ1J! Zadnji dogodki kažejo, da je Italija odigrala svojo vlogo v Avstriji, in da se ta priključuje Nemčiji. Dunaj, Avstrija. — Italija in njen Mussolini sta odigrala vodilno vlogo, ki sta jo zad- 'ga doma ustreljen 29 letni po-njih par let imela v avstrijski sestnik Alojz Zidarič. Mož se notranji politiki. Znamenja za I je podal kosit, ali komaj se je to, kakor se trdi, so zadnji [oddaljil od svoje hiše, kjer je dogodki v Avstriji, ki jasno 'na posestvo priženjen, kakih kažejo, da se je pričela ta dr- 200 metrov, ga je sredi ceste žava naslanjati na Nemči/jo. Jv bližini hiš in njegovega do-Kar posebno očitno dokazu- ma neznan zlikovec bržčas je, kako Mussolini izgublja jbrez besed napadel in nanj na vplivu v Avstriji, je nastop oddal brez vsakega povoda kanclerja Schuschnigga proti strel iz samokresa, nato pa princu von Starhembergu. pobegnil. Strel je Zidariča za-Zadnji je bil pri Mussoliniju del v prsi, mu prebil pljuča in krvno žilo. S težavo se je ranjenec še privlekel do rojstnega doma, ki je bil od kraja zločina oddaljen le kakih 80 Zadnje m> kjer je pozval svojo mater: "Mama, nekdo me je ustrelil, odprite!" Ko so njegovi starši ter starejši brat Franc, ki doma gospodari in vrši ob enem posle občinskega poslovodje, odprli vrata se jim je ranjeni zrušil v naročje. Četrt ure kasneje je izdihnil svojo blago dušo. Tri ure nato je prispela na kraj zločina orožniška patrulja iz Dobove, ki je uvedla preiskavo. Vendar za zločincem ni duha ne sluha. Tik pri hiši, kjer se je dogodil zločin, so našli le kanto 6 1, do polovice napolnieno z žganjem. Popoldne je prispela sodno-zdravniška komisija s sre-skim zdravnikom dr. Černelčem in preiskovalnim sodnikom dr. Karlovškom iz Brežic. Obdukcija, ki je bila izvršena v mrtvašnici v Pišecah, je ugotovila izredno priljubljen, zaradi moči pač, ki jo je užival v Avstriji; bil je namreč absolutni načelnik močne privatne armade Heimwehra. dni pa je kancler Spomenik slov. skladatelju V Cerkljah pri Kamniku so v nedeljo 20. septembra slovesno odkrili spomenik slavnemu slovenskemu skladatelju Davorinu Jenku. Slavnosti odkritja spomenika se je udeležila velika množica ljudstva in ljudskih predstavnikov. -o- Zaprt, ker je učil plesati vrano Orožniki so ova-diii mariborskemu sodišču cigana Franca Gartnerja, katerega so zalotili, ko je učil plesati — vrano. To učenje je bilo namreč take vrste, da se bo moral cigan zagovarjati radi trpinčenja živali. Vrani je cigan polomil obe krili in eno nogo, potem ji žvižgal, da je skakala in plesala. ----o- 'moč tudi ljubljenec Mussoli- šale tudi mednarodne telefon- niJ£*' . __.... . • Nagibanje k Nem.ci.il je pri- čela Avstrija kazati že meseca julija, ko se je med obema sklenila prijateljska pogoda, in računa se, da so zadnji dodo popol- dve uri in v tem času je prišel jropske države v miru, dasi je do zaključka, da ne preostaja sla Anglija že preko meje pri i Angliji nič dt-ugega kakor svojem prizadevanju za skle-oborožitev do skrajnosti. No- 'nitev nove lokarnske pogodbe. ojačenje v ni, da bi se mogle držati ev- orožju! je omenjena sprevodnik potegnil za alarm- je vlak hipoma umetne zobe. V svrho hitrejše i odpomoči so moža odpeljali strašenje nasprotnikov, da hote Roosevelt odpraviti privat- . ni biznes, brez vsake podlage; .nazaj v New York in so v to nasproten ni poštenemu bizne- 'svrho ustavili parnik Europa, su, marveč velikim finančnim ki je vozil proti Ameriki zasuž- magnatom, ki hočejo njiti Ameriko svoji lakomno- (kakor bolnik sti in svojemu dolarju. V letu za zdravila. 1933 je veliko število zastopnikov biznesa prihitelo k njemu v Washington, je izvajal predsednik, in ga prosilo, naj jih reši propada. Prosili so, vlada jih je ozdravila ter jih postavila zopet na noge. V Zahvalo zdaj ti ozdravljeni bolniki mečejo berglje na zdravnika, ki jih je rešil. be so pri tem zadobile težje in 18 drugih lažje poškodbe. -o- FORD SE IZRAZIL ZA LANDONA Detroit, Mich. — Ob priliki obiska republikanskega kandidata Landona v Detroitu zadnje dni, je avtomobilski industrijalec Henry Ford podal izjavo, ki ni nič presenitljiva. Povdarjal je namreč, da pri-za izvolitev, češ, da je že sit New deala. To je bilo pričakovati, kajti znano je, da se Rooseveltova administracija in Ford nista posebno razumela. prosi zdravnika In Rooseveltova'poroča Landona Dve nesreči Andrej Mrak, 31 let star dninar z Rečice pri Laškem, je pri 'obiranju hrušk padel z drevesa in se nevarno poškodoval. — 59 letni posestnik Franc Jesenek iz Bovš pri Škof j i vasi je hotel stopiti na že premikajoči se voz, pri tem je padel pod voz in kolo mu je šlo čez nogo ter mu jo zlomilo. Oba se zdravita v celjski bolnici. Duhovniška imenovanja v la-vantinski škofiji Ravnatelj knezoškof bogoslovnega semenišča v Mariboru dr. Fr. Cukala je bil imenovan na važno mesto v stolnem ka- ----- . ------- , „ - piti ju. Na njegovo mesto za bo- strel v pljuča in aorto. Vsaka ta- gosjovnega raVnatelja je bil ime- 1__— ___— — _ JumTviinlrn r\ATVl /~\f* M1 nI _ 1 __ i i vv kojšnja zdravniška pomoč bi bila odveč. novan stolni dekan dr. Al. Os-,terc, ki je bil poprej ravnatelj Pokojni, ki je bil \;zor prid- jdijagkega semenišča v Mariboru, nosti, je samostojno gospoda- Za ravnatelja dijaškega semeni-ril šele 3 leta. Bil je miren in šča ^ bn Q(J škofa dr Tomaži_ ča imenovan profesor Jakob Rihter, dosedanji prefekt in ve-roučitelj na klasični gimnaziji, i -o- leta. Bil je miren in tih, tako sedaj kot gospodar, kakor že prej kot fant. Ni imel nikakih sovražnikov, ampak je bil pri vseh priljubljen zaradi svojega značaja in ne- i umorne delavnost. , Smrt na progi Hrastnik, sept. — Med postajama Hrastnik-Trbovlje se je pripetila na železniški progi huda nesreča, katere smrtna žrtev je postal progovni delavec, 28 letni Karol Majcen. Progovni delavci so bili zaposleni blizu predora in baš tam sta se križala osebni vlak iz Ljubljane in tovorni vlak iz Zidanega mosta. Delavci so se umikali obema vlakoma na ozek prostor ob opornem zidu ob progi. Delavec Majcen pa je ostal preblizu tira in loko-imotiva osebnega vlaka ga je Nadela v glavo. Odbila ga je tako, da je podrl na tla tova- Najstarejši Kamničan Najstarejši Kamničan, g. An-dej Slejko, je zadnji teden meseca septembra praznoval 90 letnico svojega rojstva. Doma je z Vrhpolja pri Vipavi in je prišel v Kamnik pred 54. leti ter odprl daleč znano trgovino z južnim sadjem, imenovano "Pri Vipavcu". Velik kmetski tabor V nedeljo 4. oktobra je bil na Brezovici pri Ljubljani velik kmečki tabor, na katerem so se zbrali kmetje okraja Ljubljane in okolice v ogromnem številu. Tabor se je pričel s sv. mašo na Brezovici. Dvojni jubilej V nedeljo 27. septembra je ob- Na celem dolgem potovanju, ki ga je napravil zadnje dni, je bil predsednik Roosevelt prisrčno in ljubeče sprejet od ljudstva, ki ga prišteva med največje predsednike, kar jih je še imela Amerika. Nepričakovano sijajen sprejem pa mu je priredila Chicago, kjer ga je pozdravljalo več stotisočev ljudi. riša Ignaca Parfanta, ki je jhaj'al daleč znani "Graparjev stal ob progi. Parfant je pri padcu udaril ob oporni zid in se hudo poškodoval na glavi in roki, Majcena pa je tudi treščilo ob oporni zid, da je obležal mrtev z razbito lobanjo. oče" v Stražišču pri Kranju dvojni jubilej in sicer 75 letnico rojstva in obenem 30 letnico odkar je grobokop v šmartnem. --o—— ŠIRITE AMER. SLOVENCA Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC9 Sobota, 17. oktobra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina .* Za celo leto ___________________________________$5.00 Za pol leta _____________________________ 2.50 Za četrt leta------------------------------------- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __________________________$6.00 Za pol leta __________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________1.75 Posamezna številka ______________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________________________$5.00 For half a year ________________________ 2.50 For three months____________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________$6.00 For half a year ___________________3.00 For three months ____________________ 1.75 Single copy __________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Andre Tardieu piše Izmed vseh onih osebnosti, ki so prišle zadnjih 20 let v bolj ozko stiko z usodo Slovanov v Evropi, pripada prva vloga Andreju Tardieu, ki je bil do zadnjega najvažnejša osebnost tudi na Francoskem, saj je bil enajstkrat minister in trikrat ministerski predsednik. Zadnje volitve so ga potisnile v ozadje. Pri mirovni konferenci je glede Avstrije on vodil obravnave. Nam Slovencem je bil brez-dvomno naklonjen, dasi tudi francoska ljubezen ni brez sebičnosti, ampak ni on sam odločeval, vsaj glede Koroške je imel v rokah odločitev Wilson, in ta je odločil po poročilu amerikanske komisije, ki pa je videla le — aristokra-te, pa ni umela ljudstva, kar je vrlo slabo spričevalo za pojmovanje te — amerikanske demokracije. Pili in peli so z aristokrati in potem dali tem grofom! To so spomini — na Tardieua. Z daj piše ta Tardieu, in piše o sedanji Franciji. Francozi nikoli niso imeli kakih trdnih in odločnih smernic v politiki. Prvo in glavno besedo je imelo krtovsko frama-zonstvo, in to le razdira, zidati ne more. Odtod razdra-panost, ki je dovedla do sedanjih razmer. Kako bo Blum izpeljal, je dvomljivo, saj stoji na vulkanu miselno in politično, če bi imel tudi dobro voljo in res hotel neko demokracijo. Vsekako sledi Francija Španiji, in tam gori, da bo vse zgorelo. Vsaj Tardieu meni, da svobode zdaj na Francoskem ni, in če Francija kdaj pride do miru, bo morala vse sezidati iznova. Konstitucija, pravi, je zmrznjena, parlamentarizem je nasilstvo, volitve so humbug, administracij^ je anarhija, socialna vlada je krivičnost, miselni in moral red je materializem, narod misli, da je svoboden, ko ni, misli, da je enakopraven, ko ni, meni, da ga ščitijo zakoni, ko ga ne ščitijo itd. Dve tretjini Francozov, pred vsem ženske, nimajo volilne pravice. Zastopstvo je zelo neenako. Francozi nimajo besede pri ratifikaciji •ali reviziji ustave, nimajo referenduma, volitev najvišjega uradnika, sodnikov, najvažnejših državnih uradnikov . . vsega tega ni, Švica in Amerika le poznate take ljudske privilegije in svoboščine. Vsak poizkus za spremembo naleti na najhujšo opozicijo. Pa je v Franciji celo na pročeljih cerkva izza revolucije zapisano: liberte, equalite, fraternite. Kje je vir ljudskih in narodnih pravic? Kje? Ali ne v narodu, ljudstvu?? Tako pravijo in trdijo, in vihajo nosove, ako kdo le omeni — Boga. Pa naj imajo', demokracijo in republiko brez demokracije in republikanskega vladanja, naj imajo luščino brez jedra, sami so si izvolili to prazno lušči-no. Vsa oblast je menda le iz ljudstva in razen ljudstva menda ni oblasti. . O. K., ampak Tardieu vsaj pravi, da narod nima nobene oblasti. vt? "n. ^w^mfi -mm IZZA VOGALA Chicago, IH. Včasih je res dobro se malo potajiti, ali za vogalom prisluhniti, zlasti, če slišiš, da sta dva v prav živahnem pogovoru. Tako se je tudi meni zdelo vredno da sem na skrivnem posluhnila pogovoru dveh članic, ki sta se oni dan pogovarjali. — Prva pravi: — Ti, ali že veš, kaj priredi naše društvo Marija Pomagaj v nedeljo 25. oktobra? — Gotovo da, — ji odgovori druga; — saj mi je tajnica našega društva poslala pismo in pa dve vstopnici. V pismu piše, da eno vstopnico sama plačam, drugo naj pa prodam. — Ah, — začne zopet prva. — Kaj eno vstopnico prodati! Jaz jih bom pa skušala prodati deset, kajti igra "Teta na konju" bo jako zanimiva in smešna. Igralci so pa tudi izvrstni. Zato bi najraje povedala vsem članicam, da bi se potrudile, naj bi vsaka čim več vstopnic prodale, kajti žalostno bi bilo, če bi morali igralci igrati le praznim stolom, kar se žalibog tolikokrat rado zgodi, ko še članice vse ne pridejo na take prireditve. Zato pa, draga sestra, pojdimo na delo in pro-dajajmo vstopnice. — Na svidenje v nedeljo 25. oktobra, da vidimo 'Teto na konju." Drage sosestre, potrudite se, da bo velika udeležba v dvorani. _ Sosesterski pozdrav. Članica enkrat tirala pred ta prestol na odgovor. Lucifer je nekoč pois-kušal prav tisto, kar vi delate — potegniti Boga s prestola. Za njim so poskušali drugi, skozi vsa tisočletja odkar svet stoji. Proti Bogu so napeli svoje moči veliki mogotci sedeči na cesarskih prestolih, toda zastonj. Ali ste res vi tako naivni, da mislite, da bote opravili več? Komunizem bo razjedel zob časa in bo ostal samo le še, kot črna pika na listih svetovne zgodovine; vaše kosti bodo že dolgo oglodane od pa nas opozarjajo, naj volimo zanje, ker edino oni bodo pripeljali svet nazaj na pravi tir. Ce pri tem mislijo tisti tir v katerem ga je Hoover pustil, potem naj kar molčijo. Pa je še tretja stranka, Lemke, Coughlin & Co., ki pravijo, da bodo le oni prinesli pravico na svet. Končno pa jen tolažiti se z rujnem vincem, pridejo še rdeči mešetarji in naj ga pije po pameti in Bog prodajajo svojo robo, sicer dona j mu ga blagoslovi. Toda vse bro zavito, kot nebesa na zemlji, kaj drugega je pa s takozvanimi | čudno, da ne kažejo na Španijo, "night cubi". So to danes posta-j kjer je rdeča svojat že na vladi, le prave hudičeve luknje, kjer j kot zgled, kako fletno in lepo bo satan s pomočjo močne pijače,'tedaj, ko pridejo oni do vlade. J črvov, vaša imena pa pozablje-plesa in vrtenja ter s sodelova- Krasen zgled rdečih nebes nam | na, ko bo katoliška cerkev, v ka-njem gotovih propalic, rekruti- daje tudi Rusija in Mehika. Tam tero se zaganjate, še vedno šla ra mladino za časno in večno po- je prostosti in svobode kar na J svoj o pot naprej, prinašala to-gubo. Pa, ko bi bilo tem ljudem, kupe — za one, ki vladajo. Vsi ,lažbo človeku na zemlji in ga ki oskrbujejo te brloge vsaj tol-jdrugi pa so zasužnjeni do vratu. ki vsebuje mleko in list-Pri tem mešaj oz. rahljaj z vi-:nato zelenjavo ter citrovo sadje licami. Ko se začne rumeniti, P°vrh vse mogoče solnčne svet- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI KROMPIR NA OLJU Zreži olupljeni krompir na rezine, osoli ga in stresi na zelo razbeljeno olje. Ko se koščki lepo zarumene, jih obrni, da se zmehčajo in opeče j o še na drugi strani. Krompir dobi okrog in okrog lepe rumeno skorjico, kar ga dela zelo okusnega. Seveda treba vzeti fino olje, ki niti najmanj ne diši. Olja porabiš prav malo; lahko ga pozneje odliioj in uporabiš za kaj drugega. Olje praži na milejši vročini dalje, da izpuhti voda iz čebule, ki postane sedaj krhka. Tedaj čebulo takoj odcedi; biti sme kvečjemu zlatorumena, nikoli pa ne rujava, ker je sicer grenka. --o- PRAKTIČNI NASVETI Da,ohranimo zelenjavo svežo jo damo v lončeno ali ka-menito skledo, ki jo pokrijemo z mokro, čisto cunjo. Cunjo moramo zmočiti v slani vodi. * Olje, ki ga dolgo časa nismo rabili, postane žaltavo. Če dodamo olju za ščepec soli in ga od časa do časa dobro pretrese- mo, se drži dosti dalje. * Perilo pozimi na primrzne na vrv, če vrv, preden jo uporabimo, prekuhamo v zelo slani raztopiti, isto napravimo lahko tudi s ščipalkami. -o-- Premnogi so taki, da najrajši streljajo izza drugega hrbta. * Kač in gadov ni nikoli varno loviti z golimi rokami. lobe — vse to spojeno z redno oskrbo s strani zobozdravnika. In oskrba zob mora začeti v rani mladosti; zato, ako imaš otroke v starosti 5 do 10 let, pojdi z njimi k zobozdravniku, ki more odkriti začetne hibe in jih popraviti, dokler je še čas. Dejstvo je, da moderno zdrav-ništvo daje oskrbo zobem že pred samim rojstvom s tem, da predpisuje primerno dijeto za bodo limone itd.), zelenjave — zlasti paradajz — vsebujejo vitamin C in solnčni žarki ali ribovo olje dajejo vitamin D, dočim mleko preskrbuje z apnom in fosforjem. Držite zobe čiste, jejte* primerne jedi, idite redno k zobozdravniku, pa ne boste imeli ni-kakih sitnosti s svojimi zobmi. TO IN 0N0 USPEŠNO SREDSTVO ZA DRVEČE AVTOMOBiLISTE New York, N. Y. — Tukajšnje državne oblasti so pričele uvajati za avtomobiliste, ki so bili obtoženi drveče in brezobzirne vožnje, novo iznajdbo, ki obeta biti uspešna, da prisili divjake k pameti. Iznajdba je mala priprava, ki se pritrdi h karburatorju in dovoljuje samo toliko gasoli-na, da avto lahko teče 25 milj na uro, na kar se dotok gaso-lina avtomatično ustavi. Doslej je bila izdana taka ome- t jitvena priprava šesterim ose- | bam, ki jim je prepovedano voziti kak drugi avto. Ako pomislite, da ena steklenica za mleko stane čez pet centov — en nikel, ki ga noben razumen človek ne bo vrgel proč, bi se moral napraviti konec lahkomiselnemu pokončavanju mlečnih steklenic. Mlečni industriji se mora čestitati, da je podvze-la ta korak in opozarja gospodinje in trgovce, naj končajo to zlo in zapravljanje, ki končno ima vpliv na ceno mleku, in da pazijo, da se steklenice vrnejo domov. Nikomur ne pade na misel, da bi izlil iz steklenice proč eno tretjino mleka, kar bi stalo mnogo manj kakor stane mlečna steklenica. Torej je enako pravilno in važno, da se vrne mlečna steklenica svojemu prvotnemu lastniku, kakor je pravilno, da se obdrži mleko za prihodnji obed. Do. li denarja stanem. Ako me vržeš proč, me mora mlekarna nadomestiti z drugo steklenico. Sem lastnina mlekarne in tam me potrebujejo, torej ne vrzi me proč na smetišče. Umij me in vrni me svojemu mlekarju. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala m. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1S01 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. zdravnik, po imenu F. J. Mul-čo mater. Vsled tega se mnogo thers, ki pravi, da je iz Los INDIJEC, KI NI SPAL TRI LETA Kalkuta, Indija. — Neki otrok rodi z zdravimi zobmi v dlesnah in bodo tudi nadalje imeli zdrave zobe ob primerni oskrbi in prehrani. Ravno tako, kakor otroci potrebujejo jedi polne mineralnih soli in vitaminov za vzgradnjo močnih in zdravih kosti in zob, morajo tudi odrasli ljudje slediti ista pravila glede prehrane. Apno in fosfor sta bistveno potrebna za zdrave zobe, ali potrebujeta dodatno pomoč vitaminov C in D. Prav enostavno je preskrbovati telo s temi bistvenimi Snovmi za zdrave zobe. Citrovo adje (pomeranče, grapefruit. * * ❖ 4* 4-* * ZA BIRMANCE V CHICAGO dobite zelo lepa in primerna darila v obliki lepih molit-venikov in rožnih vencev v naši Knjigarni, ki se je založila z novimi molitveniki in krasnimi rožnimi venci nalašč za ta slučaj. Na izbero so vse različne' vrste in cene molitvenikov in rožnivencev. Tisti, ki med tem tednom ne morejo v naš urad, to lahko store v nedeljo dopoldne med 9:30 in 12 uro, ko bo urad nalašč zato odprt, da bo mogoče tudi takim po-streči, ki med tednorr\ nimajo časa. Opozarjamo pa, da pridete preje in ne čakajte na zadnji dan, da zaloga ne poide. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Angeles, Cal., se je odločil, da bo ozdravil tukajšnjega mili-' jonarja Ramijidas Bajoria nenavadne bolezni. Mož pravi, da cela zadnja tri leta ni spal več kakor 20 minut in je ponudil tistemu, ki bi ga začasno uspaval, nagrado $50,000, kdor pa bi ga za stalno ozdravil te nespečnosti, bi dobil celo $100,000. -o- POKOJNINA ZA NEPOROČENE ŽENSKE Na Angleškem so neporočene ženske ustvarile gibanje, ki gre za tem, da bi takšnim ženskam K v^ »r v v «$» ^ ^ ^ ^ <$» odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ S.00.................. 200 Din Za $ 7.40.................. 300 Din Za $ 12.00.................. 500 Din Za S 23.50..................1000 Din Za $ 46.00..................2000 Din Za $114.00..................5000 Din Za izplačila v dolarjih: Za S 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Za $3.5,0.. Lire: .................. 50 lir Za $6.40......... Za $29.00............................500 lir .100 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem, in prijateljem veliko izgubo, ki nas je zadela, ko nam je, previdena s ev. zakramenti za umirajoče, za vedno preminula ljubljena soproga in draga mati. Uršula Krall Pokojna je bila rojena 21. oktobra 1884 v fari Kopal na Dolenjskem in je umrla 31. avgusta 1936 na svojem domu, 2414 So. Ridgeland ave., Berwyn, 111. Pogreb se je vršil s sv. mašami iz ceikve sv. Štefana v Chicagi. Iskreno zahvalo želimo izreči tem potom najprej našemu župniku, Fathru Aleksandru, v Chicagi za številne tolažljive obiske, ko je pokojna ležala na bolniški postelji. Enako so jo obiskovai tudi Father Kucera cerkve Naše Ljube Gospe v Cicero, Father Pla-chstka cerkve sv. Neže v Chicagi in Father Cermak od "Presentation" cerkve v Chicagi, katerim se enako iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala dalje Father Hugonu, ki so opravili pogrebne obrede, in čč. gg., ki sta darovala sv. maše za pokojno, namreč Father Bogolin in Father Joseph Čagram. Lepo se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste darovali za svete maše za pokojno, namreč: Mr. in Mrs. N. Nemanick, sestra iz Kalifornije; Mr. in Mrs. F. Novak družina, brat, iz Waukegan, 111.; Mr. in Mrs. John Kashley in Frances Gunderson; Mr. in Mrs. Frank Vidic družina iz Rockdale, Joliet, 111.; Mrs. Julia Bahovecii Mr. in Mrs. Alois Darovic; Anton Fabjan in družina; John Fabjan in družina; Mr. in Mrs. Jos. Perko; Mr. in Mrs. Michael Surby; Mr. in Mrs. A. Tomazin in družina; Mr. in Mrs. Louis Duller, Sr.; Andrew Glavach ir. družina; L. Zidaric in družina, M. Marsich :n družina, iz Cicero; Mrs. B. Muzik in družina iz Berwynti Phi Delta Sigma Club; dr. Žena in mater; dr. sv. Štefana. Enako lepa hvala vsem darovateijem vencev in cvetlic, ki so sledeči: Jacob Novak in družina, brat iz North Chicago; Nema-nich družina i?. Waukegan; Frank in Josephine Zupančič iz Cleveland, Ohio; Ida Kashley in Rose Roe, Alyce Ketzinger 5 z North-brook, 111. Dalje prijatelji iz Berwyna: Mrs. Sus, Mrs. Sloke, Mrs. Nedbol, JVtrs. Brozik, Mrs. Holecek, Mrs. Gavran, Mrs. Jano-cck, Mrs. Proskovec, Mrs. Jana, Mrs. Lhotka, Mrs. Fink, Mrs. Berber, Mrs. Werdie, Mrs. Suchy, Mrs. Chovancak, Mrs. Hrizak, Mrs. Rakous, Mrs. Sevec, Mrs. Vocuiik, Vyhanek družina, Kantor družina, Art Proskovec, Frank Janecek, Laddis Valek, Glenn Jambor, Kaszkowski Bros., The Hurley Machine Co., The Sherman Hotel Printing Dept., The Weiser Printing; Co., dr. sv. Štefana, Royal Neighbors Society. Končno hvala lepa vsem, ki ste kaj storili za pokojnico, ko ;e ležala bolna in: ste jo obiskovali ter tolažili. Enako tudi vsem, ki Ete jo prišli kropit, ko je ležala,na mrtvaškem odru, in ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče. Najlepša hvala vsem, ki ste storili kar koli dobrega za pokojnico ali pa za nas preostale v tem žalostnem času. Končno hvala tudi pogrebnemu zavodu Linhart za leno ureditev pogreba, kakor tudi slovenskemu cvetličarju Mr. Gottliebu za njegovo izvrstno postrežbo z rožami. Vsem še enkrat iskreni Bog plačaj! Tebi pa, dra^a soproga in mati, želimo mirni počitek po truda-polnem življeniu. Stalno se te bemo spominjali, dokler se tudi mi sami ne preselimo tja, kier več ni bridkosti, in se bomo ponovno združili s teboi a^d zvezdami. Žalujoči Ootali: FRANK KRALL, SR., soprog; FRANK, JR., RUDOLPH, JOSEPH, sinovi; JULIA, hči. Berwyn, 111., 15. oktobra 1936. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC* Sobota;, 17. oktobra 193G I £ !llMlMMl'W*WMJ'Wtfll>'»»<,.'l.'«,H,»'>".1»ll>'<> ŽENA < < t I PISANO POLJE j |f Ivan Slivnik. - j < * » < » J. M. Trunk 1 ..................................................................».».»,"...................................„.„.„.„ ....................m.o.n. >).>•■•> I. «>.'1.'t. >,<• M, II. n....... >,.,,. « < Laži..eh..er. Zapisal sem že, da bi iz srca Večer je minil po načrtu: glasba, ples, ljubimkanje in kramljanje. Zanimanje vse družbe se je seveda osredotočilo okrog nocojšnjih zaročencev. Čestitke in šale so se usipale na njiju z vseh strani. Mnogi so opažali baje že davno, da se med Žit-kom in Beatriko "nekaj godi". Beatrika pa je stiskala svojega blaženega in tudi nekoliko vinjenega zaročenca za komolec ter ga poredno gledala s strani. "Kaj ne, Pepi, tudi midva veva že dolgo, da se imava rada," je rekla na neko takšno opazko tako glasno, da jo je moral slišati tudi Viktor. Janko se ni mogel posiliti, da bi čestital sestri na zaroki. Vse to se mu je zdelo burka, in zraven mu je bil Žitko silno zoprn. Poiskal je Romano in Viktorja, ki sta stala v oknjaku, da bi se poslovil od njiju. "Mar pojdeš že spat, Janko?" je vprašal Viktor. "Da, stric Viktor. Saj veš, da imam v soboto maturo. Takrat mi bo treba jasne glave." Romana ga je prijela za roko ter ga pogledala ljubeče kakor prava mati. "Prav storiš, Janko. Veseli me, da si se tako resno lotil dela. Lahko noč, moj ljubi." "Lahko noč, Romana. Želim ti kar največ zabave. Všeč mi je, da imaš nocoj tako vesele oči." Krepko in toplo sta si stisnila roke. Nato se je poslovil Janko tudi od Viktorja. In preden je šel, je ponovil: "Lahko noč, Romana!" To rekši je izginil iz sobane, ne da bi bil kdo opazil njegov odhod. "Lahko noč, Romana!" je ponovil Viktor, ko sta ostala z Romano sama. Pogledala ga je s svojimi temnimi očmi. Nasmehnil se je. "Oprostite, da sem ponovil te besede. Ali veste, da ima vaše ime zame prelesten zvok? Nenavadno lepo se glasi: Romana." Glas mu je bil čudovito nežen, ko je izgovoril njeno ime. Ni se ga upala pogledati, a čutila je, da počivajo njegove oči spet na njenem obrazu. "Moja mati je bila nekam romantično in pesniško nadahnjena natura. Ona mi je izbrala to ime. Meni se zdi časih neprimerno, dosti preveč bahato in košato za skromno stvarco, ki sem. Ime bi moralo imeti kak zmisel. Ako pa slišim 'Romana', si moram predtsavljati kraljico ali kaj podobnega." Spet je zaigral rahel smehljaj okrog njegovih ozkih, izrazitih ust. Dolgo sta stala pri oknu in pozabljala ves svet, zavedajoč se le drage prisotnosti drug drugega. Niti Beatrike nista opazila takoj, ko je stopila k njima ter ju premeri z iskrečimi očmi. "Ali ne vesta, kam je izginil Janko?" je vprašala. Znmišliena dvojica se je zdrznila, kakor bi jo zbudila iz sanj. "Janko je šel spat — pravkar nama je voščil lahko noč," je rekel Viktor, ki se je prvi osvestil. "Premislita, še na zaroki mi ni čestital," je povzela Beatrika, mereč ju brezobzirno z očmi. "To sem zamudil tudi jaz, Beatrika. Kadarkoli sem hotel k tebi, te je vedno obdajala gneča voščilcev/ Daj, da storim to sedaj! Želim ti, da bi našla vso srečo, ki je iščeš," je rekel vljudno, toda brez gor-kote. 1 "Hvala ti, stric Viktor," je odgovorila Beatrika nekam visokostno. Zdaj se je bila mahoma spet spomnila stričevega naslova. "Tudi jaz ti želim mnogo sreče, Beatrika ; zakesnila sem se prav tako, ker te nisem hotela motiti. Tvoja zaroka me je zelo iznenadila," je rekla Romana, ki je bila medtem našla ravnotežje. Beatrika jo je ošabno pogledala. "Da, takšna presenečenja so mi pogodu. Zabavna so. Kaj ne, stric Viktor, tudi ti si prijatelj presenečenj?" je vprašala pomembno. "Jaz? Kako misliš to?" se je začudil on. "Oh — kar tako," se je zasmejala. "Časih je človek zaročen ali celo oženjen, a živa duša ne ve tega. Nu, glavno je, da ve tisti sam." Viktor ni niti slutil, kam meri. "Vseka-ko je to glavno. Sicer si je pa težko predstaviti človeka, ki bi bil zaročen ali oženjen in ne bi sam ničesar vedel o tem." Ostro ga je pomerila z očmi. "To je resnica. Pač pa si lahko mislim brez najmanjše težave moža, ki je oženjen, ne da bi to vedel kdo drugi." Viktor še vedno ni razumel, kaj hoče. Da govori z namenom, je čutil. Toda ni se mu ljubilo zapraviti s tem pomenkom mnogo časa. Zato se je rajši mol^e priklonil. "To mu je šlo pod kožo, si je mislila Beatrika vsa zadovoljna. Zavrtila se je na peti in dodala pomembno: "Ne maram vaju delj motiti — tak dobro zabavo. Zdi se, da se sijajno zabavaš nocoj, Romana. Nu, kajpak, stric Viktor je res imeniten družabnik." Romana je naglo zardela. Toda preden je utegnila kaj odgovoriti, je Beatrika odšla. "Samo da se moja ljubezniva nečakinja ne bi motila," je rekel Viktor. Romana ga je vprašujoče pogledala. "V čem?" "V tem, ko pravi, da se dobro zabavate nocoj. Potem bi se osmelil pripisati sebi vsaj del zasluge." Nasmehnila se je. "Zaslugo si lahko prilastite vso, brez skrbi. In še to vam potrdim, da je bila vaša naloga polna truda. Jaz nisem izmed tistih prožnih natur, ki plavajo izlahka z vsakim tokom. In ker sem nekoliko okorna in mi časih tudi ni baš lahko ugoditi, se redko kdo loti, da bi me zabaval. Čudim se skoraj, da se vi niste ustrašili truda." "Jaz ne," je dejal spet s tistim prešernim nasmeškom, ki ga je delal tako mladega. Odvrnila je obraz od njega in zagledala med odprtimi vrati, ki so držala na mo-stovž, Kaluto-Baja v bogati indijski praznični obleki.. (Dalje) -o- Ne vem, kako je nastal pregovor v španskih vaseh. Po-temkinove vasi imajo zgodovinsko podlago za carico Ka-terino v Rusiji. O^španskih vaseh govorimo, kadar ničesar ni, o čemur se govori. Zdaj ob homatijah v Španiji smo prišli do pravih španskih laži. Sicer je v tem neko protislovje, ker laž je, česar ni, in če so v Španiji le laži, potem bi tam ničesar ne bilo. I 9.ži..eh..er? Zadniič sem zasačil potepuha, ki je kradel iz cerkvene pušice. Ampak je hudo protestiral, da bi bil kradel, dasi sem ga pri tem zasačil, in jaz bi bi! lažnik, ko bi trdil, da je kradel. Šmentana roba je — laž, in zdaj imamo celo španske laži. Sicer poročajo o — lažeh ljudje, ki bi te šli tožit, ako bi rekel in trdil, da so kaki klerikalci, ali s klerikab'zmom le v tretjem kolenu v sorodstvu, nobeni klerikalci niso ti ljudje, ampak če res kaki klerikalci to poročajo, kar ti neklerikalci poročajo, so to hipoma — klerikalne laži, in naši slovenski in rdeči neklerikalci so že vsi hripavi, ko kričijo o samih klerikalnih lažeh, kolikor se nanašajo poročila na vrlo hude in nečedne stvari od strani — vladi-novcev in vladinskih jagnjet. želel, ko bi vsaj v teh slučajih bila poročila — laži, da bi bilo vse zlagano o krvi in moriji in besnem in norem uničenju. Ko se Španija umiri tako ali tako, pride vse na dan, in sam Bog daj, da so poročevalci in klerikalci lagali, in ostane vse le pri teh laž-nikih. Ampak najmanj vrlo zanimivo je že zdaj, ko naši rdeči in slovenski španski vladinovci poročajo o poročilih, ki se nanašajo na grozodejstva od strani protivladinovcev, toraj od strani — rebelov, fašistov in, se ■ razume, klerikalcev. Vsako notico objavijo in se ihudo zgražajo in vsako sličico ^prinašajo in se hudujejo, da klerikalci kaj takega ne poročajo, da molčijo o takih grozodejstvih ko grob, in pri tem takim slovenskim španskim vladinovcem niti na misel ne pride, da bi morda vsaj podvomili o resničnosti takih dogodkov. Jaz sem prepričan, da so resnični, ampak čudno je pa le, da bi bile na poročilih o "vladnih" nečednih činih same — klerikalne laži, poročila o "rebelnih" nečednih Činih pa gola in pristna — resnica. RAZNOTEROSTI Oglasi v Ameriitanskem Slovencu imajo vedno uspeh BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA.....5. decembra NEW YORK ... 10. decembra HAMBURG .... 15. decembra BREMEN .... 16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bre-merhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago, 111. iBi HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD jj iiite^ mmmmm ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Staro domovino v slikah dobite v knjigi 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE DRAMA V ALCAZARJU Alcazar, ponos španske stav-barske umetnosti in junaštva je porušen, v njegovih kleteh pa so se vztrajno branili zadnji kadeti, ki so sklenili rajši umreti, kakor priti živi nasprotnikom v roke. Zadnji poziv napadalcev, naj se udajo, ni imel uspeha. Oble-ganci niso niti odgovorili nanj. Mine, ki so bile že prej položene v izvrtane skale, so zažgali, nastala je strašna eksplozija. Streha se je prelomila na kose, kakor lepenka, zrak se je napolnil s prahom in dimom ... In še preden se je ozračje razčistilo, so miličniki naskočili srednjeveško trdnjavo z granatami. Med napadalci in 1400 branilci Alcazar-ja se je vnela strašna borba od moža do moža na nož. Naskako-valci pripovedujejo, da so bili obleganci blizu smrti, kajti v zadnjih dneh so dobivali samo majhen košček konjskega mesa in kos kruha dnevno. Navzlic razstrelitvi trdnjave pa hrumijo okolu Alcazarja še vedno hudi boji. Eksplozije so vrgle stavbo v zrak, temelji pa so ostali več ali manj nedotaknjeni. Kadeti so se zatekli v podzemske kleti, kjer so jih debeli zidovi dobro zaščitili pred bombnimi napadi. Londonski "Daily Mail" prinaša od svojega poročevalca vesti, ki baje niso pretirane, dasi se zdijo skoro neverjetne. Tako so n. pr. letalcu Franciscu Medini, ki so ga ujeli miličniki, iztaknili oči, nato so ga pa še vsega porezali z britvico. Medtem, ko so Medino tako mučili, je njegov mehanik izvršil samomor iz strahu pred enakimi mukami. Pri Huelbi so metali napadalci dinamitne bombe v prenapolnjene prostore ondotne ječe. Bombardement je trajal dolgo, dokler ni,so bili vsi jetniki ubiti. V Loreni so miličniki nekega duhovnika pribili na steno z glavo navzdol. V Constantini so dvajset žensk slekli, jih polili z bencinom, nato pa jih zažgali in vrgli na grmado. V Cazalli della Sierra so nekega duhovnika živega sežgali na kose. V Almen-draleji so pribili trideset moških, žensk in otrok k steni, jih polili z bencinom in sežgali. V samostanih Santa Clara in Santa Ana v Almandraleji so miličniki postavili jetnike v cerkveno ladjo, sami pa so izpred oltarja streljali v množico. Takšne in podobne vesti objavlja londonski list, seveda tudi odgovarja za njih resničnost. OB LASTNEM GROBU... Zdravnik madžarskega poslaništva v Bukareštu, dr. Julij Gieringer, je bil nemalo presenečen, ko je obiskal v Brašovu pokopališče padlih madžarskih vojakov in je na nekem grobu čital napis: "Tu počiva dr. Julije Gieringer, nadporočnik-zdrav-nik c. i. kr. pehotnega polka št. 39., ki je padel 1. 1917." Po kratkem pozvedovanju se je izkazalo, da je v tem grobu pokopan zdravnikov nekdanji vojaški sluga, ki je imel pri sebi dokumente svojega gospoda, ko so ga našli mrtvega. DR. H. M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. SNEG PO 32 LETIH Iz južnoafriškega Johannes-burga poročajo, da je v okolici mesta letos prvič po 32 letih zapadel sneg. Mlajša generacija se je zelo čudila, ker ga je zdaj videla prvič v svojem življenju. Zapadlo je toliko snega, da so bile pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. SLOV. LICENZIRAN ELEKTRlCAR Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: HAYM ARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^KHHJOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOO' Petindvajset let že vodimo našo pleskarsko (Plastering) obrt. Sprejemamo vse vrste pleskarska dela. Mi vsako boljše delo garantiramo. — Rojaki Slovenci, kadar potrebujete pleskarja, obrnite se na nas za cene, nasvete in pojasnila, ki jih damo brezplačno. Se priporočamo! MICHAEL TRINKO PLASTERING and PATCHING CONTRACTOR 2114 W. 23rd Place, Tel. Canal 1090 Chicago, III ^■oooooooo000000-00ooooo ooooooooooooooooooooooooooooo^ WWUWLIHT« Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 F it 111 * »OJHH, t » I —~yv! Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena /f\f\ in stane samo: ^pdSafJCI Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,