Str.iiU .SLOVENKA* St. -26 Slovenka;' Sesie so se hčere slovanskega rodu. Posvetovale so se o svojih zahtevah in sklenile so odposlati najličnejše tovarišice v pagansko nebo, prosit čarovno boginjo lepofe in ljubezni, dražestno Lado, da se blagovoli vdeležiti pri- hodnje njihove seje. S prijaznim nasmehom privoli bogi- nja njih želji. S dražestno poveljnico-prišel je tadi njen pribočnik, veden nagajivec Amor, ki je po srebroiglasni trobenti sklical slovanske deve k seji.'Vse-sft poklonijo zali bo- ginji ter jo soglasno izvolijo za svojo predsednico. Z bla- ženim nasmehom sede boginja na cvetličen tron,-' lipov venec na. glavi, ter blagovoljno vpraša, kaj si od.BJežje- iijof'slovangke hčere. Za vse jej je odgovorila zapisovalka -^'Skromna Slovenka, da si .Ysaka~želi od nje imeti dar zil'etaien spomin, ki bi ohranil za veke razliko stovaó- - skih. hčera; St. 26 ,S L O V E N K A" Str, 9 Upam, izp^^govorila je blaga boginja, da boste zadovoljne z mojimi darovi. Ako bi obdarovala vse enako, zgubile bi moje licere zarad enakopravnosti na svoji vrednosti Ne obotavljajo se, začne deliti darove. Dalmatinka je dobila drobno, vselej mikavno nožico, sveže truplo in obraz, iz katerega odseva osveta. Slično je bila obdaro- vana njena sosedna sestra Crnogorka se Srbinjo, kateri sta še zravtin dobili žive, ognjevite oči, zobe lepe kakor slonova kost, srce pa ustvarjeno le za ljubezen in domo- vino ; vse to pa s pismenim potrdilom, da niso ustvarjene za branje in pisanje, temuč le, da rodijo junake. Slovakinji je dala črno- bliščeče lase in usta vedno pripravljena k poljubovanju. Čehinja je prejela zaokrožene ude, prostodušnost, ljubezen do domače hiše in skrajno požrtvovalnost za narodne namene. Poljakinja se od tega časa odlikuje s plavkastimi lasmi in modrimi očmi, iz katerih se zrcali navdušena ljubezen do kraljestva in njegove slave, zraven tudi včasi strast in ponos kake kraljice. Rusinja pa je slednjič dobila precej priliznjenosti, nežnosti, vdanosti in vladoželjnosti. Po tem splošnem obdarovanju zapové blaga bogi- nja še enkrat pred se stopiti, da dopolni darove se s po- sebnimi lastnostmi. Dalmatinka, Črnogarka in Srbinja dobijo svojo lastno misel, Slovakinja čaroben nasmeh, Čehinja globok mate- rinski čut, Poljakinja dovtip, Rusinja izurjen verski čut pa tudi dokaj lahkoživnosti. Ko se po tem takem že bile obdarovane vse slo- vanske hčere (polabske Srbinje ni bilo zavoljo bolehnosti zraven, kateri je kmalu podlegla) in se Lada pripravlja že vrniti se v svojo zračno domovino, dočim se razpo- sajenemu Amoru tako prijetno zdi v družbi teh slovanskih cvetlic, prime Lado nekdo rahlo za roko. Boginja se obrne in zagleda zapisovalko — skromno Slovenko. „Kaj, za mene nimaš nobenega daru ?" vpraša bo- ginjo, in izpod trepalnic jej zalesketajo solzni biseri. ,,Kaj nisi ničesar dobila V" „Nisem, pozabila si me !" ,.Le spregledala sem te, moje dete, kot zapisovalka nisi mi prišla pred oči. Ali kaj mi je zdaj storiti, iz- praznjena je posoda z darili, drugih pa nimam. Vendar — dober naj ti bo moj svet. Tvoje sestre so za sebe bogato obdarovane — naj ti vsaka prepusti iz svoje obilnosti majhen del. In zgodi se po nasvetu blage boginje ; saj so bile vse sestre. Dalmatinka se svojo srbsko in črnogor- sko sestrico jej da nekaj telesne lepote, Slovakinja sveže ustnice, Čehinja ljubezen do domačega življenja, Polja- kinja nekaj dovtipa, nežnosti in drobtinco zvijačnosti, Rusinja pa dokaz verskega čuta. Razun tega vse so še rade dale nekaj nasmeha, črnih, plavkastih in drugih las, rožnate ustnice, dokaz materinskega čuta. Vse skupno ob enem pa lepoglasni zvok svojih krasnih jezikov. Tako je pozabljena Slovenka postala zveza vseh lastnosti podeljenih hčeram slovanskim in vrnila se je domov sicer zopet skromna, vendar srečnejša od svojih sester. Draga Slovenka — ohrani in množi tu svoje lepe lastnosti ! Ant Zavadil