PoStnlna plačana t gotOvfaL Leto IX», št« 18 (»jutro« xvhl, a. UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. S122, 3123. 3124, 8125, 3126 -iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Lfcbljana, ponedeljek j. ma}a 1957 Ponedeljska izdaja »Življenje in svet44 Cena ž IHr Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uUca 5, Telefon št- 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strcssmayerjeva al. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. PRED EVAKUACIJO BILBAA Francija in Anglija sta predlagali generalu Francu, naj prekine vojaške operacije, da bodo lahko prepeljali iz Bilbaa v Francijo ženske in otroke London, 2. maja. o. Angleška in francoska vlada sta podvzeli pri vladi generala Franca korake, da bi se nemoteno izvršila evakuacija Bilbaa, zlasti, da bi se čim prej odpremile ženske in otroci v Francijo odkoder bi poslali del otrok dalje v Anglijo, kjer bi počakali na konec španske državljanske vojne. Generalu Francu je bilo predlagano, naj ustavi vojaške operacije proti Bilbau za 8 do 10 dni, da bi lahko med tem francoske in angleške ladje izvršile evakuacijo, čete naj bi ostale na svojih dosedanjih postojankah. Pričakujejo, da bo general Franco pristal na ta predlog, ker je prepričan, da bo prišel Bilbao v njegovo posest. Zahteva samo jamstvo. da bi v času evakuacije republikanci ne dobivali pomoči ki pravkar sedaj prihaja. Francija in Anglija sta že določili dve vojni ladji, da izvršita evakuacijo otrok iz Bilbaa. Te dve ladji se nahajata na odprtem morju pred Bilbaom in kakor hitro bo sklenjen sporazum, se bo evakuacija pričela. Po nekaterih vesteh iz Bilbaa so otroke že pričeli evakuirati. Večje število otrok jei bilo vkrcanih na angleške ladje, ki so zadnje dni prebile blokado in prepeljale znatne količine živil za civilno prebivalstvo Angleška admiraliteta je sporočila vladi v Bilbau, da bodo angleške vojne ladje ščitile parnike z otroci, vendar pa ne bodo priplule v španske teritorijalne vode, temveč bodo ostale na odprtem morju ter spremljale transporte do francoske obale. V luki Bilbaa je 9 ladij pod angleško zastavo, na katere bodo vkrcane ženske in otroci. »Morningpost« poroča,, da je angleška vlada celo odredila, naj britanske vojne ladje zaščitijo vse trgovinske ladje, ki bodo prevažale civilno prebivalstvo iz Bilbaa v Francijo in ne le ansrleških. evakuacija pa se mora vršiti zgolj iz človečanskih pobud, ne pa zaradi kakšnih političnih ali vojaških razlogov. Britanska vlada, pravi list, je prepričana, da španske nacionalistične vojne ladje ne bodo ovirale te humane akcije. Angleško vojno brodovje bo vsak njihov tak poskus in morebitni napad na trgovske ladje, ki bodo prevažale civilno prebivalstvo iz Bilbaa v Francijo, z vso odločnostjo zatrle. Doznava se, da se je včeraj mudil na baskovski fronti general Franco, ki je pregledal položaj in izdal nova navodila za Cm prejšnje zavzetje Bilbaa. Letalski napad na angleškega rušilca Bilbao, 2. maja. AA. Snoči ob 18. je pri- Elul v bilbajsiko luko angleški rušilec, ki o ščitil transporte beguncev iz Bilbaa v Francijo. Po sporazumu med biskajskimi oblastmi rn britansko vlado se bo evakuacija izvršila že v najblržnjih dneh. Iz Bilbaa bodo odpeljali vse starce, žene in otroke. Snoči so se nad Bilbaom pojavila uporniška letala in vrgla na mesto več bomb. Neki moški je bil ubit. Danes so tri uporniška trimotorna letala vrgla pet pomb na anglešiki rušilec »FauMoner«, ki je zasidran v pristanišču Bilbaa. Bombe ga niso zadele. Odbiti nacionalistični napadi Bilbao, 2. maja AA. Tukajšnja radijska |e objavila službeni komunike, v katerem pravi: - f Na baskijski fronti smo prišli energično 9 napad na postojanke nacionalistične vojske pri UrumendijL Nacionalisti so se umaknili. Na bojišču so pustili večje število ubitih tovarišev. Njihovi napadi v odsekih pri Guernici in Durangu so bili odbiti. Ob morski obali so naše čete odbile napad, v katerem je nastopilo tudi inozemsko vojaštvo. Inozemci so bili pognani v beg. Pri tem so pustili na bojišču večje količine orožja in vojnega materijala. Naši oddelki so pri tem prišli do zanimivih dokumentov, ki potrebujejo, da se tuje sile de nadalje vmešavajo v špansko državljansko vojno. Nasprotnik je izgubil nad tri tisoč vojakov. Na fronti pri Burgosu je naše topništvo razdejalo plinarno ter električno centralo v Serendiji. Danes je bil izdan službeni komunike, V katerem so objavljeni naslednji podatki o tujih edinicah v vrstah nacionalistične vojske na biskajski fronti. Dne 20. marca so prispeli novi nemški kontingenti na pomoč nacionalističnim četam. Generalni štab nemške vojske se je tedaj nahajal v nekem hotelu v Vltoriju. Na Hitlerjev rojstni dan se je vršil pred poveljnikom nemških edinic vojaški defile. Nemško poveljstvo razpolaga s sprejemno radijsko postajo, ki ima nalogo, da odkriva tajne emisijske radijske postaje Dne 26. aprila se je v San Sebastianu izkrcalo 2.000 nemških voja kov. Hude obtožbe proti Nemčiji PRAGA, 2. maja. o. Tukajšnji španski poslanik Louis Himenes je izjavil novinarjem da ima neovržne dokaze, ki hudo obremenjujejo Nemčijo zaradi sistematskega uničevanja mest in vasi v Biskaji. Izjavil je-da so letala, ki eo uničila mesto Guernico ter ostaie baskovske vasi, vsako^ noč po 16. aprilu zapustila posebna letališča na jugovzhodu Nemčije ter nagovorjena z bombami preletela Švico in Francijo in prispela na nacionalistično ozemlje v Španiji pred zoro. Odkar je dan krajši, odhajajo ti nemški bombniki zvečer, da bi prispeli pravočasno v Španijo in da bi jih med potjo ne odkrili V nemških jugovzhodnih obmejnih mestih so zgrajena posebna skladišča za letalske bombe in torpeda, s katerimi se nemška letala oskrbe pred odhodom v Španijo. Trdi ee» da se iz teh skladišč lahko boraboifci odpremijo v pol ure. Poslanik je tudi d^jal, da so v zadnjem času iztovorili jz posebnih vlakov v teh obmejnih mestih okrog 180 tisoč raznovrstnih bomb. Nacionalistično prodiranje VITOJRIA, 2. maja. AA. Nacionalistični oddelki, ki so po zavzetju Guernice prodirali dalje po cesti proti Bermu. so po vrsti zavzeli vas! Mandaco, Pedernales. Foruo Mo rueto in Aspe severovzhodno od Bilbaa. V Berveo so vdrli v večernih urah Zavzetje tega pristanišča je vel kesa vojaškega pomena. V te i luki se ie doslej izkrcavala pretežna večina vsega blasra, kar ga je v zadnjem času prispelo v BMbao. Kapitulacija Bilbaa samega je spričo teh nacionalističnih uspehov postala že zelo pereča Bombardiranje Madrida se nadalf&je BARIZ, 2. maja. o. Po vesteh iz Madrida bombardirajo nacionalisti vsak dan mesto od 12 do 16. s težkimi granatami iz dale-kostrelnih topov. To obstreljevanje zahteva vsak dan novih žrtev, katerih število je tein večje, ker je nameravana evakuacija izostala ter živ; v Madridu še vedno približno milijon ljudi. Evakuacija sedaj tudi ni mogoča. ker je v oblasti republikancev samo še ena cesta, ki vodi v Valendjo, kj pa slu-žj izključno 7a voia5ke potrebe. Ob Jarami je vladna vojska popravila svoie postojanke. Ponekod jih je pomaknila za 500 m naprej. Nacionalisti se odločno upirajo, vendar le težko odbiiaio silne repubjl-kanske napade. Pri Escorialu so vladne Čete ponovno zavzele pred dne^i izaubliene postojanke okoli San Bartolonea de Fina-rez. Republikanski uspeh na jugu A-ndujar. 2. maja. AA. Republikanske čete so včeraj zavzele samostan Matere Božje v Cavezi. V samostanu se je že pred 9. meseci utaiborllo 300 civilnih gardistov s svojimi rodbinami, skupaj 1200 ljudi, ki so jih republikanci ves čas oblegali. Včeraj popoldne so izvršil; poslednji napad. Nacionalisti so se le malo branili. Vsem oble-ga-n-cem so republikanci prizanesli. V poslednji borbi je bil njihov vodja kapetan Codan narodov«. Ob tej priliki je bil slovesno otvorjen paviljon kraljevine Jugoslavije. Paviljon so si ogledali odposlanci ministrskega predsednika, korporacijski minister Lantini, državni pod tajnik za vojsko general Parian in senator Puricelli, ki jih je pred paviljonom sprejel jugoslovanski generalni konzul Rašič. Jugoslovanski paviljon so si danes ogledali tudi zastopniki mestnih oblasti in predstavniki tukajšnjih gospodarskih kregat Obsodba v drugem nasickem procesu Zagreb, 2. maja. o. Včeraj je ob 11. dopoldne mali senat okrožnega sodišča proglasil razsodbo v drugem našičkem procesu. Obtoženi šef davčne uprave v Naši-cah Mavro Sulic je bil obsojen na leto dni ječe in odpust iz državne službe. Generalni direktor Našičke d. d. Aleksander Sohr ter veleposestnik Adolf Schlesinger sta bila obsojena vsak na 8 mesecev strogega zapora in plačilo 50.000 Din globe. Ker sta bila obsojena na prav toliko že v prvem našičkem procesu v Osijeku za druge del:'k.te, sta se prejšnja in sedanja kazen združili v eno ter znižali skupno za vsakega na 14 mesecev strogega zapora ter 100.000 Din globe. V kazen je obsojencem zaračunan preiskovalni zapor, ki je bil daljši kakor proglašena kazen. Potemtakem se mora zaporna kazen smatrati že za izvršeno. Vsi ostali obsojenci so biti oproščeni. Zastopnik obtožbe dr. Biontič je prijavil revizijo zaradi oprostilnega dela razsodbe ter priziv zaradi premile kazni. Prav ta!ko so vložili revizijo in priziv pravni zastopniki Sulica, Schlesingerja in Soh- ra. Predsednik senata na imi Beograd, 2. maja. AA. Snoči opolnoči je predsednik senata dr. Zeldmir Mažura-nič imel po kratkovalovni postaji govor za naše izseljence v tujini, zlasti v Ameriki. Njegov govor je prenašala tudi nizozemska kratkovalovna postaja v Eidho-femi. Predsednik senata se je v svojem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj naših izseljencev in je podal tudi podrobno sliko političnih in gospodarskih razmer v stari domovini, ki preživlja, kakor vse druge države na svetu svoje tegobe in težave. Navzlic temu misli domovina na svoje izseljence in skuša storiti vse, da okrepi njihove stike z narodom v domovini. Prav tako tudi izseljenci ne bodo pozabili jezika svojih prednikov m staršev ter bodo domovino podpirali in jo ljubili do konca. Po končanem govoru je postaja predvajala izbran koncert naše narodne in umetne pesmi. Postani ln ostani Slan Ki4alkiic Acillil »JUTRO« po nedeljska izdaj« Pooedcllet 3. V. 1937 Oče slovenske pesmi Mate) Hubad f Ljubljana, 2. maja » Po štiriletnem bolehanju je davi o> 4. preminul v svojem stanovanju Pr-^j škofijo 18 koncertni vodja Glasben^ Matice in ravnatelj državnega konser.Vatorija v p. g. Matej Hubad. V solato ga je zadela kap, čemur se je pridružila še pljučnica, ki mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik, čigar zasluge za slovensko glasbo so neprecenljive, zapušča soprogo in sina, gojenca ljubljanskega konservatorija. Matej Hubad se je rodil 28. avgusta 1. 3866. v Povod ju pri Skaručni blizu Ljubljane. Po dovršeni gimnazijski maturi leta 1S86. se je vpisal na juridično fakulteto univerze v Gradcu, kjer je isto leto odslužil enoletno vojaško službovanje. Zatem je šel na dunajski konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost, kjer je študiral štiri leta harmonijo, kontrapunkt, orgle, solo-petje in klavir. Po dovršenih študijah je nastopil 1. decembra 1. 1891. svoje mesto pri Glasbeni Matici v Ljubljani kot učitelj solističnega petja, klavirja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta in glasbene zgodovine; bil je pa tudi zborovodja novo ustanovljenega pevskega zbora Glasbene Matice, vodja društvenih koncertov in ar-tistično-pedagoški vodja glasbene šole. V dobi od 15. septembra 1. 1896. 4o 15. septembra 1. 1898. je nadaljeval študije na dunajskem konservatoriju, kjer je dobil 19. februarja leta 1898. državno vzposob-ljenost za samostojno poučevanje in vodstvo glasbenih šol. Od februarja do septembra 1. 1898. je bil na študijskem potovanju v Pragi, Dresdenu, Leipzigu, Berlinu, Varšavi in Krakovu, kjer je študiral glasbeno literaturo, ustroj glasbenih šol, konservatorijev in vodstvo narodnih gledališč. Jeseni leta 1898. je spet nastopil svojo kulturno misijo pri Glasbeni Matici ljubljanski. V dobi Hubadovega artističnega vodstva Glasbene Matice se je dvignila šola iz nižje na dobro srednjo strokovno šolo, ki se je razvila leta 1919. v prvi jugoslovenski kon- servatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki je bil takrat najvišji glasbeni zavod naše države. Ko je nastopil Hubad svoje mesto pri Glasbeni Matici, je imela šola 120 učencev, v šolskem letu 1919./20. pa 1200. Glasbena vzgoja je tako napredovala, da je imel konservatorij v prvem letu svojega obstanka že 62 gojencev. Poleg tega je bil Matej Hubad ves čas svojega delovanja pri Glasbeni Matici tudi glavni urednik njenih muzikaličnih edicij, med katerimi se v letih 1902. do 1905. izšli v tisku prvikrat Mokranjčevi rukoveti srbskih narodnih pesmi. Poleg tega je 15 let deloval v odboru za zbiranje slovenskih narodnih pesmi, ustanavljal in organiziral je podružnice in šole Glasbene Matice na Ozemlju, kjer prebivajo Slovenci in 36 let vodil vse velike zborovske, oratorijske 'n instrumentalne koncerte Glasbene Matice. Literarno se je predvsem udejstvoval kot odličen prirejevalec slovenske narodne pesmi, katero se mu je posrečilo postaviti na koncertni oder in doseči z njo vedno odlične umetniške uspehe. Kot profesor solističnega petja je v koncertnem in opernem petju izvežbal več priznanih pevk in pevcev, med njimi koncertno pevko Miro Devovo, koncertno in opemo pevko Pavlo Lovšetovo, bivšo članico gledališča v Zagrebu Irmo Polakovo, operno altistko Marico Peršlovo (v Bratislavi), operno pevko Reziko Thalerjevo v LJubljani, dalje znamenitega opernega tenorja Josipa Rijavca, operetnega tenorja Ljubišo Iličiča, opernega basista Josipa Križaja in znane ljubljanske operne pevce Betetta, Levarja, Ba-novca kakor tudi najmlajši članici opere: Golobovo v Ljubljani in Mezetovo v Beogradu. Poleg tega pa vrsto glasbenih učiteljev in dirigentov. Kot koncertni vodja pevskega zbora Glasbene Matice je izuril pevski zbor do take stopnje, da velja kot naiodličnejši zbor ne le naše kraljevine, temveč tudi za mejami. Na svojih koncertih v Ljubljani, v Jugoslaviji sploh, v Češkoslovaški in Poljski je bil deležen zbor pod Hubadovim vodstvom najvišjega priznanja. S tem zborom je izvajal Hubad največja dela domače in svetovne literature. Poleg svojega dela v Glasbeni Matici je bil Hubad ponovno v odboru Dramskega društva v Ljubljani, ki je svoječasno vzdrževalo ljubljansko slovensko gledališče. Ponovno je bil intendant slovenskega gledališča in tudi upravnik državnega narodnega gledališča v Ljubljani. Za svoje delo je prejel Matej Hubad razna odlikovanja, med drugim red sv. Save III. razreda, red belega orla V. razreda, red jugoslovanske krone III. razreda. Dalje ima Hubad češkoslovaški red belega leva IV. razreda in francosko odlikovanje akademije. Poleg tega je bil Hubad član Ju-goslovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član Jugoslovenske pevske zveze v Beogradu in vrste društev, ki so včlanjena v Jugoslovenski pevski zvezi. Je častni pevovodja Beograjskega pevskega društva, in to še izza časov pred svetovno vojno. Hubad je bil tudi častni član skoro vseh slovenskih pevskih zborov in v priznanje svojega kulturnega dela je dobil tudi meščansko pismo mesta. Ljubljane in častno občanstvo svoje rojstne občine Vodic nad Ljubljano. Za slovensko glasbo najzaslužnejšemu možu bo ostal večen spomin! Ljubljana, 2. maja Pod klavrnim, le napol jesenskim nebom, med dežjem in blatom smo iz mokrega, zmedenega aprila prebrodili v »cvetoči mesec maj.« O tradicionalnem jur:e-vanju na Gradu, ki jc že od nekdaj eden najbolj zanesljivih preizkusnih kamnov za spoznavanje spomladanskega vremena so prireditelji zatrjevali, da nam bo tokrat prav zagotovo prineslo solnčen dan. in so žc vnaprej kar odloino odre a!:, da se bo brezpogojno vršilo današnjo nedeljo Dopoldne je tudi res karalo, da bom, Čez dolgo nazadnje resda dož.veli nekaj vedrih. prijaznih ur, popoldne pt se jc /gostila sivina nad Ljubljano in ko so meščani še sedeli pri kosilu ir morda pravkar razmi.5':a-i o tem da z družino poroma o na Grad. se je vlila gost:: p'•.-h:: in potem je v manjših presledk h dežc alo do večera. Na Gradu se je že dopoldne nabralo lepo število sprehajalcev in gostov, a dež jih je kmalu pregnal in zabavni prostori so se pomalem izpraznili do kraja. Prireditelji. ki s to veselo slovesnostjo zmagi vitez,; Jurija na čast nimajo sreče nobeno pom"'ad, so se zato odločili, da bodo ur e-anje poizkusili ponoviti na praznik Vnebohoda. A ko jc r"rari izgubil svojo publiko, so se dodobra napolnile krčme v mes*u, ki so h:,e tako deležne kar dvojne konjunkture: da smo šele po prvem in da števil..e množice v veselem pričakovanju veselice na Gradu niso prišle na svoj račun Pa tudi siccr smo letos vstopili v maj na precej pust, dolgočasen način. Tradi cionalne prired:tve starega delavskega praznika so povsem izostale. še veselo budnico po mestu smo pogrešali tokrat. Razen trgovskih in malih obrtniških lokalov so obra ovale tudi tovarne in tako je vse mesto imelo podobo običajnega delovnega dne. Samo zidar i so za prvi maj odložili orodje in samo tramvajski vozovi so si v pozdrav pomladi nadeli nekaj svežega zelenja Trume vernih Ljubljančanov so pohiteli k Marijinemu slavju na Rožnik, popoldne pa so se začele polniti cerkve po mestu, ki bodo spet ves mesec zbirale k šmarnicam po nekaj tisočev starih Marijinih čestilk in prešerne, grešne mladine vsak dan. S prvim majskim praznikom se je letos zmešal tudi začetek pravoslavne velike noči; v cerkev v Trubarjevem parku, posvečeno slovanskima blagovest-nikoma, so trume pravoslavnih vernikov poromale k obredom Vstajenja. Letalska prireditev našega Aerokluba Delavni oblastni odbor Aerokluba si je izbral soboto in današnjo nedeljo za mai-hno letalsko razstavo motornega in brez-rnotomega letala, da zbudi v našem občinstvu zanimanje za delo naših letalcev. V soboto je bilo na vrtu kavarne »Zvezde« razstavljeno športno letalo tipa Compcr- Swift z motorjem Pobjoy, enim sedežem in 75 HP in brezmotorno letalo tipa Gru-nau Baby. Občinstvo je pokazalo precej zanimanja za obe letali in si ju je pazljivo ogledalo. Danes dopoldne pa sta bili obe letali razstavljeni in občinstvu na og'ed pred Narodnim domom. Popoldne pa je Aeroklub pripravi! ob-činsrvu prireditev skupnega letenja, pri kater m so sodelovala klubska zasebna in vojaška letala Prireditev so oi.vorila mo-, :orna letala v skupina, katerim je sledil ; vlečni start jedriliee s pilotom g. Stan-| kom Raznožsiikom, ki jo je potcjjniJo mo-j torno letalo do 1200 metrov visoko, m to ! pa jedrilicb izpustilo- Občinstvo, ki se je t v lepem številu udeležilo, kljub slabo obe-i rajočemu vremenu prireditve, je z zaui-j mat; j cm sledilo izvajanjem obeh leta!. Le-I tiilcc brc/motornega letala se je poskušal vzdržati dalje časa v zračnih višavah in je n.cgov polet prav lepo uspel. Motorno letalo 'e spretno vodil šef ljubljanskega centra A c-ropu ta in šef letanja na-ega Aerokluba dr. Stane Rape Poleta se je nato udeleži! na letalu tipa Hornet Peter Hribar, k: je izvedel več spretnih akrobacij. Med akrobacijami je po!ciz:V eden najmlajših učencev v pilota-ži. kak>en e prv: samostojni polet z letalom Na letalu rdeče barve se je nato vzdignil v zrak do višine 1200 metrov šef Aerokluba dr. Stane Rape, k' je pokazal več padcev leta'a v desnem in levem vijaku ! o on ing / delujočim in ustavljenim motorjem. prevra"a-;ie in navpično spuščanje z letaiom s takoj nato sledečim vzpenjanjem Klub je o vseh podrobnostih pri- [ reditve obveščal ob.-instvo z zvočniki. Za- j radi dež a ki je začel po malem rositi, lepo uspela letalska prireditev ni potekla tako kakor ie bi'o pričakovati Občinstvo bo ob drugi priliki deležno poletov za katere je bilo to pot prikrajšano Začetek protltuberkuloznega tedna V -dvoran,- OUZD so včeraj na slovesen način otvoril- proti tuberkulozni teden, katerega prireditve naj bi te dni strnile najširše sloje prebivalstva v enotni in odločni akc ji protj najbolj nevarni moTilkj človeštva. Večer, ki je imel nadvse posrečen spored in je bj] združen s komornim koncertom, ki prcupagandno razstavo, je bil deležen prav številnega obiska a med občinstvom smo opazili predvsem lepo število najuglednejših predstavnikov naše javnosti. Med drugimi so otvoritv prisostvovali hin dr. Natlačen predsednik mestn* občine dr. Adlešič kom.ihdant divizije djvizijski crene-ral Tonjč predsednik »ocfnlno - političnega odbora mestne občina stohv župnik kanonik dr. Kl-inar, predsednik Delavske zbornice Jakomin pa š° prestavni,ki številnih socialnih strokovnih in humanitarnih organizacij in ustanov, tako Slovenskeea hI ravni Skega društva, Zdravniške in lekarnarske ibomice. OUZD, Pokojninskega zavoda m Rdečega križa. Večer je otvoril s kratkim nagovorom predsednik Protj tuberkulozne H.ee direktor dr. Bohinjec, ki se je top k) zahvalil vsem prijateljem in podpornikom protijet;čne akcije, posebej še baau in županu za njuno naklonjenost, ju je zaprosil vso javnost, naj bi v tem tednu intenzivne akcije pustila na stran vse spore ki jo razdvajajo na po pr išči h dnevnega pehanja in naj bi se združila v čim enodušnejšem nastopa. Za njim je ban dr Natlačen zagotovil, da bo banska uprava zmerom izkazovala vso pozornost jetiki, nakar jc proglasil teden protj jetiki. Na koncu je še župan dr. Ad-iešič spregovoril o skrbi, ki jo mestfla občina že od nekdaj kaže temu perečemu socialnemu in nacionalnemu vprašanju in je omenjal visoke postavke, ki jih leto letom stavlja za protjjetično skrbstvo v svoj proračun. Nekaj lepih koncertnih komadov, ki jih je zaigral nato e oda In j kvartet, je prav toplo povzdignilo cbčutje jn uvedlo protituberkulozn; teden v znamenju kulturnega stremljenja. S pozornostjo pa so si gostje še snoči ogledali tudi propagandno razstavo v dvorani OUZD. ki je bila nato davi prav tako slovesno otvorjena. Razstava obsega troje oddelkov, v katerih je nazorno porazdeljen statstični, propagandni in stvarni material. Poseben zemljevid pouči gledalca, kako je jetjka razširjena v naši banovini, nazorno pa je prikazana tudi razšrjenost protitu-berkuloznega skrbstva v Jugoslavjjj. Grafični prikaz smrtnih žrtev za jetiko med članstvom OUZD dovolj jasno izpriča, da predstavlja jetika največje breme vsega socialnega zavarovanja. Samo OUZD je v borbi protj nji izda! doslej l5 milijonov Din. Statistično je prikazana umrljivost delavcev za jetiko. zemljevid Ljubljane pa pokaže, kako zanje ta zavratna morilka v naši metropoli. Zan mjvo je da v središču mesta, kjer je naseljeno največ bogastva, jetika ne terja prav nič manj žrtev kakor na proletarski periferiji, če jih ne terja morda še več. Zanimiv pa je tud; prikaz borbe in propagande. ki sta vredni, da dobita sodelavcev v vsej naš, javnoast in v vseh družabnih plasteh. Drevi pojdemo poslušat koroške pevce Opozarjamo na nocojšnji koncert kuro ških narodnih pesmi, ki ga priredi pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« v novi frančiškanski dvorani ob 20. Peli bodo pevci 'lru-štva 5>Dobraž« z Brnce prj Beliakn. kj ijh rodi pevovodja S*an Kropjvmk. Vstoouice se dobe v pisarni >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Društvo Dobrač, ki goji poleg petja predvsem še tudi narodne igre, je praznovalo lanj tridesetletnico obstoja. >Dobrač* je eno najagiinejlih koroških slovenskih prosvetnih društev Posebno slovijo njegovi pevci. Mladj Kropivnik ie vzgojil na Brnci že eno generacijo pevcev. Njegov zbor šteje nad 50 člaaiov; v Ljubljano jih pride 25, po večini kmečkih fantov in mož iz Brnce same in tudi iz bližrre $entlf;n„rske far= Bt.ica stoji pred vratnii Beljaka in ni čudno, da je izpostavljena bolj kakor marsikatera druga slovenska postojanka vplivom nemštva Brir čanj so sami organizirali privatni učni tečat za 6vojo deco. ki umira narodno in kultur no v nemškj šoli; že prvi dan se je bilo prijavilo nad 50 otrok. A tečaj ni obstajal niti teden dni Avstrijska oblastva so ga prepovedala, čeprav so Brnčanj dobrj avstrijski državljani. Ko bomo drevi pozdravili broške pevce na odru, ne bomo pozdravljali samo propa-gatorjev lepe slovenske narodne pesmi, temveč predvsem neomajne borce za pravice slovenske govorice, slovenske pesmi in slovenske kulture na starih slovanskih tleh! Lepo uspel majnlški večer Jadranske straže V veliki kletni dvorani pri Mikliču je v soboto zvečer priredila Jadranska straža prijeten majniški večer, katerega namen je bil propaganda za naše morje. Večer je nudil občinstvu užitka, tako da so se vsi, ki so ga obiskali počutili res kakor sredi sezone kje v naši lepi Dalmaciji. Vsa dvorana je bila prijetno okrašena, tako da je zbujala vtisk. kakor da se občinstvo vozi s parnikom od pristanišča do pristanišča Na stenah so bili montirani oačevalci, sredi dvorane pa jc bil postavljen poveljniški most, na katerem je vrli kapetan vozi! občinstvo po ra7burkanih valovih Jadranskega morja in jim z lepimi nasveti pomagal, kako se lahko ubranijo morske bolezni. Godba za katero je skrbel Ronnv jazz. je navduševal občinstvo. Sr>re:?m v pristaniščih je bil povsod zelo siia;en Bilo je v re?n:ci prav zabavno. Slišali smo prikupen glas gdč. Milice Polajnar-jeve, ki je zagostolcla Lajovčevega »Tkalca« in FloiOmanovega »Metuljčka«. Gdč. Irena Kotičeva je pokazala, da zna lepo igrati na harmoniko; za svoj nastop si je izbrala tisto »\Ven die Tropfen auf das Fenster klopfcn«. Gdč. Štefanija Pavlovi-čeva je občinstvo razvnela z Dvorakovo »Ženico« in »Humoresko«. Da je imel večer svoj višek, je poskrbel g. Jože Cestnik, ki je oblečen v mornarja občinstvu povedal hudomušno zgodbo o kranjskem Janezu Pezdirju, kako so ga v raznih državah kriSevali, za nameček pa je zapel kuplet. kako potuje kranjski Janez in kako si zamišlja svojo idilo na Jadranu. Slišali smo tudi, kaj bi bila Ljubljana, če bi ne imela deklet. Ga Dragica Sokova je zatem izvrstno zapela Mayerbeerovo »Pesem paža« iz opere »Hugenoti« in Nie-vadomskega »Smeje se zlato polje«. G. Anton Petrovčič je zapel arijo iz Smetanove »Prodane neveste« in Gerbičevo »Poj-dem na prejo«. Občinstvo je pevca nagradilo z burnim aplavzom. Da je imel večer tudi svojo pisano spremembo sta Jožek in Ježek improvizirala v dvorani pravcati radijski orkester z oddajno in sprejemno postajo, da je bilo občinstvo kar iznena-deno nad njuno iznajdljivostjo. Čuli smo pesem o hudih današnjih časih in taksah in davkih na pse. Zal pa so odločujoči gospod ie pozabili obdavčiti tudi morske pse. kar je zbudilo mnogo smeha. Čuli smo tudi pristno slovenski šlager »Oj sladka mo:a pokojnina« po napevu »Sladke Marijane«. Potovanje ob naši jadranski obali ob spremljanju izvrstne godbe in petju odličnih pevcev in pevk je imelo šc poseben mik zaradi razpisane nagradč ki jo dobila karta z najvišjo številko Žrebanje je bilo izvršeno na otoku Rabu Lepo stekleno vazo ie zadela številka 784 polkovnika g. Kristana. Ko >mo si ogledali vse krasote na&e obale in njene prirodne znamenitosti, smo se prepustili godbi, ki je dajal« mladim Danes prispejo v Ljubljano francoski železničarji Danes pride v Ljubljano skupina 60 francoskih železničarjev, ki obišče našo državo, da bi se natančneje spoznali z zaveznico in prijateljico svoje domovine. Ljubljanski železničarji pripravljajo svojim francoskim tovarišem ob njihovem prihodu topel sprejem. Vabijo tudi ostalo ljubljansko prebivalstvo, da pride k sprejemu na kolodvor m pozdravi drage nam goste. Francozi se pripeljejo z večernim brzovlakom preko Jesenic ter pridejo v Ljubljano ob 19.42. Zvečer jim bodo naredili ljubljanski tovariši prijateljski večer v hotelu »Metropolu«. V torek dopol- MMMPMMM«««!«*-««-^1 J UL--11 i« . nogam plesni takt in užigala mlada srca. V resnici se je godilo tako, kakor poje pesem »Krasni maj, konec zime je tedaj«. Mnogi smo na tem večeru sklenili, da si izberemo tam doli ob morju kotiček za svoj oddih. 25 letnica Luja Drenovca V opernem gledališču so naša Taljja. jn njenj čestilcj snoči na prav prisrčen način praznoval; 25letnico igralskega dela Luja Drenovca. Za. svoj prazničn,- nastop si je jubilant izbral opereto »Veseli studenček«, ki bo brez dvoma še dolgo privabljala mnogo vesele publike v hi^o. Gledališče ie bilo polno do zadnjera kotička, kar zgovorno prjča, kako veljk krog prijateljev in spoštovateljev sj je Drenovec pridobi! v naši gledališki javnosti v teh kratkih mladostnih 25 letih svojega igralskega dela. Pred pričetkom iirre se je na odru zibrala vsa h:ša. da na manifesta ti ven način izrazi čestitke svojemu tovarišu in vodji, ki že dolgo \Tsto let predseduje strokovnemu združenju igralcev. Na odru je bilo toliko vencev in poklonov. da je človek kar težko razločil, česa je bilo več: čest.;tk ali ljudi. Prvi je Drenovcu čestital upravnik Narodnega gle laljšča Oton Zupančič, nato pa_ še zastopnik centrale Združenja gledali«!; ih gralcev iz Beosrrada, porlpredsednjk ljubljanske sekcije dirigent Neffat. pevovodja »Ljubljanskega Zvona« Dore Matul. senior slovenskih igralcev Danilo pa še zastopnik najmlajših. Tajnik združenja Jerman je prebral neskorčno vrsto pisem in brzojavk, ki so prispele slavljenou od vseh strani. Med njimi so bile frf^itke bana dT. Natlačena. župana dr. Adlešča, tovarišev iz Maribora. Zatrreba jn Beograda in od drugod. a med vsemi 6o se morda najgloblje dne si bodo gostje ogledali mesto, z opoldanskim brzovlakom pa se bodo odpeljali proti Zagrebu. Francoski železničarji bodo dragi gosti vsej naši javnosti, nele kot pripadniki velikega, prijateljskega francoskega naroda, marveč še posebej kot tovariši in gosti naših. železničarjev, ki uživajo zaradi svojega požrtvovalnega in vzornega dela splošne simpatije. Zato smo prepričani, da se bo sprejema udeležilo veliko število ljubljanskega prebivalstva, francoskim gostom pa kličemo tudi mi iskreno dobrodošlico. dojmjle tople besede, ki jih je tovarišu napisal težko bolnj Lipah t Golrajka. Na koncu se je jubilant v kratkih besedah zahvaljl vsem, publika pa mu je ponovno priredila prisrčne ovacije. Male plesalke Katje Delakove Danes dopoldne pa se je operno gledališče do vrha napolnilo drobnega in odraslega občinstva. Gostovat je prišla skupina malih plesalcev iz šole Katje Delakove, ki je nastopila s prav lepo zbranim poučnim in hkratu umetniško zanimivim sporedom. Pred pričetkom je Delakova obrazložila pomen plesa za vzgojo in kulturo človeka, potem pa so male umetnice, ki so izpričale mnogo živega smisla za lepoto ritma in geste, predvajale nekaj nastopov in elementarnih plesnih disciplin in nekaj kreacij po pravljičnih motivih. Svet fantazije in lepote, ki je oživel na odru, se je globoko dojmil malih in velikih gledalcev in plesalke so bile deležne mnogo burne pohvale. Prireditev, ki je v celoti prav lepo uspela in ki je vnovič izpričala, da je plesna umetnost našla v Katji Delakovi odlično interpretko in vzgojiteljico, je zaključil nastop plesnih parov ob godbi malih harmonikarjev iz šole prof. Rančigaja. Motociklist je podrl kolesarko Danes dopoldue ie na Ce!ovžk| cesti neki motoc.ikl.ist podrl 2oletno postrežnieo Milko Kordiševo, stanujoče na Jernejev; cest i t. in pristojno v Šenčur. Kordiševa je dobila tako hude poškodbe, da so jo morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v splošno bolnico. Težnje naših sodnikov Zahteva po čimprejšnjem uveljavljenju novega sodniškega zakona Ljubljana. 2. maja Danes dopoldne so se v justjoni palači zbralj sodniki iz vseh krajev dravske banovino. Občni zlior je otvoril dr. Štrukelj, ker je dosedanji predsednik dr. Munda odstopil in ker podpredsednik dr. Janša ni bil prisoten. Predlagal je. naj društvo pošlje vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. nato se je opomnil umrlega člana, vfšjega sodnega svetnika dr. Bračiča jz Celja.. zatem pa je prebral predsedniško poročilo, ki .je obravnavalo uspehe akcije za nov sodniški zakon in podporno akcijo društvenih članov ki je lepo uspela. Potem je kot tajnik podal tajn ško poročilo o delovanju v preteklem poslovnem letu. V uvodu je naglasi!, da se poglavitna zahteva po čfmtprejšnij uzakonitvi novega sodniškega zakona od zadnjega občnega zbora nj uresničila. V prepričanju, da ima država sama gotovo največj? interes na vsestranskem materialnem in moralnem za-jamčenju popolne neodvisnost- sodstva kot zagotovilu za uspešno ohranitev moderni pravn- državj primernega pravosodja, so sodniki zaman upali, da se bo to vprašanje rešilo. Ko je napočil 3. september 1. 1936 in je z njim potekla dolga petletna doba ustavne suspenzi ie sodniške stalnost; jn neodvisnost1. so sodniki menili, da zdaj ni daleč čas. ko se bosta ustavno zajamčena stalnost in neodvisnost morala uredjti^ v okviru novega sodniškega zakona. Odločujoči SiniteJjj so ob vsak? priliki slovesno izjavlja*,i, da so zahteve sodni št va v naši držav lnoravičene in da tudi finančni efekt v osnutku določenega nad vse skromnega gmotnega položaja sodnikov ne ustvarja v državnem proračunu nikake ob-čutnejše obronki t ve. Odbor ie bil v stalnih stikih s centralo Združenja sodnjkov v Beogradu. Posebna deputacjja jc bila sprejeta pri ministru pravde, ministrskem predsedniku Jn predsedniku narodne skupščine ter je povsod prejela iskrena zasrotovjj.a o naklonjenosti sodniškim željam. Po pomovnem posredovanju narodnega poslanca, upokojenera dr-žavnetra tožilca dr. J*nčiča iz Maribora je minister pravde izjavil. vršla 6. junija r Beogradu, da bo tako dala primernega poudarka sodniškim zahtevam po uzakonitvi novega zakona. V odboru je bilo med letom več izpre-memb. Bivši večletni predsednik društva — sodnik kasacijskeira sodišča p. dr. Avgust Munda je postal sodnik kasacijskega sodišča pri stohi sedmorjee v Zagrebu. V društvo je stopila pretežna večina novopostav-1 jenih sodniških pripravnikov. V splošnem pa društvo v preteklem letu nj moglo beležiti znatnejših uspehov ne po svoj; krivdi. Blagajniško društvo je med drugim nar vedlo da ima društvo 358 Članov. Prt volitvah odbor* je M soglasno Izvoljen za predsednika viš. drž. tož. Luka Kravtna. za podpredsednika s. o. s. dr. Zf-gon, xa tajnika t. o. s. dr. Štrukelj, za blagajnika s. o. e. dr. Rtipnik. za odbornike drž. to6. LavretKjak, «.©.«. OrOeen, «, s. dr. Dol j nar in sodnj pripravnik Furman. Odborniki poverjeniki so-, za Maribor Ju-hart in dr. MihaJič. za Celje dr. Dolničar in Verbič, za Novo mesto dr. Prijatelj in Prohinar. Preglednika računov sta s. o. «. St-rasser Vinko in s. o. s. dr. Kovač F mi. namestnika pa prede. o. s. Keršfe fn s. o. s. Veri sč. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in naglasil, da bo vedno delal za interese društva in skuhal bo na odločilnih mestih doseči, da se vravjlno urede zahteve in želje sodnikov jx> gtalrrorti kakor tudi želja, naj i>; sodniki vs; brez razlike prjšlj v prvi drag.mjskj razred. V razgovoru so posamezni govorniki tia.-gjasiii potrebo, da se sistemizj-ra,jo pripravniška mesta, da se zviša «lalež eodujkov prj apelacijj in da se pravično uredi ran g ereskih jn okrožnih sodnjkov. Objave Glasbena Matica ljubljanska obvešča slovensko javnost, da je umrl včeraj ob 4. zjutraj v Ljubljani na svojem domu koncertni vodja Glasbene Matice in ravnatelj državnega konservatorija v pokoju g. Matej Hubad. Pogreb blagopokojnika bo jutri v torek 4. t. m. ob 16. izpred poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali v poslopje Glasbene Matice v torek zjutraj, danes pa ležj na domu Pred škofijo 18-11. Glasbena Matica poziva vso slovensko javnost, predvsem ]« naše glasbenike in pevce, da počastijo spomin pokojnika, ki s; je stekel za razvoj slovenske glasbe navečjib zaslug. Tevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. v operi važno sejo vsega mešanega zbora. Zaradi smrti ravnatelja Mateja Hubada odpade koncert francoskega violinskega v.ir-■tuoza Roberta Sočtensa s sodelovanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncert ie b;i najavljen za 4. t. in. Upokojenceni-flanom Podpornega društva ieleinifarskih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sporočamo, da se bodo delile gla sovnice za volftve delegatov v glasbeni dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru od 3. 4o 15. t. m. vsak da-n razen v sobotah popoldne. in sicer od 10. do 12. Ln od 16. do 18. Uprava Hubadov® žnpe JPS poziva vse svoje včlanjene pevske zbore, da se korpo-rativno udeležp zadnje poti našega pevskega očeta g. Mateja Hubada v torek popoldne ob 16. izpred Glasbene Matice (z zastavami). Arhivarji naj orineso s seboj nofe (Prelovec »Poljana toži«). H. ž.- JPS. Francoski institut vabi Člane in prijatelje društva, da se udeleže pprejema francoskih železničarjev drevj ob 19.42 na glavnem kolodvoru. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v okviru tečaja o tuberkulozi znanstveni sestanek danes ob 18. v predavalnici internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani s predavanji g. dr. Franca Brandstetterja o pomenu sedi-mentacije v patologiji tuberkuloze, g. dr. /gorja Tavčarja o pomenu hemograma v diagnostiki tuberkuloze in g. dr. Vladimira Milavca o tuberkulozi kože. Vabljeni vsi zdravniki in medicinci! Neuspeh angleškega posojila za oborožitev London, 2. maja d. Razpis angleškega posojila za oborožitev ni uspel v popolni meri. Razpisanih je bilo 100 milijonov, podpisanih pa je bilo samo 35 milijonov ter je morala ostanek prevzeti vlada, ki ga bo sedaj polagoma spravila na trg. Posojilo bi bolje urpelo, Ce bi ne nastal v zadnjih dneh tolik padec tečajev industrijskih papirjev in zlatih posojil, kar je zopet pripi-iti novemu davka na dobičke, ki je na-M Pfceračtemfens potrebe. »JUT S O« ponedeljka tak* Za teCme ttt *awimo»|a Reprezentanca Ljubljane je v Mariboru kljub zmagi razočarala - Trboveljčani in Celjani so igrali neodločeno — Majhen obisk tekem Včerajšnji dan, ko so bile na sporedu nogometne tekme v korist blagajne LNP, ni dosegel svojega namena. Povsod je bil majhen obisk ki gotovo ni prinesel podsavezu mnogo denarja. Vzrok za to jc deloma slabo vreme, ostale vzroke pa naj si prizadeti iščejo sami. Glavna tekma se je odigrala v Mariboru me.-i ljubljansko in mariborsko reprezentanco, drugo zanimivejše srečanje je bilo v Celju, postranska bojišča pa v Ljubljani. V Ljubljani je rezerva Ljubljane porazila kombinirano moštvo Svobode in Slavi je s 4:0 (2:0), Hermes je nad vladal Slovana s 5:0, vendar se je morala ta tekma zaradi dežja v drugem polčasu prekiniti. Reka je odpravila Jadrana s 5:3, Mavs pa Grafiko z 2:1. Ljubljana:Maribor 3:1 (1:1) Maribor, 2. maja. Po nalogu LNP se je danes na stadionu Železničarja odigrala medmestna tekma Ljubljana—Maribor. Kljub temu, da že precej dolgo ni nastopilo v Mariboru nobeno ljubljansko moštvo, za današnje srečanje ni bilo dovolj zanimanja in je temu najglav-nejši vzrok, da za tekmo skoraj ni bilo nobene reklame. Prireditelj LNP ni smatraj niti za potrebno, da bi v mariborskem časopisju obvestil občinstvo o tekmi, in se je po mestu nalepilo le nekaj plakatov, iz katerih je bilo razvidno, da se vrši .medmestna tekma. Tako se je kljub idealnemu nogometnemu vremenu zbralo le okoli 500 gledalcev. Dvomimo, da bi bil namen današnje tekme, to je podkrepitev podsavezne blagajne, dosežen, razen če so v Ljubljani smatrali tekmo za prepotreben trening 11-ginega moštva SK Ljubljane, ki je danes nastopilo pod firmo reprezentance Ljubljane. Po končani predtekmi, pri kateri so juniorji železničarjev premagali kombinirano juniorsko moštvo Maribora in Rapi-da s 3:1 (3:0), sta reprezentanci nastopili v naslednjih postavah. Ljubljana: Logar — šiška, Bertoncelj I — Slapar, Jug, Boncelj — Janežič, Lah, Makcvec, Grintal, Pepček. V drugem polčasu je igral Hassl na krilu in je šel Pepček namesto Grintala. Maribor: švajghofcr — Ronjak, Antoli-čič — Golinar, Eferl. škof — Lešnik (vsi železničar), Miloš, Stare, Kurt, (vsi Maribor), Pavlin (železničar). Igralo se je za res. Obe moštvi sta se potrudili do zadnjega diha, da bi izbili prednost zase. Dolgo se je zdelo, da se bo tekma končala neodločeno, ko je nenadoma Ljubljana v zadnjih 20 minutah dobila terensko premoč, ki jo je tudi izkoristila ter zabila dva gola. Tekma je sicer potekla temperamentno. V glavnem pa se je igralo brez posebnih fines od ene ali druge strani. Od ljubljanskega moštva smo sicer pričakovali lepo nogometno igro, toda kakor je moštvo danes pokazalo, je njegova igra še vedno na istem nivoju, na kakršnem je bila svojčas ko sta nastopila še Primorje ali Ilirija. Nič se ni spremenilo in tudi ni bilo opaziti nobenega napredka. Ljubljana je danes poskušala, da bi vrnila svoj sistem igre. Bilo je nekaj posrečenih potez s kratakimi pasovi po triu, vendar pa so se morali Ljubljančani prepričati, da s tako taktiko ne bodo uspeli. Zato so se vedno češče zatekali k igri po krilih ter mnogo lažje prodirali. Obe krili sta bili zelo prodorni, zlasti Janežič. Njegova individualna zasluga je da je Ljubljana sploh zmagala. V splošnem moštvo Ljubljane ni bilo homogeno in je bilo nekaj mest zelo šibkih. Predvsem ni funkcioniral notranji trio, pa tudi v krilski vrsti ni bilo vse v redu. Pač pa je imela Ljubljana solidno obrambo. Vratar sicer ni imel težkega posla, oba branilca sta bila na višku svoje naloge, in sta v svojem delu lepo harmonirala. Vsi igralci pa so se odlikovali z dobrim startom in s prilično dobrim obvladanjem žoge. Reprezentanca Maribora je dane? zaigrala zelo slabo. Pogrešali smo zlasti elan in požrtvovalnost. Z najslabše strani se je pokazala napadalna vrsta. Posamezni igralci so bili kombinatomo skoro pod kritiko. Nič boljše ni bilo v krilski vrsti, ki je daleko zaostajala za isto formacijo nasprotnika. Ožja obramba je bila nesigurna, zlasti vratar, ki je sicer nekaj žog odlično odbil. V drugem polčasu pa si je privoščil par težkih napak, ki izvirajo iz nesigurnega obvladanja žoge. In tako gre neuspeh moštva izključno na njegov rovaš. Poudariti j<; sicer treba, da je imelo moštvo težko stališče, ker se je borilo proti rutiniranemu nasprotniku, vendar pa poraz ni bil potreben, ako bi se igralci malo bolj potrudili. Kakor ob vsakem srečanju s kakim ljubljanskim moštvom v Mariboru, tudi danes niso manjkali incidenti, ki gredo na račun ostre igre v prvem polčasu, ko sta trčila skupaj vratar Maribora in Grinta). Padale »o med igralci celo klofute in je moral sodnik prekiniti tekmo. Ko slednjič inci- dent ni imel nobenih posledic pri gledalcih, se je po petminutnem presledku tekma spet nadaljevala. Bilo je to v 35. minuti prvega polčasa. Sledilo je še nekaj sabotaž-nih akcij, ko je končno sodnik poslal Grintala s prostora. Vendar pa na intervencijo kapetana ljubljanskega moštva in tajnika LNP te svoje odločitve ni izvedel ter pustil omenjenega igralca še naprej na polju. V di-ugem polčasu je igra ostala v mejah dopustnosti, tako da jo je sodnik Ber-gant zaključil v redu. Sodnik Bergant je mnogo žvižgal ter je videl zlasti nešteto of sidov, s katerimi pa je predvsem oškodoval goste. Glede fou-lov pa ni imel mnogo smisla ter tako dopuščal očitno namerne sabotažne akcije nekaznovane. Prvi gol je dosegel Lešnik v 13. min., v 17. min. pa je izenačil Makovec. Drugi gol za Ljubljano je v 28. min. drugega polčasa zabil Lah. nakar je Pepček v 32. min. postavil končni rezultat. Celje: Trbovlje 3SJ (*:1) Celje, 2. maja Na razmočeni Glaziji je bila danes med neprestanim dežjem odigrana zanimiva medmestna tekma med reprezentancama Celja in Trbovlja. Za reprezentanco Celja so igrali člani SK Celja, Olimpa in Atleti-kov, za reprezentanco Trbovelj pa člani Amaterja, Retja in Trbovelj. Tekmi je kljub slabemu vremenu prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Celjsko moštvo je nudilo v prvem času dober nogomet. Imelo je boljšo krilsko vrsto, napad Trbovelj pa je bil nekoliko enotnejši kot celjski. Celje je takoj v začetku bilo v lahni premoči, ki pa je dolgo ni znalo Številčno izrabiti. V 20 min. je zabil Pretner z razdalje 30 m prvi gol za Celje, dve minuti kasneje pa je povišal "VVohlgemuth z enake razdalje na 2:0. V 25. min. je znižal Hrovat na 2:1. Celje je bilo vse do konca polčasa v premoči, toda obramba gostov je točno čistila. Po odmoru Je zvišal Slamič v 2. min. z razant-nim strelom na 3:1. Trboveljčani so začeli popuščati, v 17. min. pa so izvedli hitro akcijo in je Sajovic zabil žogo v prazen gol. V 22. min. je potresel Jordan celjsko mrežo in izenačil. Gostje so začeli pritiskati. Celjani so popustili, vendar pa je oetal rezultat do konca neizpremenjen. Sodil je Hobacher objektivno in točno. V predtekmi je mladina SK Celja premagala kombinirano mladino Olimpa, Jugoslavije in Atletikov z 4:2 (2:1). Ostale nogometne tekme BEOGRAD: Rez. Bask : rez. Jugoslavije 2:0, BSK I : Jugoslavija I 2:2 (2:0). Rezultat je realeu. Ta tekma je bila zanimiva že zaradi tega, ker je to bila po dolgem času prva prijateljska tekma med obema kHibcma NOVI SAD: Nak : Hašk 3:2 (2:1). CURIH: Nemčija : Švica 1:0 (0:0). rRAGA: Prvenstvo. Bratislava : Plzen 2:2. Kladno : Viktorija Plzen 2:1, Nachod : Prostejov 3:2, Sparta : Viktorija žižkov 2:2, Rusi : Moravska Slavija 5:0, Slavija : Žitlenice 4:2. DUNAJ: Prvenstvo. Vienna : Libertas 3:1, Rapid : FC Wien 5:0, FAC : Post-sport 2:0, Favoritner AC : Wacker 2:0. RIM: Prvenstvo. Roma : Fiorentina 2:0, Ambrosiana : Napoli 2:2, Juventus : Mi-lano 2:0, Novara : Genova 1:0, Sampier-darena : Luchese 3:0, Bologna : Triestina 2:0. Bari : Torino 0:0, Lazio : Alessandria 5:1. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungaria : PhSbus 1:0, Nemzeti : m. okraj 2:1, Fe-renevaros : Ujpest 4:2, Budai : Kispest 2:2, Elektromos : Szeged 6:0, Bocskai : Budafok 2:2. LONDON: Pokalni finale. Sunderland : Preston North End 3:1 (0:1). 95.000 gledalcev. Angleški kralj je zmagovalcu izročil pokal. Izbirni dirk! naših kolesarjev Ob zelo slabem vremenu so ljubljanski in mariborski kolesarji preizkusili svoje moči — Zmagala sta Gartner in Rozman Ljubljana, 2. maja Koliko napora zahtevajo kolesarske dirke od dirkačev, se je najbolje videlo na današnji izbirni dirki, ki jo je priredila pod-zveza Ljubljana na 135 km dolgi progi Ljubljana—Žalec in nazij. Dirka se je priredila, da se izbere dvojica za sestavo naše kolesarske ekipe na etapni vožnji Beograd—Sofija, ki se bo pričela 8. junija ter vozila v treh etapah. Ljubljanska skupinica, ki je danes šla na start, sicer ni bila velika, vendar pa so bili v njej naši najboljši dirkači. Star-tali so na Tyrševi cesti ob 6. zjutraj. Vozili so vse do Lukovice v meniaiočem se »gosjem« redu. Skozi svoi rojstni kraj Domžale je bil v vodstvu Močnik. Za Lu-kovico se je suha cesta spremenila v blatno. PrSilo Je vedno bolj Zaradi defekta Je za kakih 4 minute zaostal Kačič. Na tro- cej občinstva, je prišel kot prvi ves blaten, vendar svež Fr. Gartner. Dosegel je čas 4:36:27. Drugi je bil s časom 4:41:04 mladi Bricelj. tretji pa je bil štirn s časom 4:54:10. S tem sta si Gartner in Brtoelj zagotovila udeležbo na etapni vožnji Beograd— Sofija. Bricelj pa se bo moral Sc temeljito pripraviti, da bo ko« priznanim bolgarskim dirkačem. Na današnji dlrld se je videlo, da mu manjka še precej rutine. Mariborski kolesarji Maribor, 2. maja Med mariborskimi dirkači, ki so danes absolvirali svojo izbirno vožnjo na 136 km dolgi progi Maribor—Celje—Žalec in nazaj, je vladalo mnogo večje zanimanje, kakor med ljubljanskimi. V Mariboru je startalo 13 konkurentov, čeprav so imeli mnogo slabšo progo in jih je vso pot spremljal dež. Na cilj v Mariboru so prispeli dirkači v naslednjem vrstnem redu: 1. Rozman (železničar) 5:03:45. 2. Gre-gorič (Mislinje) 5:03:46, 3. Pajer (Korotan Mežica). 4. Ramftl (železničar), 5. Sodeč (Maraton). 6. Lozinšek (železničar). Kakor rečeno, je startalo 13 dirkačev in sicer 4 od železničarja, 3 člani Kluba slovenskih kolesarjev Celje, en član Edel>veisa. 2 dirkača iz Mežic in en dirkaC. iz Slovenskih Konjic. Na obratu pri Celju so pričakovali ljubljanske in mariborske dirkače zastopniki celjskih kolesarjev z g. Fajsom na čelu. janskem klancu je Gartner pridobil okoli 50 m pred Bricljem. Proti Vranskemu so se dirkači zopet zedinili in vozili skozi obrat v Žalcu strnjeni. Po malem okrepčilu so zopet odhiteli nazaj proti Ljubljani. Ju-le Kačič je bil še veduo 4 minute za vode-čo skupino. Pred Vranskim je opešal Močnik, za njim pa Se štirn ,dočim sta Gartner in Bricelj krepko vozila po 8 km dolgem trojanskem klancu navzgor. Zdelo se je. da se ne bosta ločila do samega cilja, toda blizu Lukovice se je njuna harmonija skrhala. Z močnim sunkom se je Gartner odtrgal od svojega prijatelja in nadaljeval vožnjo v nezmanjšanem tempu, ki ga Bricelj in vzdržal. Za Briclja je celo nastala nevarnost, da ga bo prehitel štirn, vendar pa do tega ni prišlo. Na cilj pred Kačičevo gostilno na Tyr-ševl cesti, kjer se je med tem zbralo pre- ( Table tenis turnir Hermesa LJubljana, 2. maja. V soboto in nedeljo je Hermes priredil pod pokroviteljstvom senatorja dr. Maru-šiča svoj V. propagandni table tenis turnir, ki je bil zadnji nastop pred državnim prvenstvom moštev. Hermes je tudi topot opravičil svoj sloves najboljšega kluba ter odnesel z izjemo damskega singla vsa prva mesta. V singlu gospodov se je vršila glavna borba med Marinkom in Kosmino. Zmagal je dokaj tesno Marinko ter si zopet priboril prehoden pokal. Tehnični rezultati: Marinko—Didek 2:0, Krečič (Hermes) — Kovač (Hermes) 2:0, Krečič — Puterle 2:1, Marinko — Krečič 2:1, Zornada B. — Puterle 0:2, Djinovski—Učakar 2:0, živičnjak —Zornada P. 2:1! Scagnetti—Glogolja (TTK Zagreb) 2:1, živičnjak—Djinovski 2:1, Kosmina—živičnjak 2:0, Finale: Marinko—Koemina 21:19, 21:17, 16:21, 25:23. Omeniti je treba lepi napredek mladih igralcev, zlasti Krečiča in živičnjaka, ki sta se odlično plasirala. Singl edam: Topot je bila zasedba dokaj polnoštevilna, saj se je prijavilo kar 8 dam. Najboljša je bila lanska zmagovalka Flo-rinova (ZKOKM), ki je svoje nasprotnice premagala z lahkoto in imela edino v finalu v Bačičevi Kseniji nevarnejSo nasprotnico. Toda tudi njo Je zaradi večje rutine in boljših, živcev premagala s 2:1. Slngle juniorjev: Čeprav se Je saradi sa-vezne uredbe, da so igralci juniorji samo do 16 leta. dokaj omejilo Število nastopajočih, je bilo vendarle dovolj prijav. Tudi najmlajši so pokazali velik napredek. Zlasti je ugajala igra R. Strojnika, ki je lahko odpravil vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je zasedel talentirani Verbič z zmago nad Smrekarjem. Double gospodov: Prvo mesto je zasedel par Marinko—Kosmina. ki je brez dvoma najboljša dvojica v Jugoslaviji. Na drugo mesto sta prišla Djinovski—Scagnstti z zmago nad bratoma Zornado. Mtaed doubk*: Po težki borbi sta zmagala Hermežana Zorna II in Bačič K. nad klubskima tovarižema Zonama I—Bačič V. Klubska moštva: Ta točka je bila interna zadeva Hermesa, ker je nastopilo samo njegovih-5 moštev, in sicer Marinko—Kosmina, Didek—Kovač, Djinovski—Scagnetti, Zornada I.—Zornada II in Puterle—Krečič. Prvo mesto in s tem prehodni pokal sta si osvojila Marinko in Kosmina. kj sta gladko premagala vse nasprotnike. Po včerajšnjih igrah lahko gotovo sklepamo, da bo kljub nesodelovanju Ilirije ostal tudi letos naslov državnega prvaka v Ljubljani, kajti trenotno je Hermes brez konkurence. Z državnim prvenstvom bo letošnja sezona najbrže itak zaključena, ker se zdi. da JTTS državnega prvenstva v smglih In doublih sploh ne bo razpisal, tako da bo table tenis tja do mesoca novembra počival in nas bo naslednje svetovno pr-ventvo zapeklo zopet nepripravljene. —vi«. Beograjski motoristi. Zaradi slabih vremenskih razmer je večina najavljenih mo-toristov-izletnikov odgodilo vožnjo iz Beograda v Slovenijo. Zastopniki ljubljanskih motoristov so v soboto in nedeljo pričakovali najavljeno manjšo skupino beograjskih tovarišev, ki pa so morali prekiniti svojo vožnjo, ko so v Sremski Mitrovici preSli z nove ■ mednarodne na dosedanjo cesto, ki pa je zaradi zadnjih poplav skoro neuporabna. ASK Primorje, Lahkoatletska sekcija. Opozarja se članstvo lahkoatletske sekcije, da je dosedanji načelnik sekcije g. Danilo Sancin, zaradi bolezni položil funkcijo. Do nadaljnjega bo funkcijo načelnika izvrševal klubov I. tajnik Savo Sancin, zaradi česar naj se v bodoče vsi klub člani kakor tudi vse organizacije v zadevah lahkoatletske sekcije Primorja obračajo nanj. (Centralni odbor). Od bo rova seja jutri, torek, ob 20. v sejni sobi hotela Metropol. Maribor preko nedelje Maribor. 1 maja. Maribor je bil danes v znamenju številnih prireditev in zborovanj. Proti tuberkulozni teden Ob sodelovanju v*eh mariborskih društev m vsega mariborskega javnega življenja je bil dane« otvoritveni dan številnih prireditev proti tuberkuloznega tedna. Zal se radi deževnega vremena, ki je nagajalo ziastj v v jutrnih urah ni mogel izvršiti proeram današnjih otvoritvenih slovesnost; v takšnem obsegu, kakor je bij zamišljen. Omejiti se je moral na slovesno službo l>ožjo. ki jo je daroval v tukajšnji stolnici stolni dekan dr. Cukala. Zastavi protituberkuloznega pokre-ta, ki sta vihrali z mestnega stolpa 'm rotov-£a, sta oznaniali Mariboru prifetek široko zasnovanih prireditev prolkuberkuloznega tedna, odrasle ufenke tukajšnjih sol pa so marljivo nabirale v prid azila za pljučno bolne. Triglavanaki zbor Danes so prispeli v Maribor številni starešine, da se udeleže rednega občnega zbora elarešiučke zveze akademskega društva »Triglava«. Že snočj je bil v prostorih Kazine uspel prijateljski večer, ki je potekel v znamenju vzorne triglavanske zavesti in tovariške discipliniranosti. Danes dopoldne P« ic bil v gornjih verandnih prostorih pri »Orlu« redni občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Zbor ie vodil *as!užni predsednik starešinstva dr Jakob Toplak. Izčrpno poročilo o odborovem delovanju ie podal marljivi tajnik Stanko Koštomaj. Novj odbor sestavljajo predsednik Jakob Toplak, podpredsednik dr. Vrečko, odborniki Skaza. dr. Vauhnik. Miloš Rvbaf, dr. Šnuderl, Msčus, Kostomaj in dr. Grmowek. V nadzornem odboru sta dr. Lašič in Brefko. Zanimiva debata se je razvila ▼ zvezi z razpu^oni »Mlade«« Triglava«, kj predstavlja kršitev svoboščin akademstva in P« v zvezi s širjenjem hitierjanske miselnosti, pri čemer se je sprožilo vprašanje h;tlerjan»ko usmerjene »Mariborer Zejlang« V tej zadevi se bo sestavila posebna spomenica, ki se bo poslala lastništvu navedenega lista O tem je i spregovoril tukajšnji odvetniški konciprient dr Pretner, ki ie v izčrpnih izvajanjih kritiziral in obsojal smer omenjenega lista. Na vzorni triglavanski starešine so smreieli izvajani dr. Pretneria z burnim pritrjevanjem. Za tem se ie razvila debata iudi glede fi-lanov. nemške noš« je in problema prehajanja naših obmejnih posestev v tujp roke. Tudi elede tega *>e bo poslala posebna spomenica na odločena me-rodajna mesta. Ustanovitev strelske družine v Studencih Pri Grmeku v Studencih je bil danes dopoldne ustanovn; o**čiii zbor sludeneke strelske družine. CHvorll ga je v imenu pripravljalnega odbora Jakob Vojak in pozdrav.! upravnika Rejo kot delegata okrožnega odbora in predsednika Narodne odbrane Gol-farja Izvoljen ie bjl naslednji odbor: Jakob Vojak, predsednik; Ernest Hren, podpredsednik; Bogdan Davidovič, tajnik; Zvo» njmir Topolovee, blagajnik; Pegan, ruw4av-nik; Frelifa gospodar. Akademija srednfili šol V čast blagoveslnikoma sv. Cirila in Metodu je bila danes dopoldne v dvorani Uni-ona slovesna akademija mariborskih srednjih šol. Vrstile so se posameene dekiama-cijske, orkestralne, pevske in aolistions točke, ki so zbudile odobravanje vseh navzoč-nih. Akademija, pri kateri so sodelovali gojenci vseh tulca išnjSli srednjih Sol pod vodstvom svojih zborovodij se je učinkovito zaključila z Jenkovo državno himno. Zborovanje slovenskih ga živahno udejstvaje tudi v okvira svojega pevskega zbora. DruMvo šteje 97 članov j h bo v novem posloaraem letu posvetijo vso skrb pripravam za proslavo 30fe*ni«e obstoja in pio netri delovanja društva. Blagajniško poročilo je podal Franja Gole«. Lenart je v imenu nabornega odbora predlagal raerešnico Ko je prof- SHruna poročal o delovanju enoletnega trgovskega tečaja, »o biie volitve. Za j>red«ednika je l*ii izvoiieiL zaslužni borec za interese ia pravice našega nacionalnega trgovstva Witko WeLxl. Nadalje so bili izvoljeni: Franjo Majer za podpredsednika. AH>in AmUrožič za tajnika. Janko Preac za blagajnika. Franjo Golaža namestnika, Anton Paš, Zdravko Auder-le. Zlata Brišnikova, Karal Jaučič, Ivan Ku-kovec, Ivan Mavric, Stanko Skeri, Anton Kumperščak, Ivo šošterič. P>ado Lenart, Ivan Hocluniiller i« Franjo Škaza za odbornike. Posvetovanje kmetovalcev V prostorih Kmetijske družbe w se nanos dopoldne sestali predstavniki posameznih kmetijskih podružnic iz obeh srerov Marjbor levi iu Maribor desni breg. Sestanek je vodil podružnični predsednik dr. Kovačič in v svojih izvajanjih obravnaval v»e aktualne probleme našega obmejnega kmetijstva. V teku debate la razgovorov so se obravnavala predvsem vprašanja uvoza baiiatskiJi vin, sadnega izvoza, sadnega sejma in mlečne akcije, ki naj zagotovi Mariboru zdravo mleko. Borba za šahovsko prvenstvo Maribora V >Centra«u< so odigrali najboljši mariborski šahisti šeeto kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Mešiček je premagal Babira. prof. Stupan Severja. Lukaš dr. Krulca. Lobkov Albaneža. Partija Ku-kovec : KnerhtJ se je prekinila. Po sedem kolu vodi Mešiček s 6 točkami, slede prof. Stupan 4 (1), dr. Krule 3 i« pol (1), Lobkov 3 in pol, Kukovec 3 (1). Babič 3, Lu-keš 2 In pol. Sever 1 (1>, Albaneže pol. Knechtl 0 (3). Nasied»ie kolo bo v torek 4. maja. Utopljenčevo truplo V Narodnem domu so se »hrali člani Slovenskega trgovskega druitva k rednemu občnemu zboru, ki ga je otvori] zaslužni predsednik Branko Msfnrsek in v uvodnih izvajanjih naglašal slasti borbo našega gospodarstva, kj jo mora voditi proti inva ziji tujega kapitala in tujim delovnim morem. Izčrpno poročilo je podal agilni tajnik Albin Ambrožif, ki jc navajal zlasti vneto skrb društva za strokovno stanovsko izobrazbo trgovskega naraščaja, ki se razen te- Trava je naplavila pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini trisplo 40 do 50 le* starega moškega srednje postave in sivih ias. Truplo ie bilo že v raakroju hi nvu je manjkala desnica. Identitete nlrO mogli doslej ugotoviti. Pokopali so ea na j»okot«ališou prj Sv. (>£-bsltu. Ljubitelji tuje lastnine Ix stanovanja delavce Franca Hriberška so odnesli tatovi za 2500 Din gotovine. — Dmii nepridipravi so se oglasili v garderobi SK Slavke na igrišč« bivšc SK Svobode ob Msgdalenskem }>arku in so odne«?!! raauie športne potrebščine. — V nekj tukajšnji restavraciji sp j* pojavil v nočj nr deljo mlajši, nemško govoreči n»oSki jn je naprosji glavnega natakarja, da ga po jx>''-djJdta uri vodi po Mariboru. Natakar je žel.if ustregel i« ga vodil po Mariboru. V neki tekajSnji kavami si ie nenuRsc naročji izdatne večerjo, ob policijski ari ps je izgi-oil in je mora) gtavn; natakar &a«n poravnali precej &datao esbo. Lov za neznntK^m je bil uspešen. Ob aretaciji se i? izkazalo, da gre za precej nevarnega pfcns. in sicer ca 27!eravi obsojena 181etni Štefan R. na dve ls4j in 15 dni zapora in Ivana G. na eno leto in šest meseca »a 15 dni zapora. čez dm in strn... Vremenska napoved Zemunska: V severni polovici države ponekod vedro vreme. V ostalem bo prevladovalo oblačno, v južni polovici drŽsve delno tudi deževno vreme. Temperatura se ne bo znatno spremenila. Srčnii okrutnost Moriji na tet Pesniki, pisatelji, kiparji, vsak stremi, kako bo Marijine čestilce Se posebno navdušil za majniAko Marijino pobožnost; kaj Sele cerkveni pevci, skladatelji in pevovo-dje! Tako bodo sigurno tudi pričujoče lepe in posrečene Briceljnove pesmi pripomogle k Ceščenju božje matere v Smarničnem majniku. So v resnici lep izraz srčne okrutnosti, pester in dehteč venček brez prisiljenega nakit ja. (»Slovenec«, 25. IV.) Od Sovo do Novega Sada Nenavadno ostro in mrzlo vreme je nastopilo v zadnjih dneh Sirom države. . . Sava je spet začela prestopati bregove. Del Novega Saida je prišel tako pod vodo. (»Slovenski domc, 26. IV.) Eskimi in mroži Najbolj nevarna lovna žival je Eskimu mrož. Te močne živali žive v čredah. Toda njihovi silni zobje so nevarno orožje človeku, kakor je sploh vsa žival čudovito močna in okretna. Kdor bi se čredi mro-žev neprevidno približal, bi moral to predrznost z življenjem plačati, živali so tako drzne, da včasih napadejo celo čolne domačinov. Eskimi jih tako love, da hodijo za njimi kakor sence. (»Slovenec«, 27. IV.) široko delovno podroife angleškega društva Angleško društvo je snoči v svojih društvenih prostorih proslavilo 15-letnico svojega uspešnega delovanja... V začetku je moralo društvo premagati marsikatere države. ker ni imelo na razpolago prostorov in prav nobenih knjig. (»Jutro«, 29. IV.) Popravek Ni res, da se na mestnem socialno-poli-tičnem uradu brezposelnim dele namesto podpor listki, s katerimi naj bi brezposeln' dobili delo pri Maloželezniški družbi. Listki, ki jih je socialno-politični urad dajal brezposelnim, da bi z njimi dobili delo pri imenovani družbi, so imeli 1« značaj pri* poročila. Pred nekako 14 dnevi jt namreč Maloželozniška družba sporočila socialno-političnemu uradu, da bo rabila 30 delavcev za svoja dela. Na to vest je delavski odde- lek socialnega urada izdal 36 delavcem nakaznice za delo, in sicer samo poročenim Ljubljančanom. Ko je delavstvo izvedelo, da bo delala M&loželezni£ka družba, je zahtevalo od mestnega socialnega urada, da mu izda še nove nakaznice, četudi bodo presegale število delavcev naročennih po ravnateljstvu Maloželezniške družbe. Delavski oddelek je interveniral pri ravna-, teljstvu Maloželezniške družbe, da »prejme morda Se večje število delavcev, ker je de-lavatvo neprestano prosilo nakaznice za delo. Ravnateljstvo je nato zvišalo Število delavcev na 40. Zato je socialno urad izdal še 10 nakaznic. Delavei pa so še vedno prihajali in prosili za nove nakaznice. Delavski oddelek je vsakemu posameznemu delavcu, ki je prosil za nakaznice preko določenega števila, posebej povedal, da s tem Se nima garancije v roki, da bo delo res dobil, pač pa mu daje možnost, da bo delo dobil, če ga Maloželezniška družba sprejme ... Z odličnim spoštovanjem Predsednik dr. Adlešič. (»Slovenski narod«, 1. V.) Na kratko bi se dalo to dolgo besedovanje tudi takole zapisati: Ni res, da pride v Ljubljani vsak delavec. ki je delavoljen, do zaposlitve, in so brez dela samo delomržneži; res pa je, da v Ljubljani tudi delavoljni delavci ne pridejo do zaposlitve in torej niso brez dela samo delomržneži. — kra — Letošnji sončni mrk Dne 18. junija bo sonce popolnoma n>rk-nilo. Ze to samo po sebi je redek dogodek. za znanstvenike še bolj važno pa je, da bo solnčni mrk trajal polnih 7 minut, kar se že nad 200 let ni zgodilo. Vendar ta izredni pojav v naših krajih ne bo viden. a tudi ne v drugih civiliziranih kontinentih. Najbolje se bo dal opazovati iz srede Tihega oceana, kjer pa ni obljudenih otokov. Ameriški in japonski znanstveniki so zaradi tega organizirali posebne ekspedicije. ki bodo odšle n« nekatere male neobliudene otokp in se poskusile tam nastaniti aa čsas sončnega mrka. Glavno oporišče bosta tvorila otočiča C*»i-ton in Enderburrv. ki sta oddaljena okrog 8000 km mi S*n Fmacisoa. »JUTRO« ponedeljska izdaja 4 Eonedcljek. 3. V. 1937 Teden dni filma Dva dobra filma prideta v Ljubljano Eden izmed njih je »Noč s cesarjem«, duhovita burka iz Napoleonovega časa. Delo je režiral Erich Engel, a glavni igralci so Jenny Jugo, Richard Romanovsky, Friede-rich Benfer in Hans Zesch-Ballot Dejanje se vrti okolj mlade gledališke igralke, k; bi rada postala slavna To se ji je posrečilo s posredno pomočjo samega Napoleona. Du bovite, vesele scene pripomoreio temu filma do polnega uspeha. Mnogo smeha bo zbujal film »Dvojčke v eni osebi«, kj ga je režiral Carl Boese in v katerem igra vlogo bogate tete slovita Ade-la Sandrockova. Komični zapletkj se vrste drug za drugim in zbujajo salve smeha. Poleg Sandrockove igrata znani filmski komik Ralph Arthur Roberts in pa Carlott Dauderjeva. Jedro zgodbe je v tem, da plačuje bogata teta za svoji nečakinji dvojčki po 500 mark mesečno, skupaj torej 1000 mark. V resnici pa živi samo ena nečakinja. Velika zmešnjava nastane, ko pride teta obiskat nečakinji. Komedija je bila povsod, kjer se je predvajala, deležna velikega obiska, zato bo gotovo tudi v Ljubljani polnila kinematografsko dvorano. Filmske zanimivosti Pat in Patachon sta napravila nov film »Otok smeha«. Razen njiju imata še večji vlogi Lucie English in Tibor v. Halmay. Iz življenja ruske carice Elizabete so posneli film. Carico igra Olga Čehova, druge vloge pa imajo Trude Marlen, Willy Eichberger in Anton Pointner. Paiamount bo napravil film iz sedanje državljanske vojne v. Španiji. Imenoval se bo »Zadnji vlak iz Madrida«. Marlena Dietrichova je pravkar dovršila svoj najnovejši film »Angel«. Njen partner je Heribert Marschall. To je drugi igralec, ki igra že drugič z Dietrichovo v filmu. -»Doslej je imel to srečo šele Garry Cooper. Film je režiral Emest Lubitsch. Paramount je pravkar poslal na filmsko tržišče film »\Vells Fargo«, ki kaže nemirne dni kolonizacije ameriških Združenih držav. Glavne vloge imajo Fred McMurray, Randolph Scott, Charles Bick-ford in Frances Farmer. Kaj si v Sllrnu privoščijo V najnovejšem filmu Katarine Hepbur-nove, ki so mu dali naslov »Najbogatejša cesta«, nosi Hepburnova, ki ji je partner Franchot Tone, posebno dragoceno poročno obleko. Zanjo so porabili šest sto metrov valencijskih čipk. Štiri in dvajset šivilj jo potrebovalo šest dni, da so izgoto-vile to obleko, ki jo nosi umetnica samo v prav kratkem prizoru tega filma. žena v sodobnem svetu Za enako delo enako plačilo Ženske, kj se bore za gospodarsko ena- , v družini. Delovni pogoji, v katerih dela ve- kopravnost z možkim;. so piišle ob priliki najnovejše ureditve o minimalnih delavskih mezdah (najnižjih prejemkih) na svoj račun: naredba formalno zagovarja načelo za enako delo enako plačo ter ne razlikuje moškega jn ženskega deja. Načelno pomenja naredba vsekakor pridobitev za ženske, saj je z njo priznano na področju manualnega dela enako vrednotenje moškega in ženskega dela. N; dvoma, da bo imelo izvajanje uredbe tudi praktičen pomen. Iz zgodovine delavskega gibanja nam je znano, da so bile vedno ženske, k; 60 pritiskale na delavske (moške) mezde, ker so sprejemale delo za nižjo plačo, kakor so jo zahtevali moški, ki so morali računati tudi s svojo družino. Mnogikrat so se stavke za višjo mezdo po polnoma 'ponesrečile, ker so nastopile ženske kot stavkokazi Seveda pa so skozi vso dobo kapitalističnega gospodarstva moškim in ženskam konkurirali otroci. Tudi naša statistika iz sedanje gospodarske krize kaže^ da je bilo med brezposelnimi vedno več moških kakor žensk in da so minoga (zlasti tekstilna) podjetja delala kljub krizi z znatnimi dobički, za kar se morajo zahvaliti v prvi vrsti ženskam, ki so delale za tako nizko mezdo. Izvajanje načela o enako plačanem delu lie glede na spol bo tako zlorabljenje ženskih delovnih močj na škodo moških onemogočalo jn delo se bo tako delilo po večji prikladnostj za posamezne stroke. Delo, ki zahteva večjo fizično moč, bodo opravljali noski, ono, kj zahteva večjo ročno spretnost, pa ženske. Nastane vprašanje, ali ne bo prav ta uredba o enakih plačah zmanjšala žensko za-poeljenost, torej povečala med ženskami brezposelnost. Ali ne bo podjetnik, če že inora oba enako plačati, rajši sprejel moške ga na delo kakor žensko? Tu utegnejo priti v nevarnost zlastj poročene delavke, kj imajo večkrat porodniške dopuste, kar podjetniku gotovo ne konvenira. Morda je imel na-redbodajalec to celo v mislih, češ, naj se izloči čim več poročenih žensk in mater iz mezdnega dela ter naj se posvetijo svojemu naravnemu poklicu: materinstvu j,n gospodinjstvu v družini. Res je, da bj bilo v tem primeru kršeno drugo načelo enake pravnosti, namreč pravica do poklicnega dela za vse ženske. Toda ne smemo pozabiti, da imamo med delovnimi ženamj_ celo ar mado. skoro večino, poročenih žensk, ki jim pravica do dela ne pomenja boj za načela, ampak boj za košček kruha svojim otrokom. Tem ženskam bi ne bilo treba klicati: nazaj v družino! Treba bi biilo le zagotoviti sredstva za obstanek njim in njihovim družinam, pa bi se ne obotavljale ostati Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Ogl. reg br. 1437 od 5/2/32. čina žensk po tvornicah, delavnicah in tudi pisarnah, pač niso takšni, da bi žensko Izpod bu j ali k načelni borb; za pravico do dela. V mnogih primerih bj se rajši posvetila samo družini, kakor pa da dela v slabem zraku za slabo plačo po osem in več ur dnevno, poleg tega pa nosi s seboj še skrb. ki jo spremlja neprestano: kje je zdaj moj otrok, kaj deda, Ali je prav, da hodijo te ženske na delo izven doma, posebno če imajo doma kopico otrok, ki bi se jim rade popolnoma posvetile? Nikakor ne! Kakor je treba priznati ženski pravico do poklica, tako je treba tudi tistim, ki hočejo delat; samo za 6voje otroke na domu. to brezpogo]-no omogočiti. Toda to je možno le ledaj, če zadostujejo dohodki, ki lih ima družina, brez njenega zaslužka. Ženina gospodarska neodvisnost bi se morala v takih primerih drugače zagotoviti, toda to ie vprašanje zase. Nastane vprašanje, ali minimalne mezde po nori uredbj omogočajo poročeni tenski da se odpove mezdnemu delu. Tu ne pomagajo lepe besede in jadikovanje, tu je tre ba računati. Računi pa pokažejo tale dejstva minimalna mezda je po naredbi določena na dva dinarja na uro, to je za (»emurno dedo 16 dinarjev na dan. Mesečni dohodek delavca, ki je v najlepših letih za ženitev, bo znašal torej približno 400 djn brei odbitkov za socialne dajatve, ki znašajo gotovo vsaj eno petino. Jasno je. da ta številka niti od daleč ne predstavlja eksistenčnega minimuma nitj za eno osebo, kaj šele za družino! Torej bo moral delavec še naprej iskati žensko, ki bo tudi služila, če se bo hotel po ročjti. Toda tudi v tem primeru bosta komaj sama životarila. Ali pa imasta delavec in delavka, kj oba skupaj zaslužita 700 din na mesec, pravjco roditi otroke? Ali ni s takimi mezdamj izročeno smrtj na tisoče otrok, še preden 6o biLi rojeni in spočeti? Toda če bo klic narave močnejši kakor spoznanje razuma, če bo6ta kljub bedi rodila otroke, kakšni bodo ti otroci. Če pomislimo, da imajo zakonski pari prav iz teh vrst največ otrok, tedaj moramo z grozo spoznati, da je s takimi nizkimi delavskimi plačami naš narodni živelj spodre-zan pri korenini, kajti naš populacijski problem ni samo v tem, da številčno nazadujemo, temveč Se boli v tem, da je naš naraščaj nedohranjen in degeneriran, ker mu manjka osnovnih pogojev za zdrav razvoj. Tu prj eksistenčnem vprašanju je treba zastaviti borbo protj >beilj kugi«, ne z moraliziranjem Res je: delavke matere, ki imajo po več otrok, bi bilo treba napotiti nazaj v dTužl-no, toda jim najprej to pot omogočiti. Zal, s sedanjo uredbo o minimalnih mezdah se nismo približali rešitvi tega problema. IL G. FILATELIJA Nove znamke po svetu FOTOAMATER Mehurčki v objektivu in druge slične, majhne napake nikakor niso dokaz, da je objektiv slab ali manjvreden. Nasprotno, samo plemenita stekla, iz katerih se običajno delajo fotografski objektivi, vsebujejo takšne mehurčke in ti so torej dokaz, da je objektiv iz dobrega stekla. Te drobne napake praktično ne zmanjšujejo svetlobnosti objektiva. Druga je stvar, če je objektiv razpraskan ali počen. V tem primeru utegne povzročati zelo neprijetne neostrine. Počen objektiv vržeš lahko stran, praske, če jih ni preveč, izpolni z zelo tenkim čopičem s črnim lakom. Mavričaste barve, ki se pojavljajo na objektivih po dolgi rabi in slabi negi, izvirajo od tega, da popušča kanadski balzam, s katerim se lepijo po-edine leče. Ta pojav v splošnem ne zmanjšuje zmogljivosti objektiva, če pa je preveč izrazit, tedaj je dobro poslati objektiv v tovarno, da ga uredi. V tovarno spada tudi objektiv, ki je na površini svojih leč izgubil polituro (zavoljo tega, ker si ga prijemal z mastnimi prsti, ker si ga brisal s trdo cunjo, svilo i. t. d.). Kadar ne snemaš, imej objektiv zakrit in nikoli ne dovoli, da bi se segrel (n. pr. na soncu ali na slabo zgrajenem povečalniku), ker škoduje to njegovemu lepilu. Objektiva tudi nikoli ne odvijaj, posebno ne njegovih notranjih leč, ker bi ga s tem decentriral. To delo, če je že kdaj iz kakršnega koli razloga potrebno, prepusti rajši zanesljivemu optiku ali tovarni, ki je objektiv izdelala. Na zunaj briši objektiv le z zelo mehkim čopičem, z dostikrat izpranim platnenim (čistim!) robcem ali s kosom zelo mehkega, usnja. Od časa do časa ga lahko očistiš tudi s kapljico alkohola, toda tako, da ne zaide v njegovo notranjost, če se pozimi, ko stopiš z mrzlega v toplo sobo, orosi, počakaj nekaj časa, da se stekla sama ogrejejo na sobno temperaturo in očistijo. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V ponedeljek seja ožjega odbora. V torek in petek običajni članski sestanek in določitev naslednjega izleta. Člane opozarjamo, da je 5. maja zadnj,i rok za predložitev slik za klubsko razstavo. — Klub priredi več skioptičnih predavanj z diapozitivi po delih svojih članov v matičnem društvu in v sedežih svojih zunanjih članov. O temi: »Po slovenskih dobravah in višavah« bo predaval K. KocjančiS. Prvj večer bo 11. maja v klubskem lokalu, 14. se vršj predavanje pod okriljem Ljudskega vseučilišča v Celju, 21. pod okriljem podružnice Slovenskega planinskega društva v Ribnici, 28. na Jesenicah na iniciativo tamkajšnje krajevne skupine FKL. Na te večere, ki bodo v besed; in izbrani sliki pokazali vso raznolikost modernega slovenskega fotografskega dela, opozarjamo že sedaj vse člane organizacij prirediteljic ter prijatelje naše umetniške fotografije. Za amaterjevo knjižnico »Foto-Beobachter« je ta mesec Se bolj pester nego v prejšnjih številkah. Odlikujejo ga lepe reprodukcije pomladanskih motivov, delovnih motivov, dz živalskega življenji jn }z mnogih drugih področji, v uvodnem članku govori urednik o slikah, ki nastane jo s premislekom, drug članek obravnava snemanje cvetlic v naravi, vsakega imetnika kamere malega formata bo zanimal prispevek o »neostrih eiikah zavoljo filtra«, med drobižem je kakor vedno tudi tokrat dost; praktičnih nasvetov in priporočil. Mesečnik, ki ga izdaja znana založba Knapp & Co. v Halleju, ne slovi zaman kot eden najbolj razširjenih amaterskih listov. »Der Satrap«, priljubljeno hišno glasilo j tvrdke Voigtlander in Schering-Kahlbaum, priobčuje k daljšemu članku celo vrsto res posrečenjih otroških posnetkov, med odličnimi slikovnim; prilogami pa razne Slike z velikega nemškega fotograiskega natečaja, ki 60 ga organizirali najvišji forumi hitler-jevskega režima ob njegovi četrti obletnici. Te slike dokazujejo, kako prehaja nemška amaterska fotografija po dobro premišljeni iniciativi najvišjih državnih činiteljev čedalje bolj v stvarno smer, v smer, kj zahteva poleg dovršene oblike tudi splošnostj koristen smoter prj fotografiramju. Kdaj bomo pri nas tako daleč, da bodo odločujoči _ čini-telji pokazali vsaj tisoči del zanimanja in smotrne podpore, ki ju izkazujejo oblasti v Nemčiji amaterski fotografiji? Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 3. maja: Zaprto. Torek, 4. maja: Matura. Red C. Sreda, 5. maja: Zadnji signal Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 8. maja: Zaprto. Torek, 4. maja: Plamen. Red B. Sreda, 5. maja: Veseli studenček. Premier sk{ abonma. Aden: 6 1. aprilom so izšle prve adenske znamke s slikami jx>krajin. Znamka za Vz anna je svetlo zelena, na 9 piesov zelena, za 1 anna sepiasta, za 2 anna rdeča, za 2 in M anua svetlo sinja, za 3 anna karminii-sta, za 3 in Vz anna višnjeva, za 8 anna vijoličasta. za 1 rupijo rjava, za 2 rupiji oranžna, za 5 rupij vijoličasta, za deset rupij pa olivno zelena. Znamke so bile tiskane * Londonu. Andora: Francoska poštna uprava je izdala spet novo znamko za svoj urad v Andori. Znamka je za 1 centime (!). Pravijo, da jih izide v kratkem še več. Avstralija: V začetku maja namerava avstralska poštna uprava izdati znamkj po 1 in 2 d s sliko sedanjega angleškega kra-lja. Bjjawar: Za svojo indijsko vazalno državo Bijawar so izdali Angleži novo vrednoto za 1 rupijo v vijoličasti barvi. V kratkem pričakujejo Še druge vrednote. Bolgarjja: Za 1100 letnico cirilice bo bolgarska poštna uprava jzdala 24. maja posebne spominske znamke. Znamke bodo imele sliko Cirila in Metoda. Na nekaterih pa bo tudi slika sedanje šestletne princese Mari-je-Luize. Burma: Angleška po5tna uprava je izdala za vazalno državo Burmo vrsto znamk Brit. Indije s pretiskom >Burma«. Vrednote so naslednje: po 3 piese siva, po % anna višnjevo zelena, po 9 piesov temno zelena, po 1 ainna čokoladno rjava, po 2 anna rumenkasta, po 2 in % anna oranžna, po 3 anna karminasta, po 3 in pol anna ultramarinasta po 4 anna sivo zelena, ipo 6 anna rjava, po 8 anna škrlatna, po 12 anna vinsko rdeča, po 1 rupijo čokoladno rjava in zelena, po 2 rupiji karminasta in oranžna ter po 5 rupij višnjeva in škrlatna. Češkoslovaška: Prvega maja izidejo češkoslovaške dobrodelne znamke. Kazale bodo muzikanta in mater z otrokom. Najnižje vrednote (po 50 in 50 vinarjev) bo izšlo 1,600 000, druge (po 1 kr in 50 vinarjev) 1,200.000, najvišje (po 2 kr. in 1 kr) pa samo 600.000. Osnutek je napravil slikar I. Sucherda. Gdansk: Kakor Nemčija je izdal tudi Gdansk posebne znamke za propagando pred zračnimi napadi. Znamka po 10 pfeni-pov je temno sinja, po 15 pfenigov pa čokoladna. Znamki imata naslikan pogled na mesto, zgoraj pa napis »DLS« ter kjlukasti križ in osmerokrako zvezdo. Danska: Za srebrni vladarski jubilei danskega kralja Kristijana X. bo izšla 15. maja 1937 posebna serija spominskih znamk. Vrednote bodo naslednje: po 5 cerov zelena s sliko gradu Marselisbornga, po 10 cerov rjava s kraljevo sliko, po 15 cerov rdi?ča e pogledom na grad Amalienborg in po 30 cerov višnjeva s kraljevo sliko. Francija: V spomin na slavnega letalca Mermoza, kj se je ponesrečil na Atlantiku, je izdala francoska poštna uprava dve f sobni znamkj. Na nižji vrednoti po 30 centi-mov je po fotografiji narejena slika Mermoza v letalski kabini, na znamki po 3 franke pa Mermozova plaketa. Znamki sta bili tiska ni v zedo majhni nakladi in utegneta imeti kmalu precejšnjo vrednost — Zdaj so se v Franciji dokončno odločili, da bo izšlo za razstavo »PEXIP« 125.000 spominskih blokov. Od teh jih je bilo 85.000 prodanih že v naprej, ostali pa se bodo prodali na razsta-vj sami. — Napovedujejo se tudi posebne spominske znamke za tiste frontne bojevnike, ki so se udeležili svetovne vojne, a še niso dosegli 18 let To je bila tista slavna »legija tisočih«, ki je zbujala nekoč toliko navdušenja. Hajdarabad: Za 25 letnico vladanja sedanjega maharadže so izšle štiri spominske znamke po 4 in 8 piesov ter 1 in 2 anna. Kitajska: Izšel je nov provizorij s pretiskom 1 c. na 4 cente ter nova znamka po 20 centov višnjeva. Kolambi]a: Frankovne znamke zadnjih izdaj so dobile pretjsk »OFICIAL« jn so bi- le s tem izpremenjene v uradne. To so znana ke po 1 c. zelena, po 2 c. črna, po 5 ^ rjava, po 10 c. rdeče oranžna, po 12 c. temno sinja, po 20 c. temno višnjeva, po 30 c. olivna, po 40 c. rjava, po 50 c karminasta, ps 1 peso sinja, po 2 pesa oranžna, po 5 pesov črna in 10 pesov temno rjava. Panama: Za 4. panameriški kongres p50< in >1«. Spoznajo se ipo tem, da so številke večje in širš» kakor na pravih. Poplavne s pretiskom >XXX«. Pre tisk je drugačne barve kakor na originalih, Razen tega sega navadno čez žig, ker t* ponarejevalci uporabljali že rabljene znam ke s starih spremnic. Znamke e pretiskom »Jugoslavija« v latfr niči in cirilici. Črke natiska so večje kako« prj originalu. Menda znamk s Črnim robom niso ponarejali. Potrebno bi bilo, da bj tudi naša država izdala kakšen poseben zakon o prepovedi ponarejanja znamk v filatelistične namene ker je to doslej kaznivo le kot sleparija, če kdo poskuša takšne znamke prodajati kot pristne. Nov grob V soboto zjutraj je umrla v Celju po dolgem trpijenju v starosti 66 let ga Marija Kokotova, roj, Demjačeva, vdova po nekdanjem šolskem upravitelja g. Kokobu V Topolšici pri Šoštanju. Pokojna se je po moževj smrti preselila leta 1912. s svojima dvema hčerkama in dvema sinovoma v Celje, kjer se je nato vsa leta z velikopožr-tvovalnostjo in ljubeznijo udejstvovala v kulturnem življenju cedjskih Slovencev kot odlična pianistka. Bila je odločno narodna, značajna i blaga žena ter izredno skrbna mati. Svoje otroke je vzgojila strogo v narodnem duhu. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. K pogrebu bo vozil izpred kolodvora meetnj avtobus. Pokojnj gospe bodi ohranjen časten spomin, hudo prizadetim 6vojcem naše iskreno sožalje! Brez posebnega obvestila. f Umrla nam je po dolgi mučni bolezni danes ob 3. uri zjutraj naša draga mamica in omica, gospa MARIJA K0K0T roj. Dernjač vdova po šolskem upravitelja. K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek 3. maja ob 16. uri Izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v torek 4. maja ob T. zjutraj V opatijski cerkvi. CELJE, ZEMUN, VRHNIKA, 1. maja 1937. ŽALUJOČI OTROCI in ostalo sorodstvo. RAVNATELJSTVO IN UČITELJSKI ZBOR DRŽAVNEGA KONSERVATORIJA v Ljubljani javljata žalostno vest, da je umrl gospod MHTEJ H1IBHD RAVNATELJ DRŽAVNEGA KONSERVATORIJA V POKOJU Nepozabnega pokojnika in preblagega predstojnika, katerega ime bo za vse čase zapisano na prvem mestu v zgodovini glasbeno-kulturnega podviga Slovencev, spremimo na njegovi zadnji poti v torek 4. t. m. ob 16. uri. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je davi ob 4. uri dotrpel po dolgi, hudi bolezni naš nadvse ljubljeni in najboljši soprog, oče, brat in stric, gospod MATEJ HUBAD koncertni vodja Glasbene Matice in ravnatelj državnega konservatorija v pokoja Zemske ostanke predragega pokojnika prepeljejo v torek 4. maja zjutraj v Glasbeno Matico, odkoder bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu ob 16. uri. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, 2. maja 1937. Jerica roj. Dolenc, soproga; Samo, sin; Ivana, sestra. — Družine: Hubad, dr. Zamik, Podgoršek, Mohorčič, Svetec, Zor in Eppieh LE OGLASI V „JUTRU" IMAJO NAJVEČJI USPEH! Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak — v LjaHjani