NARODNA IN ŠTUDIJ KNJIŽNICA
--- VIA GEPPA N®
TRIESTE
List izhaja V 3 tl AU t) w tv —, v ■■■'.
straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. polletna 500 lir; trimesečna 260 li^: mesečna1 30-lir. Uredništvo in Uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega jstolpca iza vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
-,,	t.xi--tc.ir, na šestih
C<oìe[n‘a ^iuržčnina 1000 lir; isečna^Cflir. 1
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNI) PARTIJE T.O.
Čitajte, širite, podpirajte
demokratičen tisk !

OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIL ŠTEV. 35 (361Ì
TRST - SOBOTA, 27. AVGUSTA 1955
CENA 20 LIR
POSEBNI
TATDT?
'eteklo soboto je bil polito v Vidmu sporazum za to j ni promet med Trstom in 'šnjimi področji». Rimska in tajska vlada sta se bili ob-lli, uda v roku dveh mese-od dneva podpisa Spome-o sporazumu začneta raz-sli re z namenom, da se skle-
pu raz um o ureditvi obmej-
W
prometa, vštevši olajšave a^ipanje prebivalstva obmejnih 2^’pčij čez mejo po kopnem h morju, v cilju normalnih jMv.sk.iii m diligiti dejavnosti ^ cilju prevoza iu prometa» L? 11 *• Spomenice j. iij< perazuin, ki bi bil moral sklenjen čimprej, je bil ‘Pršun več kot deset rnese-pe podpisu Spomenice m predstavljal za marsikoga Vu razočaranje, saj zveni v tóckali kol pravo iiui'ùeva-Trzačani in Istrani. Toda 1,1 govorimo na drugem ine-t^jer prikazujemo misije-trzaskui komunistov, iu boleli omeniti Videmski ay*um zaradi drugih pomi-)v> ki so sledeči : ee je bilo sporazum potrebnih vee to'sei mesecev, koliko mesetti treeua ee bo šlo tako r,‘J za uresničenje ustalili fcp0v predvidenih v London-"potueniei z urugo prilogo ne« '“sebnim statutom't flr'dimo predvsem na pravi-'^ovcucev in na uveljavitev ^ulovil statuta, ki se nas jSt 'tiu tivejo.
“J je bilo storjenega na lem lr°eju v desetin mesecih, ki Slekli ou podpisa Sporne-i'opuinouia nie. liovolj je l,sbti, da in bil s strani ila-8^e, uprave izdan noben za-^ ukrep za uveljavitev do-Ro<el>nega statuta, niti v z enakopravnostjo, ki bi 'u°rali uživati Slovenci na % z, etena Rosebuega stani u ne v zvezi s pravico ri !Ustupa v javne m upravne ' iu pravičnega zastopstva [tounnisiruuviiin položajih. ;1)* l*u ukrep ni )Jil sprejel v 'z enakostjo ravnanja glede Valjanju jeziku m ne v s som, čeprav lovka c) 4. izrecno obvezuje Italijan-“glasil, da takoj izdajo za-prvdpise, ki so poireimi 'r''uiU \ stalne organizacije
PO DEVETIH MESECIH TEŽKIH POGAJANJ V VIDMU
prometu med Italijo le Juuoslauilo
Vse obmejno prebivalstvo je z zadovoljstvom pozdravilo ta dogodek - Pravico do ugodnosti sporazuma imajo vsi stalni prebivalci na Tržaškem in Goriškem

K
'skn, sol v skladu z dolo-Ul Posebnega statuta.
1 spominjamo zagotovil, 1,1 Jo dal Slovencem tieelbu
oi
uJoiuu govoru 3. novembru r8u Uuuu. INjegove obljube Slait le prazne besede iu m-‘lo izpolnjene. Suelbova vlu-k padla m nova seguijeva a je prevzela lezKo uedisci-‘Vckuj se je spremenilo i k politiki ze od prvih Se-hn izjav je bilo opazili spremembo v Ionu. JNovi l|,SKi predsednik je sinu-Zu potrenno zagotoviti, da *“da spoštovala uueelo e-državljanov pred zako-
ki,
•oU.
^ii
a, ali se je kaj spremeui-Prstu 'f IN a to vprašanje ***0 sledeči odgovor : Deino-
Preleklo soboto zvečer so v Vidmu podpisali sporazum o obmejnem prometu med Jugoslavijo in nanjo. Sporazum u-rejuje promet oseb, kakor tudi prevoza po kopnem in po morju. Za liaiijo je sporazum podpisal dr. Cappon, za Jugoslavijo pa inz. nučar. Oba sta ves čas pogajanj načelovala odgovarjajočima komisijama. Sporazum, do katerega je prišlo po devetih mesecih pogajanj, je bil podpisan v prijateljskem ozračju in medsebojnem razumevanju. Celotno besedno omenjenega sporazuma obsega 64 členov in 8 prilog.
Po podpisu sporazuma sta bili izmenjani pismi med predstavnikoma obeh vlad. V omenjenih pismih vladi Italije m Jugoslavije razširjata ugodnosti, ki jih jamči sporazum na obmejnih področjih od Lazareta pa do Gorice, tudi na u-stalo obmejno področje severno od Gorice. Na podlagi tega sporazuma je torej vse obmejno prebivalstvu od Novega grada v Istri pa do najsevernejše točke jugos'lovansko-italijanske meje pri TrbižO, deležno posebnih ugodnosti:
Za sporazum jp. vladalo veliko zanimanje vsega javnega mnenju na , rzašKem, kak .r ludi v pokrajinah Gorice m Vienna in ha puuročjih, ki spadajo pod Jugoslavijo. Vse prebivalstvo omenjenih področij ,e z veiiko nestrpnostjo pričakovalo sklenitev tega sporazuma. Kot je znano je prav v zadnjem trenutku prišlo do zastoja’pri pogajanjih, zaradi česar se je javnost ze bala, da
ne bo piia*o Un težko pričakovanega trenutka. Nihče ne sme in ne more prikripati dejstva, da so sedanje meje po naši Primorski in Istri, povsem absurdne, da so kraji, ki so pripadli Jugoslaviji zelo prizadeti zaradi Lega ker so odtrgani od naravnih središč L. j. od Trsta m Gorice. Po urugi strani pa sta tudi ti dve mesti prizadeti, ker sta popolnoma odrezani od svojega naravnega zaledja. Da je to res, na mpotrjuje nešteto primerov Prav zato je bilo Zelo zgrešeno, da je bila doslej nova meja tukorekoč hermetično zaprta. Prav zato je sporazum o obmejnem prehodu vse prebivalstvo težko pričakovalo.
Toda Zal, ta sporazum ni tak kot bi moral biti in kot si ga je zamišljalo prizadeto prebivalstvo, Kljub temu, da so se za njegovo sklenitev jJOgajali dolgih devet'mesecev, je silno pomanjkljiv in nejasen. Poleg tega je tudi postopek za dosego prehodne izkaznice, odnosno prepustnice zelo zapleten in prepočasen. Povsem lahko rečemo, da bo praksa pokazala, da imamo prav, ako to že danes trdimo. Vse kaže, da bo lažje prekoračiti Iranco-
Inž. Bučar in dr. Cappon podpisujeta videmski sporazum
z delom za ustanovitev novili na avtobusna podjetja zapro-avtobusnih zvez z raznimi sre- ; sila za koncesije. Prometno dišči v obmejnem pasu Jugo- j ministrstvu bo te razdelilo dne slavije. Poročajo, da so števil-] 31. t. m.
%
svoboščine so se vedno
‘k iu za narodne pravice ^‘v#lstva je ireba se vse na-
strijsko mejo, kot pa demarkacijsko črto pri Miljah. To so dejstva, ki kalijo radost prizadetega prebivalstva.
Na podlagi videmskega sporazuma ima vsak stalni prebivalec na področju Tržaškega ozemlju, goriške pokrajine, Slovenske Benečije, Kanalske doline in ltezije pravico do prepustnice, ki omogoča najmanj štiri potovanja na mesec v obmejna področja na jugoslovanski strani, ki leze v deset kilometrskem _pasu vzdolž meje. Zdravniki in babice imajo pravico do prepustnice, ki o-mogoča neomejeno število potovanj preko meje. Kmetje-dvolaslniki imajo pravico do posebne izkaznice, s katero je mogoče celo dvakrat na dan prekoračiti mejo in prepeljati iz posestva na kraj stalnega bivališča svoje pridelke. Vse te propujstnice in izkaznice bollo izdajale pristojne kvesture, morale pa bodo biti vidi-rane ludi od jugoslovanskih u-blusti. Za omogočenje čim hitrejšega potovanja preko meje, bodo ustanovljene nove prometne zveze po kopnem in po morju. Za javnost bodo odprti tudi številni prehodi preko meje. To so v kratkem poglavitne točke sporazuma.
Sporazum o obmejnem prometu je stopil v -veljavo- takoj po podpisu. Ze v ponedeljek so se »tirale dolge vrste ljudi pred kvesturo v Trstu zato, da zaprosijo za prepustnico. V ta namen je odprl	.......
poseben urad na sedežu kve- >n vseh razpoložljivih sredstev sture v Trstu (ul. Teatro Ro- z namenom, da si podaljša živ-mano sobi št. 41 in 42). Urad
» mili mirai
Izvršni komite Komunistične partije je proučil v Vidmu podpisan sporazum za ureditev prometa oseb, prevozov in kopnih ter pomorskih zvez med Tržaškim ozemljem in obmejnimi področji ter ugotovil, da sporazum na eni strani ne bo zadovoljil upravičenih pričakovanj državljanov, z druge strani pa ne odgovarja črki in duhu 7. člena Londonske spomenice, na podlagi katerega je bila mešana komisija pozvana, da ga sestavi.
Delo mešane komisije je trajalo skoraj devet mesecev in v tem času je tisoče in tisoče državljanov cone B zapustilo svoje domove in svojo indovino v upravičenem strahu, da bodo za vedno in nepopravljivo ločeni od Trsta, na katerega so vezani s tolikimi vezmi. Videmski sporazum potrjuje ločitev od rodne zemlje in izgubo imovine za vse begunce, razen, če se nočejo povrniti.
Zato lahko rečemo, da so bili sedanji sporazumi vodeni in sklenjeni v duhu razkosanja proti kateremu se je Komunistična partija vedno borila in ki ga ponovno razgalja pred javnostjo skupno z novo resno odgovornostjo, ki so si jo z odobritvijo Videmskega sporazuma prevzele posebno italijanska vlada in stranke, ki so pozdravile razkosanje kot uspeh.
Kar bi moralo biti, po 7. členu Londonske spomenice «olajšanja za gibanje obmejnih prebivalcev po kopnem in morju», je v resnici ogromen kup kompliciranih in podrob-
nih uredb, prepolnih vsakovrstnih omejitev, med katerimi se je težko gibati in usmerjati.
te težje je to, da sporazum dopušča policijskim oblastem obeh dežel podpisnic tolike in takšne možnosti neizvajanja ze omejenih koncesij, da so iste v resnici odvisne od njihove popolne samovolje. Dovolj je pomisliti, da vsaka od dveh strani lahko odreče vizum na propustnici, ne da bi bili predhodno določeni osnovni razlogi, na podlagi katerih se to lahko zgodi. Isto velja za popolno ali delno zapretje pre-nodov, ki se lahko izvede iz «varnostnih» razlogov, po sodbi policijskih oblasti ene ali druge strani, proti kateri ni priziva.
Vse to pooblašča izreči v osnovi negativno sodbo o Videmskem sporazumu. Vendar bo pa tudi ono malo pozitivnega, ki ga sporazum vsebuje, odvisno od razpoloženja, ki bo prevevalo italijanske in jugoslovanske oblasti. Ce to razpoloženje ne bo močno različno od onega, ki je vladalo pri pogajanjih v Vidmu, to se pravi, če ne bo te-
meljilo na širokogrudnosti, na gije (petrolej, premog, hidroe-iskreni volji po sodelovanju lektrični zbiralniki) ter velike
in moderne industrijske naprave boje preokreta, ki bi presegel njihove naprave iu razvrednotil vire tradicionalne energije? Vendar pa ti ogromni interesi,
Ženevska atomska konferenca kih, novo ozračje pomiritve, ki odpira pred človeštvom proble- ' je sedaj nastalo, sta ustvarila me in perspektive, katerili obsež- pogoje, zaradi katerih je imela nost je težko ocenili, loda za I atomska konferenca v Ženevi poka terc je potrebno, da jih člo- zilivne rezultate, morda večje od veštvo čimprej spozna, da bi moglo zagospodovati nad svojo usodo in jo voditi.
Ni dvoma, da se nahajamo pred velikim skokom naprej v razvoju produktivnih sil, ki je verjetno mnogo iznad skoka, ki ga je človeštvo napravilo z industrijsko uporabo električne energije.
Nova faza v razvoju produktivnih sil naglo dozoreva, zahvaljujoč se napredku znanosti iu tehnike, zaradi že jasnega dejstva da rezerve tradicionalne energije ne morejo več zadostovali za dolgo ter zaradi dejstva, da se vsaki državi mudi, da bi prva uporabila le nove sile.
Ne moremo reči, da se ne poslavljajo ovire mirnodobski u-porabi atomske sile in da se ni vztrajno skušalo čimbolj zavleči njeno uporabo. Ali niso bile mogoče propaganda za atomsko vojno, priprave za tovrstno vojno in druge sivari, poskus odvrnili človeštvo od industrijske uporabe atomske sile? Ali ni morda jasno, da se ogromni linančni interesi, vloženi v upornim tradicionalnih rezerv ener-.
in na skrbi za interese državljanov, tedaj bo ostal sporazum v celoti mrtva črka.
Zato poziva Komunistična partija zainteresirano prebival- .	.
sivo, naj budno pazi in se po- nasprotujejo napredku, niso sluzuje vsakega zakonitega I " V v s,anJu ustaviti razvoja, nriliska, da bi se predvidene,' k' Je postajal neizbežen pred-sicer omejene olajšave v res- vsem od trenutka, ko je v ZSSR niči tudi izvajale.
začela delovali prva električna centrala na atomski pogon. Kriza polilike sile, ki je poslala o-KOMUNISTICE PARTIJE čividna s sestankom štirih veli-
IZVRSNI KOMITE
BARBARSKI NASTOP KOLONIALISTOV V SEVERNI AFRIKI
Francozi hočejo s silo zatreti
osvobodilno gibanje v Maroltu in Alžiru
Množični pokolji domačega prebivalstva - Rušenje in požiganje vasi - Sestanek med francoskimi državniki in afriškimi predstavniki - Francoskemu kolonialnemu imperiju bije odločilna ura?
je odprt vsak delavnik od 8,30 do 13. in od 18.30 do 20.30.
Ze ta teden je inšpektorat
V Severni Afriki gre torej zares. Iz takoimenuvanih terorističnih dejanj se je razvilo pravo oboroženo odporniško gibanje. Francoskim oblastem se sicer lahko posreči zadušiti to gibanje tu pa tam v potokih krvi, toda težko je verjeti, da bi ga mogle kdaj streli. Maroko in Alžir korakata po poti, ki vodi k neodvisnosti, francoski kolonialni imperij pa gre v gotovo propast. In danes že lahko rečemo, da la imperij - bije svoj smrtni boj. To je dejstvo, ki se ne da oporekati. Zato pa se kolonialni režim poslužuje sile m vseh razpolo; z namenom, da ljenje.
švEln celo av- za motorizacijo v Trstu pričel
Ta teden so se bili težki boji na raznih predelih Severne Afrike. Francoske oblasti na z vsemi sredstvi poskušale
Va*l‘. Zato ne mure nase prc-Slln prezreli odgovornosti *°Zuosli oboli vlad, ki sla . razkosanje, posebno pa T'^og, ki jih ima italijanska j e1'* predvsem kar se lice pro-IIV tržaških Slovencev, na I ,, 'aiukusli vseh državljanov, ^iHttieni, da mora odpravili narodnostno diskrimina-, 1 Uveljavili Hosebni statut. Hitije desetih mesecev so Zlllc, — kol smo ze nešleto-'rilili — da brez borbe pri-s e8a ljudstva, ne bo latiko pravic, ki nam pripada-;. ^ oda, če hočemo resnično ,1*1* vlado, da spoštuje pud-^ obveznosti, mora biti ta * vztrajna, odločna iu vseni enotna ; združiti mo-l*8*5 Slovenec, brez ozira na i,.llVu politično ali versko pre i, vse one, ki so jim res r,:u obstoj našega življa na : Področju in njegove pravi-!,t * mu pripadajo po vseh ,.^‘h zakonih ter določilh ^dmov, ki so bili proti V.v°lji podpisani, ko so raz'
1 Uaše Ozemlje in ; 'Pravnega naroda postavili v>>j0 narodne manjšine, ki ll dilues na žalost moledo-Zil svoje pravice. Pri tem sinemo nikoli pozabiti, v italijanskem de-'i,'1'1 ljudstvu, v italijanskem 'Optičnem gibanju mogo-Nh Zuveznilia, ki nam bo ne-\.u° stal ob strani in nam %*ij^ *zhojevati to, kar nam
M. K.
Govora Hruščeva in Deja na proslavi v Bukarešti
LR Romunija želi izboljšati odnošaje tudi z Italijo in Francijo ter vzpostaviti diplomatske stike z Zahodno Nemčijo
zadušiti upor, ki je v neki meri Na sestanku v Aix les Barn- ki jo je sam vodil v deželi. Po
iz
V ponedeljek in torek so P° ysej lK Komuniji svečanu proslavljali 11. obletnico , osvoboditve dežele, fosebno velike svečanosti so bue v Bukarešti katerin se je poteg najvišjih predstavnikov romunske Pai-uje in vlaue uoelezil tudi sekretar iKP SZ. tov. Hruščev. Ta je v svojem govoru, ki ga je imel na osrednji proslavi med drugim, poudaril sleaec;
«Resnica o miroljubni zunanji politiki ZSSR je mnogo močnejša od lazi onih reakcionarnih časopisov, ki ponavljajo staro pesem o obstoju sovjetske nevarnosti. Besnica je svetlejša od sonca in bo zmagala».
V svojem govoru je nadalje dejal, da je SZ zmanjšala svojo vojsko za 640.000 mož, kar je vsa svetovna javnost z veseljem pozdravila kot nov prispevek za stvar miru in sodelovanja med narodi v svetu. ZSSR, LR Kitajska in vse'ostale dežele demokratičnega tabora so v veliki meri prispevale k uspehu konference štirih velesil. Zunanja politika SZ temelji na načelu miroljubne koeksistence med različnimi političnimi in gospodarskimi sistemi. SZ si bo še nadalje prizadevala zato, da se ustvari zaupanje med narodi in drža-
vami in da se na miroljuben način ter s pogajanji rešijo vsa še nerešena mednarodno vprašanja. Ker pa so v svetu še sile, ki poskušajo preprečiti mednarodno pomiritev, moramo še nadalje voditi borbo za utrditev moči naših držav in da ne varčujemo z napori za razvoj našega gospodarstva ter da si odločno prizadevamo za izpolnitev naših proizvodnih načrtov».
Na omenjeni prosavi je govoril tudi romunski ministrski preuseunik Geurgiu Dej. Orisal je uspehe, ki jih je dosegla Komunija v borbi za izgradnjo socializma, za mir in za prijateljstvo med narodi. Izrazil je željo, naj bi se vzpostavile diplomatske zveze z Zahodno Nemčijo in naj bi se poživili miroljubni odnosi s Francijo in Italijo na gospodarskem in kulturnem področju.
«Želimo tudi izboljšati oejnose z narodi Velike Britanije in Združenih držav Amerike», je poudaril Dej, nakar je poudaril kako velike važnosti je bil tudi zgodovinski beograjski sestanek, katerega je romunsko ljudstvo z velikim zadoščenjem pozdravila. Ob zaključku svojega govora je še prebral čestitke, ki jih je njegova vla-[ lavcem.
da prejela ob tem zgodovinskem dnevu od Centralnega komiteja KP SZ ter čestitke od številnih državnikov, med katerimi so tudi Ho Si Minh, iFam Van Dong, predsednik FLRJ Tito.
skuruua zavzemal značaj spioš- su še ni prišlo do nobenega po-nega nacionalnega odpora. Za-j ziLivnega zaključka. Do tega tu je vojska z vso naglico pre- niti ne more priti; kajti niti peljala v Afriko nova ujače- med člani francoske vlade ni nju. V teku sobote in nedelje enotnega gledišča na severneje bilo v Maroku in v Alžiru afriška vprašanja. Kljub temu uu stotine mrtvih. Piasti čele pa je vlada odredila vpoklic .tujske legi,e sejejo smrt ka pod orožje 60.000 rezervistov.
-Francoske oblasti skušajo sicer zakrivati grozodejstva, ki jih počenja kolonialna vojska v Afriki. Zaradi tega je težko priti do zanesljivih poročil. Po vesteh, ki prihajajo iz vojaških virov je sklepati, da je bilo do srede tekočega tedna v Maroku in Aižeriji preko 6.000 žrtev. Pariški list «Le Monde» je poročal, da je bilo do srede samo v Maroku 5,000 žrtev. Nikakor pa ni pretirano, ako trdimo, da je bilo do danes okrog 10.000 ljudi u-bitih.
V sredo je francoska policija zaplenila dnevnik «Huma-nitè» .glasilo francoske komunistične partije. List je pozival vlado, naj preneha s terorjem v Severni Afriki. Kmalu po zaplenitvi pa je izšla druga izdaja lista, v kleeri je bil sicer odstranjena inkriminirani članek, toda namesto njega je bil objavljen novi članek, v katerem se poudarja, da ima ljudstvo pravico, da samo odloča o svoji usodi. Last je bil v najkrajšem času razprodan do zadnjega izvoda.
Vedno bolj vztrajno krožijo vesti o odstopu francoskega generalnega rezidenta v Maroku Grandvaia. Vendar pa te vesti še niso potrjene. Ce je v resnici odstopil, potem se je to zgodilo" prav po zaslugi politike,
Velika stavka v Hamburgu
Iz Hamburga poročajo o velikih stavkah v tamkajšnjih ladjedelnicah. Do stavk je prišlo zato čejo izboljšati mzed delavcem in nameščencem. Doslej stavka okrog 20.000 delavcev.
Delodajalci; hočejo stavko zadušiti s tem, (ja so odpustili z dela vse stavkajoče. Vse kuže, da se bo stavkovno gibanje razširilo tudi na druga področja. Sindikalne organizacije so napovedale, da bo stopilo v stavko tudi 40.000 delavcev v Bremenu, ako ne bodo popravili krivice hamburškim de-
morkoli pridejo.
Doslej so kolonialisti izpraznili številne vasi, pobili na stotine ljudi, hiše pa do tal podrli.
V	soboto so Francozi poslali močna ojačanja v gorske predele Spodnjega Atlasa, kjer se zbirajo bojevita gorska plemena. Ojačanja so spustili s padali. V nedeljo pa so bile po vseh predelih Maroka in Al-žira demonstracije proti Francozom. Ti so povsod s silo nastopali proti demonstrantom.
V	številnih krajih je prišlo do preuvanja krvi. Največ žrtev je bilo v kraju Ued Zemu v Maroku, Kjer so množice demonstrantov zahtevale povratek sultana Ben Jusefa, katerega so Francozi že pred dvema letoma odstavili in internirali na Madagaskarju.
Do ostrih spopadov je prišlo tudi na področju Coslantine. Tu je francoska vojska nastopila z veliko surovostjo. Po prenehanju napadov so našteli 453 trupel upornikov, okrog 600 upornikov pa so aretirali. Toda tud» na strani francoskih sil ni šlo tako gladko, saj so imeli 63 mrtvih in 156 ranjenih
V	torek so bili veliki nemiri v rudarskem kraju Kuribgi, ki se nahaja v osrčju Maroka. Hudi boji so se bili tudi v mestu Gelmo pri i Alžiru. V Tan-gerju pa so bile istega dne velike demonstracije. Množice so ponovno zahtevale povratek sultana Ben Jusela.
V	ponedeljek se je pričel sestanek v Aix les Bainsu med predstavniki francoske vlade in voditelji afriških strank. Francosko vlado zastopajo mi-
mnenju nekaterih listov, naj bi do odstopa prišlo zaradi kompromisa med pariško vlado in voditelji nacionalističnih strank v Maroku. Vest o odstopu generala Lablanca, načelnika varnostne službe v Maroku pa je že potrjena.
Dramatični dogodki v Severni Afriki niso prišli kot strela z jasnega neba. Do njih je moralo priti zaradi povsem zgrešene politike, ki jo vodijo francoski kolonialisti, kateri še vedno trmasto vztrajajo na svojih stališčih in nočejo upoštevati niti najpreprostejsih dejstev dvajsetega stoletja.
[SR zmanjšala svojo vojsko
Izgon zavoda »Rinascita" je ilegalen
Sodišče v Milanu je izreklo razsodbo glede konvikta «Rinascita», v katerem se vzgajajo sirote padlih partizanov. Potrdilo je da je zahtevani izgon ilegalen. Vest je z velikim zadoščenjem sprejela na zna-Vlada ljudske republike Ce- - nje vsa tista italijanska jav-škoslovaške je v sredo sprejela nost, ki je zahtevala preklic sklep, da zmanjša število] nasilnega izgona.
JUGOSLOVANSKI PARLAMENTARCI
so se vrnili z obiska v
Sovjetski voditelji povabljeni v ZDA
Ameriški senator Alen Eilen-der, ki je na otjisku v Su v jet-sèi zvezi, je povabil člane pre-zidija CK KP Sii Malenkova, Kaganoviča, Mikojana, Pervu-Suslova, naj obiščejo
-zzzi «»i kmssvsss;
Maroko July, Izmed alriskih Združene aizave zuiicukc. voditeljev je omeniti predvsem Velikega vezirja El Mokri, ki je znan kot popularen borec za neodvisnost Maroka.
Afriški voditelji zahtevajo odstranitev sultana Ben Arala, ki je znan kot lutka v francoskih rokah. Z druge strani pa se je izvedelo, da je sultan Ben Juse! zahteval abdikacijo Ben Arala, imenovanje regentstva, ustanovitev nacionalne vlade, nove formule udnošajev s Francijo, izvolitev narodne skupščino in dokončno odločitev glede vprašanja maroške dinastije.
Miroljuben predlog LR Albanije
Vlada LR Albanije je ponovno predlagala Grčiji, naj bi se obnovili diplomatski odnosi med obema državama. Ti odnosi so bili prekinjeni že ob začetku zadnje svetovne voj. ne. Tajništvo OZN, preko katerega je bil predlog dostavljen, je priporočalo grški vladi, naj zadevo temeljito preuči. Kot je znano je pred ne davnim grška vlada zavrnila sličen predlog Albanije.
Jugoslovanska parlamentarna delegacija se je po tritedenskem bivanju v Sovjetski zvezi v nedeljo popoldne vrnila v Beograd.
Sef delegacije, predsednik hrvatskega Sabora dr Baka-rič, je ob prihodu izjavil, da je bila delegacija povsod lej?o sprejeta in da je dobila vtis, da narodi Sovjetske zveze pozdravljajo normalizacijo odnosov z Jugoslavijo. Prav tako se je prepričala, da sovjetski narodi podpirajo politiko svoje vlade, o kateri je bilo govora na zadnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta.
Tudi ostali člani delegacije so izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad obiskom v SZ. Zlasti so poudarili, da sovjetski ljudje, s katerimi so se srečali, niso prikrivali zadovoljstva nad normalizacijo odnosov med obema državama.
predvidenih.
Atomska konferenca, ki je poslala možna in plodna zaradi novega ozračja, ki je nastalo s sestankom štirih velikih, predstavlja nov korak naprej na poti k pomiritvi in sodelovanju med narodi, predstavlja nov u-speli sil miru.
Istočasno se z atomsko konferenco, skupno z vrsto znanstvenih, tehničnih in gospodarskih problemov, postavlja tudi vrsta odločilnih političnih problemov.
Predvsem izhaja poudarjena polreba, da se gre naprej na poti mednarodne pomiritve, izhaja zahteva, naj narodi mogočno iu odločno dvignejo svoj glas, da se rešitve, ki jih je srečanje velikih prikazalo kot možne, dejansko uresničijo.
Vprašanje prepovedi atomskega orožja ni manj akutno iu resno, loda z večjo silo je občutiti veliko alternativo pred katero se danes nahaja človeštvo,
Ki mora izbirali med mirnodobsko in vojno uporabo tega vira energije. Jasno je, da dokler bodo sile različnih držav zaposlene s pripravami atomske vojne, bodo poli, ki se odpirajo za mirnodobsko uporabo jedrske energije, ostale bistveno zagrajene.
Znano je, da so na pr. vlade, ki jih je imela doslej Italija, kljub pozivom opozicije, praktično prezirale to vprašanje. Celo vladni uradni in poluradni lisk ni mogel mimo lega dejstva, ko je v svoji reportaži od 15. avgusla omenil, da pobude na atomskem področju niso samo last velesil, marveč ludi Svice, Danske, Švedske, Norveške, Nizozemske, Belgije in je trpko ugotovil : «Ilalija, domovina Fer-mi j a, ni predložila nič podobnega».
Tudi tu je treba spremenili politiko in gotovo je, da bo težko napredovali, dokler bo vladna akcija ostala podvržena interesom ameriškega finančnega kapitala in bo ubogala domače monopoliste, ki ne skrbijo zu drugo, kol da bi čim bolj oagio kopičili svoje profite.
Brez nove politične smeri, ki naj bo bolj odprta vprašanjem narodnega napredka, je Italija v nevarnosti, da se bo njena gospodarska in industrijska zakasnitev prekomerno povečala, da bo zaostala za celo zgodovinsko dobo in postala dežela najmanjše važnosti, podvržena v svemu naprednejšim ddžavam.
Te ugotovitve, čeprav površne in nagle, vodijo do določenega zaključka: problemi, ki se postavljajo z mirnodobsko uporabo jedrske energije, so predvsem politični in zajemajo bistveno vprašanja politične smeri in družbene strukture. To velja za Italijo in velja tudi za ves svet v svoji skupnosti.
Novi napredek produktivnih sil ho postavil problem tekmovanja med socialističnim in kapitalističnim svetom na še bolj očiten način. V socialističnih deželah, kjer je bilo uresničeno soglasje med produktivnimi silami in produktivnimi odnosi, kjer je gospodarski razvoj načrten in ni prepuščen anarhiji iskanja največjega profita, bo industrijska uporaba atomske energije. omogočila nagel in reden napredek gospodarstva in bo pozvročila precej naglo veliko povečanje blaginje. V kapitalističnih deželah pa bo uporaba novega vira energije povečala nasprotje med proizvodnimi silami in odnosi, težila bo za zaostritvijo razrednega antagonizma in protislovij v notranjosti same imperialistične fronte.
Vse to pomeni, da se bodo obveznosti in politične odgovornosti delavskega razreda še pečale, da bodo naše borbe postale še bolj važne, d očim so že sedaj komunisti postavljeni pred nalogo, da se dvignejo na raven problemov, ki jih pred človeštvo postavlja novo napredovanje znanosti in tehnike.
,	,	.	.	,1 Delavski razred ima predvsem
Japonska parlamentarna d*. nal dokazovati, da industrij, legacija bo obiskala DR Kitaj-1 ska * aba atom9’ke ije „Je sko m bovjetsko zvezo. V dele-, vscbu^ samo velikih probl,mov
svojih oboroženih sil za 34.000 mož. Ta sklep bo 'zveden do 28. decembra tega letu. Do tega sklepa je prišlo po zgodovinski ženevski konferenci, na kateri je prišlo do zmanjšanja napetosti v svetu.
Kot je znano je prejšnji teden tudi Sovjetska zveza zmanjšala svojo vojsko za 640 tisoč mož.
S.;Z.
vlada že dala svoj pristanek je bil doslej veleposlanik na Češkoslovaškem. Dosedanji veleposlanik SZ v Jugoslaviji Vasilij Valjkov je odpoklican na drugo službeno mesto SZ.
* * *
gaciji je 20 socialističnih in 16 konservativnih poslancev. V sredo je dospela v Hong Kong od koder je nato odpotovala na Kitajsko, Ta obik je v znamenju priprav na obnovitev diplomatskih odnosov med Japonsko in Sovjetsko zvezo.
* * »
Pred nekaj dnevi so bile v ZDA velike poplave, ki so povzročile velikansko škodo. Menijo, da spadajo te poplave med najhujše nesreče, ki jih je kdaj doživela Amerika. Te-
znanosti in tehnike, marveč postavlja na vedno ostrejši način vprašanja organizacije človeške družbe. Samo politika miru, svoboda pred gospodovanjem monopolov, prilagoditev proizvodnih odnosov novim proizvodnim silam, ki se razvijajo, lahko storijo, da bo industrijsko izkoriščanje atomske energije pomenilo v resnici napredek za življenje pogoje vseh ljudi.
Istočasno so izrazili upanje, da. /ko so prizadete zvezne dr-
bo bližnji prihod sovjetske parlamentarne delegacije v Jugoslavijo pripomogel k popolnejši odstranitvi prejšnjih nesporazumov.
/z vsega sveta
Sovjetska vlada je imenovala za novega veleposlanika v Jugoslaviji Nikolaja Pavloviča Firjubina. Novi veleposlanik za katerega je jugoslovanska
žave New York, New Yersej, Connecticut in Pennsylvenija. V mestu Stroudsburg v Pen-sylveniji je 10 metrov visok vodni val odnesel številne hiše, zaradi česar je utonilo mnogo oseb.
* * *
29. avgusta se bo v New Yorku sestal pododbor komisije OZN za razorožitev. Na splošno prevladuje mnenje, da bo tudi ta sestanek plodono-sen.
Priprave za obisk Adenaurja v Moskvi
V teku so priprave na prihod zahodnonemškega kanclerja Adenauerja na obisk v Sovjetsko zvezo. Ta teden so prispeli v Moskvo nekateri visoki funkcionarji iz Ztahodne Nemčije.
Poleg številnih državnikov, ki bodo letos obiskali SZ je tudi predsegnid norveške vlade Binai Gerhardsen. Ta bo prispel v SZ prihodnjega novembra.
srnine
DELO
sporazum i mm rani
IIEI ITALIJO IIJIIOSLIIIJO
Sporazum med republiko Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo za ureditev osebnega prometa, kakor tudi prevoza ter suhozem nih in pomorskih zvez med tržaškim področjem in bližnjimi področji.
V zvezi s členom 7 Spomenice o soglasju med državami Italije, Velike Britanije, Združenih držav in Jugoslavije, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954 in z namenom, da l=e olajša osebni promet, kakor tudi prevoz in suhozemne ter pomorske zveze med področjem Trsta in bližnjimi področji, na način, ki naj ustreza potrebam zainteresiranega prebivalstva, sta se vladi italijanske republike in Federazivne ljudske republike Jugoslavije sporazumeli o sledečem: (Zaradi preobsežnosti besedila, ki obsega 64 členov in 12 prilog, objavljamo le bistveno važnejše točke. Op. uredn.)
Osebe, ki imajo pravico do prehoda
Olajšave za gibanje oseb veljajo za vse stalne prebivalce: a) na ozemlju, ki ga upravlja Italija v občinah Trst,
Pisani svet
TEROR V IRAKU
Ljudstvo Iraka živi danes pod krvavim režimom terorja, ki je uničil vse najosnovnejše svoboščine, razpustil' vse stranke, zadušil tisk in preganja ljudsko gibanje.
Da bi strla ljudski odpor, ki se razvija proti turško-iraške-mu vojnemu paktu, se vlada, na povelja imperialistov in pod vodstvo diktatorja Nuri Saida, poslužuje najbolj divjih metod pri čemer se zaganja proti vsem slojem prebivalstva. Nedavno je bilo gibanje 20.000 kmetov v borbi proti fevdalcem v pokrajini El-Amara zadušeno v krvi. Vojaštvo je izvršilo množične aretacije in oplenilo ter zažgalo nešteto kmečkih hiš.
Pred kratkim je bil obsojen na smrt mladi 16-letni dijak Ali Seij Husein obtožen, da je sodeloval pri neki domoljubni manifestaciji. Ker zakon prepoveduje smrtno kazen za mladoletnike, je sodišče prišlo tako daleč, da je ponaredilo njegov krstni list. Sedaj je v Iraku in nekaterih drugih arabskih deželah v teku obširna kampanja za rešitev tega dijaka.
V zadnjih tednih so vladne sile streljale na politične pripornike v zaporu Baakaba ter jih mnogo ranile in usmrtile. Kljub vsemu krvavemu terorju se iraško ljudstvo dalje bori proti imperialističnim napadalnim načrtom, za mir, za narodno neodvisnost in demokracijo.
PREVEC VNEME ZA VZGOJO TUJCEV IN PREMALO ZA DOMAČINE
Francoski prosvetni minister, radikal socialist Jean Ber-thoin, je pred kratkim slovesno otvoril v Fontainebleau «mednarodni licej», rezerviran za otroke, katerih starši so zaposleni pri atlantskem glavnem štabu. Začela se je nadalje gradnja dvajset novih učilnic, ki jih bodo morali dogi-aditi v rekordnem tempu za prve dni oktobra, ker bo tedaj, kot pravi «Agence France - Presse» «še več novih ameriških dijakov».
Ce upoštevamo, da manjka v .Franciji, samo zai otroške vrtce in osnovne šole 27.000 učilnic, tedaj postane jasno, da francoski vladni krogi z vso vnemo skrbijo za vzgojo otrok ameriških generalov, do-čim se jim domači otroci deseta briga.
VRTOGLAVO VIŠANJE CEN V PAKISTANU
Zaradi nedavnega razvrednotenja rupije, so se cene predmetov široke potrošnje v Pakistanu občutno povišale. Krajevni tisk poroča, da so se cene povišale v Dakiju od 20 do 40 odst, v Lahoru od 10 do 25 odst v Karačiju od 15 do 100 odst. itd. in se še nadalje višajo.
'List «Times of Karachi» piše, da so v dveh dneh cene na drobno vrtoglavo poskočile. Tudi zračne proge so povišale prevozne cene za potnike in blago.
OGROMNO POVEČANJE PROFITOV
MONOPOLISTOV ZDA
Ameriške industrijske družbe so imele v prvem tromesečju letošnjega leta večje profite kot v katerem koli tromesečju zadnjih štirih let. Po uradnih statistikah so se profiti monopolov dvignili na 3.300 milijonov dolarjev, to se pravi, da so bili za 29 odst. večji kot v isti dobi lanskega leta.
PREHRANA AZIJSKEGA PREBIVALSTVA
Azijci porabijo povprečno desetkrat manj mesa, rib in mlečnih proizvodov kot pa Evropejci, to je takozvane «dušič-nate hrane», ki vsebuje energetske snovi. V vzhodni in jugovzhodni Aziji sploh ne pijejo mleka, ker jim je odvratno.
Milje, Dolina, Repentabor, Zgo. nik in Devin-Nabrežina;
b) na ozemlju, ki ga upravlja Jugoslavija v občinah; Koper, Izola, Piran, Portorož, Sečovlje, Dekani, Šmarje, Umag Novigrad in v katastalnih občinah Marezige, Brtonigla, Nova Vas, Buje, Triban, Kaštel, Karšete, Momjan, .Merišče; v deset kilometrov širokem pasu okrajev Sežana in Nova Gorica. V ta pas spadajo sledeče občine: Komen, Štanjel, Dutovlje, Sežana, Divača, Her pelje, Črni kal; del občine Senožeče in sicer vasi: Brezovica, Gradišče, Hotičina, Mar-kovščina, Materija, Slivje in Artvi^e; del občine Vreme in sicer Barka, Famlje, Gornje Vreme, Podgrad, Škofije, Va-reje, Vatovlje in Vremski Britof; del občine Podgorje in sicer Črnotiče, Podgorje, Podpeč in Zazid ter vasi Kubed in Sv. Anton od občine Gra-čišče.
Na področju okraja Nova Gorica spadajo v desetkilometrski obmejni pas sledeči kraji: Brestovica, Kostanjevi ca, Renče, Miren, Vrtojba, O-zeljan, Solkan, Grgar, Kojsko, Anhovo, Most na Soči( Sv. Lucija), Tolmin, Kobarid, Žaga, Bovec, Čezsoča in Log pod Mangartom.
Na italijanski strani pa poleg krajev, ki se nahajajo na celotnem ozemlju goriške pokrajine še sledeče občine videmske pokrajine: Čedad, Pod-bonesec, Sv. Ivan ob Nad ži, St. Peter Slovenov, Sovodnje. Srednje, Torjan, Dreka, Sent Lenart, Praprotno, Cenebla, Fojda, Tarčent, Brdo, Neme, Topana, Naborjet, Ovčja ves, Kluže Rezija in Trbiž.
Vsem stalnim prebivalcem v imenovanih področjih, tudi o-nirp, ki so svoje stalno bivališče prenesli iz enega področja na drugo, je izrecno priznana pravica, da na zahtevo dobijo redno propustnico za najmanj štiri mesece in za štiri potovanja mesečno. To razdobje in število potovanj se lahko povečata zaradi potreb intere-sirancev. Propustnico bodo izdali brezplačno in jo bo mogoče obnoviti. Stalni prebivalci tržaškega področja bodo prejeli propustnico na tržaški kvesturi; za goriško pokrajino bo izdajala propustnico kvestura v Gorici, za videmsko pokrajino pa kvestura v Vidmu.
Na osnovi omenjene prepustnice bo praviloma dovoljen povratek na področje stalnega bivanja do konca naslednjega dne po prestopu meje, torej z možnostjo prenočitve v namembnem kraju. V primeru upravičenih razlogov bi bivanje na zahtevo lahko podaljšano do enega mesec. Otroci izpod 12 let, ki potujejo s starši bodo morali biti poimensko vpisani na prepustnici staršev.
Prepustnice, ki jih bodo izdajale italijanske odnosno jugoslovanske oblasti bodo tro-jezične in sicer v slovenskem, italijanskem in hrvat-skem jeziku. Prepustnice, ki jih bodo izdale kvesture, bodo morale biti vidirane od pristojnega ljudskega odbora na jugoslovanskem področju.
Glede dejavnosti, povezanih s kmečkimi posestmi, ki ležijo v deset kilometrskem pasu onstran meje, je predvideno izdajanje izkaznic in kmečkih tranzitnih dovoljenj.
progi Čedad - Tolmin;
4.	ena dnevna vožnja na progi Gorica - Opatje selo -Komen;
5.	ena dnevna vožnja na progi Trbiž - Bovec;
6.	Vsakodnevna vožnja na progi Gorica - Nova Gorica;
7.	tri dnevne vožnje na progi Medana - Doorovo - Kojsko - Steverjan - Gorica - Nova Gorica in obratno;
8.	dnevna proga Trbiž - Bovec - Kobarid - Tolmin - Kanal - Gorica.
. Carinske olajšave
Poseben pomen imajo za prebivalstvo finančne in carinske olajšave. Kmetovalci bodo lahko vsakih štirinajst dni izvažali iz področja stalnega bivanja na drugo področje brez vsakega dovoljenja in brez carine svoje lastne pridelke v količinah, ki jih predvideva poseben seznam do naj-
višje vrednosti 7.500 lir oziro-roma 3.750 din.
Seznam vsebuje:
10 kg zelenjave, 2 kg stročnic, 3 kg ječmena, 3 kg ajde,
1	kg svežega mesa, 1 kg. su-homesnih izdelkov, 1 kg svežih rib, 2 kg sira, 2 kg riža,
2	kg. testenin, 8 kg pomaranč
in limon, 2 lit mleka, 1 lit vina, 2 lit olja, en par piščancev ali kokoši, 12 jajc, dračje in mahovino, cvetje in okrasne rastline itd.
Delavci in uradniki lahko z istimi olajšavami uvažajo s področja stalne zaposlitve na področje stalnega bivanja o-bleko in blago v količinah, ki jih navaja omenjeni seznam do najvišje vrednosti 20.000 lir odn. 10.000 din.
Vsi ostali prebivalci lahko nosijo s seboj skupno v enem mesecu — sorazmerno s številom potovanj f— valuto področja stalnega bivanja in sicer do 12.000 lir oziroma 6.000 din. Ob povratku na področje stalnega bivanja pa lahko nosijo blago v količinah naštetih v omenjenem seznamu in v vrednosti, ki ne presega valute, ki so jo nesli s seboj.
Za zdravnike, živinozdrav-nike in babice so predvidene še druge olajšave. S seboj bodo lahko nosili tudi zdravila in jih kupovali.
Sporazum nadalje vsebuje določila o izmenjavi zdravstvenih informacij, o živino-zdravniških in filopataloških ukrepih, o socialnem zavarovanju itd.
LR ROMUNIJA SLAVI 11. OBLETNICO OSVOBODITVE V ZNAMENJU NOVIH ZMAG
GOSPODARSKI RAZVOJ DEŽELE
23. avgusta je poteklo 11 let odkar je bila osvobojena Romunija. Zato smatramo za umestno, da priobčimo sledeči članek, ki prikazuje uspehe, ki jih je v zadnjih letih doseglo romunsko ljudstvo.
Vl^da ljudske republike Romunije je pred kratkim sklenila gospodarsko pogodbo z
indonezijsko vlado. Na osnovi te pogodbe bo Romunija dobavljala Indoneziji stroje za neko tevarno cementa, nadalje bo nudila stroje in tehnično oskrbo za iskanje novih petrolejskih vrelcev in za izkoriščanje podzemskih rudnih zakladov v Indoneziji. Voditelji romunske zunanje trgovine so izjavili tudi, da je LR' Romu-
nija pripravljena v tem smislu pomagati deželam Bližnjega Vzhoda in deželam na področju Indijskega oceana. Ti primeri dokavujejo, kako dežele, ki so se osvobodile izpod kapitalizma, pojmujejo mednarodne gospodarske odnose na osnovi enakopravnosti in v o-bojestransko korist, brez vmešavanja v notranje zadeve dru-
Nova velika tovarna kemičnih proizvodov v kraju Hunedoara v Rumuniji. Tovarna je sestavni del velikega siderurgičnega kombinata «Georgiu Dej»
Kako delajo in kako žive
tekstilne delavke v ZSSR
Industrija, ki ne pozna krize - Gigantski tekstilni kompleksi z avtomatičnimi stroji - Skrb za zdravje delavk-mater - Pravica do brezplačnega manikiranja
Obmejni prehodi na Tržaškem
Prehodi prve kategorije: Pesek, Škofije, ter železniški na Opčinah in Dragi.
Prehodi druge kategorije: Mavhinje, Gorjansko, Sempo-laj. Voglje, Repentabor, Gro-pada, Lipica, Draga, Socerb, Prebenik, Osp, Kašteljer, Ce-rej, Campore in Lazaret.
Sezonski obmejni prehodi (samo poleti): Gročana, Plavje, Botač.
Prometne zveze
Dokler ne bo mešana komisija v celoti uredila vprašanja kopnih in pomorskih prometnih zvez, zagotavlja sporazum, da bodo najkasneje v e-nem mesecu uvedene naslednje zveze:
a)	Avtomobilske proge:
1.	dve vožnji dnevno na progi Trst - Škofije - Koper in obratno;
2.	šest voženj tedensko na proti Trst - Škofije - Koper -Padna - Kaštel - Buje z dodatno nedeljsko službo;
3.	štiri vožnje tedensko na progi Trst - Fernetiči - Sežana in obratno;
4.	dve vožnji tedensko na progi Trst - Pesek - Herpelje in obratno.
b)	Pomorske proge:
L ena dnevna vožnja na progi Trst - Koper;
2.	ena dvotedenska vožnja na progi Trst - Koper - Piran -Umag.
3.	ena tedenska vožnja na progi Seljan - Trst - Milje -Koper - Izola - Piran - Umag -Novigrad.
Predvidene so tudi sledeče avtobusne proge:
1.	Dve dnevni vožnji na progi Gorica - Solkan in obratno.
2.	tri dnevne vožne naj progi Gorica - Šempeter - Vrtojba in obratno;
3.	ena dnevna vožnja na
Ena od industrij, ki sc v Sovjetski zvezi nedvomno najbolj naglo razvija, je tekstilna industrija Leta 1913 se je več kot polovica tekstilnega blaga, potrebnega prebivalstvu, uvažala! iz inozemstva; danes se je stanje popolnoma spremenilo. Sovjetska produkcija je za trikrat presegla angleško, ki je ena najvažnejših v svetu. Takšen razvoj je mo-
goč ne samo z nastajanjem novih tovarn, marveč tudi z obnavljanjem in moderniziranjem obstoječih.
V vseh tekstilnih tovarnah se zastareli stroji, ki so bili uvoženi iz Anglije, Nemčije in Francije, postopoma zamenjujejo s popolnejšimi, po večini avtomatičnimi stroji sovjetske proizvodnje. Samo po zadnji v.ojni je lahka industrija
prejela 1170.000 novih strojev vseh vrst.
Moderen prediini stroj nove velike tovarne v Cimkentu na jugu Kazahstana
Kratke vesti iz Jugoslavije
Sindikat in kolektiv naj pomagata ženi
Posebna komisija sindikalnega sveta v Ljubljani je pri obiskih v raznih trgovinah in podjetjih ugotovila, da so žene vedno zaposlene pri težkem delu. V trgovinah dvigajo žene vreče z moko, ki tehtajo tudi 110 kg. 100-kilske zaboje itd. V trgovskem podjetju «Gosad» so dvigale žene 1120 kg težke zeliščne bale.
Vi skoraj 80% gostinskih o-bratov so neprimerni prostori, cementna tla, vlažni prostori; zaščitna obleka in obutev je prava redkost v takih obratih. Poleg tega se še vse premalo stori za noseče žene. Porodniška klinika je predlanskim zabeležila 87 mrtvorojenih, 392 prezgodaj rojenih, 43 negodnih otrok. Vzroki za to so večidel tičali v prenapornem delu in nepravilni zaposlitvi mater pred porodom.
Učitelji brez plač
Učitelji iz vseh občin v o-kraju Dobolj še do danes niso prejeli plač za mesec julij. Vzrok za to je v tem, kar občine še niso izterjale davkov in drugih pristojbin, od katerih so odvisne plače učiteljev. Učiteljske plače spadajo namreč v proračune občinskih odborov. iMed učiteljstvom je zaradi tega upravičeno nezadovoljstvo.
Trenutna situacija davkov je zelo težavna v vseli občinah in prav zaradi tega ni upanja, da bodo učitelji v kratkem času prejeli svoje prejemke za julij. Zaradi tega bo tudi popolnoma razumljivo, če bo kateri izmed učiteljev do pričetka šolskega leta zapustil dobojski okraj.
Slovenski oktet najboljši na tekmovanju
V Liangolemu (Anglija) je bil v prvih dneh prejšnjega meseca tradicionalni glasbeni festival, na katerem je sodelovalo 157 zborov in 19 plesnih skupin iz 18 držav Evrope in Amerike. Najboljši
zbor je bil slovenski oktet, ki mu niso prisodili prve nagrade, ker je bilo to tekmovanje amaterjev in ne profesionalcev.
Toda vseeno je slovenski oktet dosegel ogromen uspeh: dve zmagi v tekmovanju zborov in snemanje na BBC v Londonu. Na nekem koncertu ni publika prenehala aplavdirati niti na večkratni poziv napovedovalca,
Mednarodni sestanek slavistov
V Beogradu so sklicali za 16 september pomemben slavistični sestanek na katerem bo sodelovalo več kakor 60 znanstvenikov iz 14 držav. Poleg najvidnejših slavistov iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije, bo na tem sestanku navzočih tudi večje število znanstvenikov iz Anglije, Francije, Avstrije, I-talije, Švedske, Danske, Nizozemske, Svice, Finske, in ZDA. Na tem sestanku, ki ima dokaj obsežen dnevni red, bodo razpravljali o sklicanju posebnega mednarodnega kongresa slavistov, o razvoju slavistike v posameznih državah sveta, o metodah proučevanja slovanskih jezikov in njihove književnosti ter o razširjenem in poglobljenem sodelovanju slavistov raznih držav. Beograjski sestanek slavistov, ki bo v slavističnem znanstvenem svetu vzbudil nedvomno veliko zanimanje, organizirajo slavistične katedre jugoslovanskih univerz.
jugoslovanski filmi v Bolgariji in Madžarski
V Beogradu so pred dnevi sklenili in podpisali pogodbo o zamenjavi filmov med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po določilih pogodbe bo jugoslovansko podjetje prodalo v Bolgarijo deset filmov, bolgarsko pa Jugoslaviji štiri.
Madžarsko državno podjetje za odkup filmov MOKEF bo odkupilo umetniška filma «Nevihto» in «fVesno».
Novi avtomatični stroji omogočajo podvojitev produktivnosti tekstilnih tovarn. Izdelane so bile tudi nove statve, ki zavzemajo štirikrat manj prostora kot stare, a je njihova donosnost za 55-60 odst. večja.
Vzporedno se razvija gradnja novih tekstilnih tovarn. Vsako leto začnejo obratovati nove tovarne ali posamezni oddelki gigantskih kompleksov. Letos bo obnovljenih in na novo zgrajenih 100 novih tovarn Tekstilne tovarne se ne nahajajo več samo v evropskih predelih) ZSSR, marveč nastajajo tudi v najoddaljenejših krajih centralne Azije. Ena teh gigantov je bombažna predilnica Kamišin, na Volgi v bližini Stalingrada, ki bo največji kompleks na svetu. Nekateri oddelki te tovarne so že začeli delovati. Izdelovala bo dnevno okrog milijon metrov visoko kvalitetnih tkanin, to je toliko blaga, kolikor ga je potrebno za izdelavo 250.000 ženskih o-blek. Kompleks bo imel predilnico tkalnico ter oddelke za končno obdelavo z beljenjem, barvanjem in tiskanjem Opremljen bo z najmodernejšimi stroji, ki bodo omogočali visoko produktivnost. V mnogih oddelkih bodo uvedli avtomatično kontrolo tehnoloških postopkov. Doslej je prispelo v Kamišin 1.000 avtomatičnih statev. Z nastankom te velike tovarne se bo mesto Kamišin popolnoma spremenilo; število njegovega prebivalstva se bo potrojilo.
Tudi velika tovarna v Bar-naulu je že začela delovati in bo v teku letošnjega leta spravila v pogon nadaljnjih 3.000 avtomatičnih statev; po predvidevanjih bo letos izdelala 10 milijonov metrov satena, platna in kalikoja. V kratkem bodo dograjene tudi mogočne tekstilne tovarne v Hersonu, Engelsu in drugih mestih.
Tudi tovarne za izdelovanje volnenega blaga se naglo razvijajo. Letos bo začela delno delovati tovarna za proizvodnjo česane volne v Minsku, ki bo izdelala 8 milijonov m volnenega blaga za obleke. Tovarna v Krasnodaru pa bo letos dogradila drugi del svojega kompleksa za izdelovanje sukna in česane volne in bo s tem potrojila svojo proizvodnjo. Z enako naglico se razvijajo tovarne za izdelovanje svile, ki so že lani za šestkrat povečale proizvodnjo iz leta 1940. Vzporedno z razvojem in izpopolnitvijo delovanja tovarn ter povečano proizvodnjo se tudi neprestano izboljšuje kakovost blaga.
V sovjetski tekstilni industriji dela preko milijon in pol delavcev, od katerih je preko 80 odst. žena. Delavke prejemajo isto plačo kot delavci in imajo obenem nekatere posebne ugodnosti. Tako imajo, na pr. one, ki izdelujejo nogavice in pletenine pravico do brezplačnega manikiranja. Takoj ob začetku nosečnosti je delavki dodeljeno lažje delo, ki ne zahteva velikega napora, seveda ne da bi ji znižali prejemke. Pozneje ima materinski plačan dopust, ki traja 77 dni in prejme popolno opremo za novorojenčka. Mlade matere smejo vsake tri ure dojiti o-troka, ki ga negujejo v posebnih jaslih, katere ima vsaka tovarna. Matere imajo tudi pra vico na posebno tečno hrano ter delajo vsega šest ur, čeprav prejemajo celo plačo.
Razen tega imajo žene v tekstilni industriji vse možnosti tehnične izpopolnitve. Zato tudi predstavljajo žene 60 odst. vseh tekstilnih inženirjev V Sovjetski zvezi je posvečena velika skrb zdravju tekstilnih delavcev. Vsi prostori so zračni in dobro razsvetljeni, posebni strokovnjaki neprestano proučujejo nove načine, da se zavaruje zdravje in varnost delovnih ljudi. Razen tega imajo vse večje tovarne lastne poliklinike z zdravniki in bolničarji (tekstilna tovarna «Roza Luxemburg» v .Moskvi ima polikliniko z 18 zdravniki in 27 bolničarji). Po zakonu se morajo tekstilni delavci podvreči dvem zdravniškim pregledom letno; kronični bolniki in invalidi se pregledujejo vsake tri mesece. Žene in mladina so podvrženi posebnim negam in kontrolam.
gih dežel in brgz težkih gospodarskih protiuslug.
Toda ni to vprašanje, ki ga nameravamo obravnavati na tem mestu. Pač p« smo hoteli to v uvodu poudariti zato, da prikažemo, kako je Romunija, ki je bila še pred nekaj leti znana kot zaostala, izrazito poljedelska dežela, podrejena imperializmu, popolnoma spremenila svoje lice in svoj značaj.
Razvoj in napredek LR Romunije na industrijskem j>o-dročju merimo po etapah, ki so vredne, da jih zabeležimo. 1949. ,eta so v Romuniji pričeli iz-aelovati stroje, katerih v tej deželi niso nikoli poprej izdelovali. Tedaj so pričeli izdelovati Diesiove motorje od 196 konjskih sil. Naslednje leto so pričele obratovati cementne peči in kotli na paro od 40 atmosfer. 1951. leta so pričeli izdelovati rudarske naprave in traktorje. 1952. leta električne motorje in transformatorje za visoko napetost. Naslednje leto stroje za gradbinstvo in mline. Leta 1954 motorje z zmogljivostjo 450 konjskih sil. Danes Romunija ne le, da je v stanu izdelovati naprave za črpanje petroleja, električne motorje, lužni kamen, naprave za proizvajanje cementa in železniške vozove, temveč vse to lahko že izvaža.
V prvih štirih letih petletnega načrt (1960-1964) se je industrijska proizvodnja povečala za 92,6 odstotkov, proizvodnja proizvajalnih sredstev pa se je več kot podvojila.
Industrijska proizvodnja raste vzporedno s produktivnostjo dela, s tehničnim izboljševanjem in organizacijskim sistemom, kar je omogočilo znatno zmanjšanje cen proizvodnje. Slednje so se v zadnjih treh letih zmanjšale kot sledi: električna industrija za 27%, mehanična industrija za 25% elektrotehnična industrija pa za 39%.
Ustvaritev sodobne industrije v deželi je omogočila postavitev temeljev za nadaljnji razvoj poljedelstva. Pred vojno v (Romuniji niso izdelovali traktorjev toda leta 1854 jih je bilo na romunski zemlji že okrog 25.000. Tedaj je bil po 1 traktor na vsakih 350 hektarov orne zemlje, dočim je -bil pet let prej po en traktor na vsakih 760 ha orne zemlje. V letih 1953-54 je bilo za romunsko poljedeljstvo dodeljenih 615 kombiniranih strojev za žetev in mlatev, 1.750 navadnih mlatilnic, 2.777 strojev za žetev. V teku leta 1955 pa bo ru-munsko kmetijstvo dobilo še 2.540 traktorjev, 4.370 mehar ničnih plugov, 41.000 plugov za živinsko vprego, lu600 strojev za žetev in vezanje snopov, 1.200 navadnih strojev za žetev, 6.700 sejalnih strojev, 24/.400 osipalnlkov, 30.000 bran.
Izboljšanje tehničnih naprav v poljedelstvu je dovedlo do razvoja proizvodnje. Leta 1964 so v Romuniji pridelali 90 milijonov kvintalov žitaric, t. j. po pet kvintalov na vsakega prebivalca.
Iz poročila, ki ga je prav tako objavila že omenjena komisija od QZiN, je imela Romu-
nija v žačetku preteklega leta 4.581.000 glav goveje živine,
Za normalna dela se uvaja o-semurni delavnik, dočim delajo delavci pri nekaterih težjih delih le šest ur dnevno. Tovarna dobavlja nameščencem posebna oblačila in obutev, za pranje in popravilo ka-terik skrbi uprava sama.
I. Hmelevskij
Iz nekega poročila iz preteklega leta, ki ga je sestavila ekonomska komisija pri OZN, povzemamo naslednjo razpredelnico o razvoju proizvodnje treh poglavitnih surovin v Romuniji:
			Indeks
		1953-1950	
	1950	1953	100
Petrolej	5,30	9,50	180
Jeklo	0,56	0,7/21	130
Cement	1,00	1,90	190
(1938. leta le 3.652.000), 3.634.000 prašičev (1838. leta le 2.200.000) 11.482.000 ovc in koz (1938. leta 1O.451.O0O), 1.073,000 konj (1938. leta 1.561.000). Število konj je kot po vseh drugih državah padlo zaradi vedno večjega števila motornih vozil.
Ti rezultati, ki jih je doseglo kmetijstvo nam omogočajo, da sl ustvarimo precej jasno sliko o dejanskem jpoložaju v deželi in o napredku, ki ga je ta tjosegla v zadnjih letih Toda zp letos je v načrtu, da se še' bolj dvigne proizvodnja Predvideno je, da bo pridelek žitaric znašal 100. milijonov kvintalov.
iPrvi petletni načrt LR Romunije se bo zaključil letos. Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo še pred določenim rokom ob zaključku leta. S tem načrtom so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj gospodarstva v deželi, ki je še pred desetimi leti spadala med najbolj zaostale v Evropi in ki ima danes, potem ko se je za vselej osvobodila zatiralnih kapitalističnih okov, fevdalnih ostankov na deželi in podjarmljenja od imperializma, vse pogoje zato, da postane ena izmed najbolj razvitih in modernih držav na svetu.
Po socialističnem svetu
NOVO ZNIŽANJE CEN
V	Sovjetski zvezi so pred kratkim znižali za 17 do 24% cene televizijskih sprejemnikov raznih vrst in nadomestnih delov, gramofonov, fotografskih in kinematografskih aparatov ter aluminijaste posode.
POSEBNE VRSTE DVIGALO
V	delavnicah hitroelektrične centrale v Gorkem rabijo posebne vrste dvigalo z nosivo-stjo 500 ton. Njegov mehanizem poganja 17 električnih strojev. Strojna dvorana, kjer se skupno z motorji nahaja tudi kabina za vodenje dvigala, ima 200 kvadratnih metrov površine.
Dvigalo je bilo pripeljano v centralo demontirano; za njegov prevoz je bil potreben cel vlak.
USPEHI SOLSTVA V HANOJU
Komisija za javno izobrazbo I v Hanoju je objavila posebno poročilo o uspehih osnovnih in srednjih šol, državnih in privatnih, doseženih v prestolnici Demokratične republike Viet Nama od osvoboditve do danes.
Kljub velikim težavam, so vse šole začele delovati že deset dni po osvoboditvi mesta v oktobru 1954. Na koncu letošnjega leta so imele državne osnovne/ in srednje šole vpisanih 18.290 učencev, to je za osnovne šole 15 odst. več, za srednje pa 25 odst. več kot pred osvoboditvijo. Privatne osnovne in srednje šole so imele vpisanih 16.141 učencev, to je 75 odst. več. Število šolnikov, tako v državnih kot privatnih
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
BREZ BESED
™ J«|,
‘Ul
• * *
MALA POMOTA ROMANTIČNA gospa srednjih let, se pri obisku nekega javnega parka ustavi pred gigantskim drevesom in sanjavo vzklikne: «O mogočni kostanj, če bi ti znal govoriti, kakšne stvari bi mi neki povedali»
Vodič, ki jo spremlja, ji odgovori s nasmeškom:: «Verjetno bi vami najprej dejal: oprostite gospa, toda jaz sem hrast».
* • •
ZDRAVNIK BOLJE VE VRTNAR je v vrtu zdravnika Modrijana obrezoval najvišje drevo, pa Je po inesreči padel In obležal negibno na tleh. Na klice prisotnih je takoj prihitel zdravnik, pogledal ponesrečenca in dejal:
«Ubogi mož, umiri je».
Tedaj se oglasi vrtnar:
«Umiri? Saj ni res».
Toda dr. Modrijan ga strogo opozori.
«Molčite vi! Ali hočete vedeti več kot zdravnik?»
* * •
STROKOVNJAK NA ACEGAT v Trstu pride k ravnatelju nekdo prosit za službo tramvajskega sprevodnika.
«Kje ste bili doslej zaposleni?» vpraša ravnatelj.
«Pri Arrigoniju sem skladal sardine v škatlje».
Bil je na mestu sprejet.
* •* *
«POBOŽNI» TATOVI
V CERKVI Sv. Trojice v Tulsi (Oklahoma-ZDA) je ob vhodu sledeči napis: «Priporočamo vernikom, naj ne puščajo sukenj in klobukov v cerkveni veži. V cerkev namreč pridejo sempatja tudi tatovi, ki si hočejo olajšati vest svojih grehov».
* * *
NEVAREN NAPIS V PARLAMETU v Bonnu (Zahodna Nemčija) je pred časom stal nad skupino obešalnikov sledeči napis: «Samo za ministre».
Neki šaljivec je spodaj napisal: «Lahko obesite tudi suknje».
Oba napisa so naslednji dan odstranili.
šolah, se je povečalo za 30 odst.
Izboljšali so se učni programi, uvedene so bile nove demokratične metode, ustvarjeni posebni skladi za pomoč siromašnim dijakom in onim otrokom, katerih sorodnike so nasilno preselili v južni Vietnam.
NOVI GOSPODARSKI
USPEHI V LR KITAJSKI
V	prvem šestmesečju letošnjega leta se je gospodarstvo LR Kitajske še nadalje razvijalo.
Kovinarske tovarne so za 114,7 odst. uresničile produkcijski načrt za leto 1955 in za 109,3 odst. načrt za povečanje produktivnosti. Presežen je bil tudi državni načrt za izkopavanje rudnin, proizvodnjo litega železa, jekla, valjanega jekla in koksa. V primeri z letom 1954 se je proizvodnja jekla povečala za preko 40 odst.
Državna električna industrija je dobavila 18,3 odst. več električne struje kot leta 1954; strokovnjaki te , industrijske panoge so prištedili 39 milijonov Kw električne energije s tem, da so povečali donosnost naprav in zmanjšali izgube pri prenašanju struje.
Kitajska kemična industrija je povečala proizvodnjo za 23,5 odst. Šestmesečni načrt kemične industrije je bil presežen za 3,3 odst. V zadnjih šestih mesecih so izvršili poskuse za izdelavo nadaljnjih 29 vrst kemičnih proizvodov.
NADZORSTVO
NAD ZDRAVJE1» OTROK
V	LR Češkoslovaški je bila uvedena stalna kontrola nad zdravjem otrok. Najmanj 90 odst, otrok je vsako leto podvrženih zdravstveni kontroli.
10.000' KNJIŽNIC NA MADŽARSKEM
V	LR Madžarski razpolagata prosvetno ministrstvo in Glavni odbor sindikatov s preko 10.000 knjižnicami, ki so na razpolago delovnim ljudem Ob osvoboditvi je bilo v deželi komaj 1.008 knjižnic.
IVAN MILIC rojen v Zgoniku 15. 12. 1921' padel v Trnovskem gozd6 15. 9. 1944.
CAHARUA ETTORE rojen v Nabrežini 23. 8. 1923 padel septembra 1944.
CAC ANTONIJA rojena v Miljah 15. 12. 191*
umrla v Nemčiji 15. 3. 19** 'toni
‘tega

HROVATIN KAREL rojen na Škofijah 25. 7. 19l* padel v Dekanih 2. 10. 19*3
-
Wvs a i , Sle
v nc 'vi
>lu
nav lače 'je i ŠOl; »Ud: Itti, k Sl »h. j 'Uh
Upi
Mpi
e s
fatile oh ■ v
»e
STRAJN VINCENC rojen v Dolini 11.12. I9"'' umrl zaradi vojnih posle®1 27. 6. 1947.
v
k.
UNUSIC BRUNA rojena na Konkondu 11. 8. 1927,
umrla zaradi vojnlb P01
,sieO,fi
t»
ve<
sn
Die
‘N
Vir
V,
Si
'0
'It,
le
‘tli
iz
5»
llo
tii
S
>
<f!

ujna je uzakonitev
lovenskega šolstva
Zakon mora vsebovati vse pravice, priznane v Posebnem statutu ter mora veljati tudi za gorlške in beneške Slovence
Vladni generalni komisar kalamara je pred časom lotovii, da bo slovenska Sona Tržaškem uzakonjena 'ed pričetkom šolskega leta /3.6. Z. naglimi koraki se iz amo temu roku, toda do es še ni bilo ničesar sliša-da bi bil zakonski osnutek lovenskem šolstvu priprav-za razpravo in potrditev Parlamentu.
lam Slovencem ni vseeno, išen bo ta zakon. Zato si lino, da bi se pristojne o-liti posvetovale s predstavil našega ljudstva, našega snega m kulturnega živije-k Le ti bodo lahko pravil-tolmačili potrebe in želje ega ljudstva in naše šole. trebno bi bilo, da ti pred-vniki — v kolikor že niso S storili — izdelajo predle odn. načela, na katerih iš I bi temeljila bodoča zako-
m i o
» iaja o slovenskih šolah pod g lijo.
Najvažnejše pri vprašanju >ke zakonodaje je brez dvo-že samo zakonsko pnzna-slovenske šole, to je, da je •ovana na podlagi zakona stalna državna šola in izenačena v pravicah in || nostih z italijansko šolo. kopravnost se moia izra-tudi v enakem postopa-s slovenskimi učnimi mo-kot z italijanskim učnim ^jem. Dalje mora biti z za-lom priznana popolna ena-dednost spričeval take za tajevanje študijev kakor za \b javne ali druge službe izvrševanje poklicev. Pred-kl Pa mora bili zagotovije-1 organičnim načrtom stal*
^7®, ^iwii. km i» i . —m ■ —
širite, ja	Mir,», j
podpirajte
«DELO»
bevilo šol, raziedov in uč-diest (stolic).
Posebni statut predvideva V c točki, da «bodo itali-
’ke in jugoslovanske obla-lKkoj izdale zakonske pred-ki so potrebni za zakon-
in posvetovali se bosta v mešani komisiji, preden bosta katero od teh šol zaprli». In dalje: «Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca».
V pričakovanem šolskem za konu mora biti torej zajamče na slovenščina kot učni jezik, prav tako pa mora učni program odgovarjati narodnemu značaju učencev; to velja zlasti za pouk slovenskega jezika in literature, zgodovine in zemljepisa. Posebno važna je določba, da obstoječih šol ni mogoče enostransko ukinjati, marveč le s pristankom mešane komisije; dalje pa tudi ona, da morajo biti šole povsod na Tržaškem, kjer so Slovenci. S tem je dana možnost ustanavljanja novih slovenskih Šol, kjer je to potrebno.
Kot izhaja iz izjav nekega predstavnika italijanske oblasti na Tržaškem, obstaja namen izdali enotno šolsko zakonodajo za slovenske šole Tržaškega ozemlja in gor iške pokrajine. Mi se s tem pojxilno-ma strinjamo, obenem pa vztrajamo, naj se vključijo v to tudi Slovenci videmske pokrajine, ki so bili doslej popolnoma prezrti; kajti edino pravično je, da se vsem Slovencem priznajo enake pravice, posebno še najosnovnejše glede šolskega pouka. Celo fašizem je dopuščal obstoj slovenske strokovne šole v Vidmu; zato bi bilo v sedanji Italijanski republiki z demokrar tično ustavo nerazumljivo, ako bi se še nadalje odrekala beneškim in kanalskim Slovencem pravica do šole v materinskem jeziku. Bodoči zakon o slovenskem šolstvu v Italiji naj zato to pravico izrečno prizna ter spremeni dosedanje potujčevalnice v slovenskih krajih v stalne šole s slovenskim učnim jezikom.
Ce bo zakonodaja, kot Se predvideva, enotna za Tržaško ozemlje, goriško in, kot pričakujemo, tudi za videmsko pokrajino, je jasno, da se mo-
jezik italijanski. Predvsem vedo vsi, da je med optanti mnogo Slovencev in Hrvatov, ki jim je bila navedba italijanskega občevalnega jezika edina možnost jpridobitve italijanskega državljanstva in tem zagotovitev njihove eksistence, ki so si jo ustvarili na italijanskem ozemlju. Poleg te. ga pa je izbira šole svobodna in je ne omejuje noben zakonski predpis; kajti v nasprotnem primeru tudi italijanske šole ne bi smele sprejemati slovenskih otrok.
Kje so narodni domovi?
■■■	,/g
Zato bi bilo potrebno vnesti v zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom tudi določbo, da je vpis v te šole dovoljen tako italijanskim kot inozemskim državljanom ter apoli-dom, bivajočim na področju Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine, ne glede na njihovo deklarirano narodnost.
,	Ì	-	.v*.,	,


Z MEDNARODNE ATOMSKE KONFERENCE
Nevarnosti in koristi
radioaktivnega izžarevanja
Posebno občutljivi so zarodki v prvi dobi razvoja - Radioaktivni izotopi za ugotavljanje in zdravljenje bolezni - Suhi ljudje izžarevajo bolj kot debeluhi
Ob podpisu londonskega sporazuma je predstavnik Italije pismeno zagotovil, da bo slovenska narodna skupina dobila tri domove: pri Sv. Ivanu, v Rojanu in nov osrednji kulturni dom v ul. Petronio. Od tedaj je poteklo že skoro enajst mesecev, toda Slovenci nismo dobili še niti enega doma. Naše ljudstvo se ne misli odpovedati svojim pravicam iz londonskega sporazuma, ker predstavljajo minimum naših narodnih zahtev.
TRŽAŠKA LUKA HIRA,REŠKA PA SE VEDNO BOLJ RAZVIJA
innie zvez z zalednimi deželami
ira rešiti le mednarodna loška Monoica
Poskusi uvajanja konkurenčnih tranzitnih tarif škodujejo trajni poživitvi prometa v tržaški luki - Mednarodna pomiritev omogoča sklenitev trgovinskih pogodb z vsemi zalednimi državami
Kmalu bo eno leto od tedaj, irenco se nam zdi primerno, da slanstvo takorekoč snubilo, naj mogoče pričakovati, da bi bila
sjporazum in ko se je Italija obvezala, da bo «v najkrajšem času» sklicala mednarodno konferenco o tržaški luki. Toda vse kaže, da je ta konferenca obtičala na mrtvi točki, saj ni še nobenega znaka, ki bi kara ravnati j?o načelih in določ- zal, da se vrše kjer koli pri-
i i- rs __...... n i 4 ■ « t #, * im lil '_- . „	™ .v nlvlinn«	Atvmn inno
bah Posebnega statuta; kajti prave za sklicanje omenjene
ko je bil podpisan londonski napravimo sledečo ugotovitev:
Kot je bilo mogoče izvedeti, je na omenjeni konferenci italijansko odposlanstvo zahtevalo od avstrijske železniške u-prave gotove ugodnosti za tranzit blaga, ki prihaja iz Češkoslovaške in Madžarske in je namenjeno v tržaško luko,
'jftfeditev teh šol v skladu "'intimi i
njimi določbami». Ze sellilo v zamudi skoraj za leto; zato je tem bolj u-'ičena zahteva, fiaj se šola Wenskim učnim jezikom tbni pred začetkom novega taga leta.
'iflvse važna )e gornja dota točke Posebnega sta-|4 glede slovenskih šol. Ta (|<taa mora priti brezpogoj-l(v novi šolski zakon, da zar "’ta naši šoli pravice, zaklene v londonskem spogli. Med temi pravicami navedemo vsaj najvažnej-*4^ela, j» katerih naj se u-1Je bodoča organizacija natali «Obema skupinama se nudil j>ouk v materinskem 'ta v otroških Vrtcih, osno-k srednjih in strokovnih 'h. Take šole bodo v vseh *% področja pod italij&n-1 Upravo, kjer so otroci ki ^ipadniki jugoslovanske et-ta skupine. Italijanska in ^slovanska vlada sta se spolpiteli, da bosta obstoječe

»e
ohranili, kakor so nave-
v priloženem seznamu,
mi tržaški Slovenci se ne mislimo in ne bomo odpovedali svojim pridobljenim pravicam, pač pa zahtevamo, da se enake pravice priznajo tudi goričkim in beneškim Slovencem. Zato morajo v novi zakon vključiti tudi vse določbe Posebnega statuta, ki se nanašajo na slovensko šolstvo.
Ob tej priliki hočemo opozoriti še na dve jwmanjklji-vosti dosedanje šolske prakse, ki jih je bilo opažati zlasti na Goriškem. V goriški pokrajini se naprimer ne morejo vpisati na slovenske šole pripadniki jugoslovanske etnične skupine, ki niso italijanski državlja. ni. Ta absurdna praksa nima nobene zakonske osnove; nasprotno celo nasprotuje duhu italijanske šolske zakonodaje, ki priznava inozemcem še posebne olajšave, kot na pr. o-prostitev šolnine, nikjer pa ne omejuje pravice izbire šole.
Prav tako nesmiseln In nečloveški je prisilen vpis v italijansko šolo otrok optantov iz Istre, .Primorske in Dalmacije. Pri tem se oblasti sklicujejo, da so prizadeti ob opciji izjavili, da je njihov občevalni
konference. Med tem pa tržaška luka hira. Postopoma pre-Aaja v tak položaj, v kakršnem se ni še nikoli nahajala. Številke same najzanesljiveje govore: Leta 1938 je priplulo v našo luko 1100 ladij, leta 1954 pa le 240.
Obstoj in razvoj Trsta je, lahko rečemo^ predvsem odvisen od prometa. Zato tržaška javnost z veliko pozornostjo spremlja vsak, še navidezno tako nepomemben dogodek na tem področju. Prav zato je tržaška javnost z zadovoljstvom sprejela na znanje vest, da je bilo na konferenci o železniškem prometu, ki se je pred nedavnim vršila v Crik-venici pri Reki, med drugim sklenjeno, da Se obnovijo prometne vezi med tržaško luko in Češkoslovaško in Madžarsko po najkrajših in obenem najnaravnejših poteh, ki vodijo skozi Jugoslavijo. Prav tako je z zadovoljstvom spremljala tudi nedavne dunajske razgovore o novih tarifah za avstrijsko blago na progah Trbiž-Trst jn obratno.
V zvezi z dunajsko kwflfe-
Strige” so ga nosile
(KARLO ČOKy
sem bil še otrok, sem iifj: s,.,takrat slišal od starejših M Ir1 razne zgodbe o čarovni* *U «Strigah», kot jim prato! nas. To naj bi bile * stare, razkuštrane žene, Rinejo svoje življenje ob 'ta ter delajo samo slaba ta», vsake vrste vraž so ..tate delale, kot so nam (.dedje pripovedovali. Mi jj' smo kar strmeli od gro-tajbolj pa so nas zanima-
Sodivščine nekega starega ta», ki nam je pravil, kako
!
a so ga na poti čarovni-jtaijele ter ga odnesle za i. Ur° v stran, da sam ni ta1 kako. Polagoma se je ta v te vražje čarovnice i lta in novi rod o tem nič
«i


hekoč vračal ponoči proti
ta
smo odrasli, nismo tudi 2 verjeli v te čarovnije, bili prepričani, da ča-, *c.e niso nikoli nikogar , taale pač, pa je marsiko-ta'Uce kam preneslo. Tak
taer pa se je pripetil tudi
Ijtah časih.
Hj'. smo bili v mladeniški 'h je tu vladal fašizem,
Prepovedal vsa sloven-tauštva, smo sei zbrali fan-tainjerja in Ratinare ter Ho nes tu jutri tam, naučili tli Uarodnih pesmi. Teh pe-iltasnrio mogli prepevati na 'tih prireditvah, ker so 'Hj|?repovedane, pač pa smo na izlete po naši okolici
*»tari kozarčku vina veselo
d'1 Hita kakšnega domačina)
’
Največkrat smo »i Ji,li v Boršt in če ni bil tai,r poi>oln, smo našli
uuna ali Ricmanjca, ki
nam je priskočil na pomoč.
Ko se je neke nedelje naša družba vračala iz Boršta in prišla na most nad Ricmanji, smo zaslišali prelepo petje slavčka, ki je sedel med vejami na nekem brestu. Tako lepo je prepeval, da smo se ustavili in ga začeli posluJ šati. Tovarič Furlan je predlagal, naj bi tudi mi slavčku zapeli; in res gremo pod brest in zapojemo pesem, ki se glasi: «Tihi mraz zemljo pokriva, gozdu slavček že počiva, pesmi milih ne žvrglja..» To smo slavčku zapeli, a on je kar naprej svojo jpel. Kdo bi si bil mislil, da bo'prav ta slavec kriv nezgode ki je doletela enega naših prijate ljev in pevcev!
Dogodilo j?a se je tako-le: Takoj drugi dan je bil omenjeni prijatelj povabljen v neko osmico v Brdih. Povabil ga je bil tovariš, ki je z njim delal v mestu. Tako jo kar z dela mahneta s kolesi v osmico, kjer najdeta več prijateljev iz Ricmanj. Seveda je tudi tu kmalu zadonela naša slovenska pesem. Ko je bilo tega zadosti, se odpravi naš tovariš sam s kolesom proti Boljuncu, da bi i»tem skozi Boršt prišel na Katinaro. V Boljuncu izve, da je tudi tam osmica. Pa si misli: «Tu sem malokdaj in če sem zdaj že tu, zakaj ne bi pozdravil svojih znancev?»
Znova se začnejo pozdravi napitnice in veselo prepevanje. Okrog jpolnoči privozi naš prijatelj, ki ga je imel že precej po kapo, srečno do Boršta. Tudi tu se sliši iz gostilne petje in njemu se zdi, da so tenorji
kakor tudi za blago, ki prihaja iz Trsta in je namenjeno omenjenima državama. S tem je očividno italijansko odposlanstvo poskušalo doseči to, da bi se promet na progi preko Trbiža piovečal. V zameno za te ugodnosti, naj bi bilo i-talijansko odposlanstvo ponujalo Avstriji gotove koncesije v tržaški luki. To v praksi ]?o-meni, da je italijansko odpo-
bi Avstrija pričela voditi kon-1 konferenca uspešna, ko pa se kurenčne cene s čemer bi se _ vendar ne poskuša urediti
Kulta umili |
Preteklega meseca se je vršil vj Pulju Hi. filmski festival.
hripavi. Pa si pravi: «Treba je, da grem malo pomagat!» In tes tudi tu novo petje, pozdravljanje in novi kozarčki Pozno v noči se končno posadi na kolo — sicer ne preveč stalno — in srečno privozi do mosta nad Ricmanji. Tu je na brestu, ob lepem luninem svitu, slavček prepeval kot prejšnji večer. Naš prijatelj mu hoče eno zapeti, kot je storila dan prej njegova družba. Počasi se pomika proti brestu s kolesom v roki in tiho j?oje ali pri tem ne pazi kod stopa. Kar naenkrat padeta on in njegovo kolo pod zid, dva metra visok, ves poraščen z robido. Ce se same gane, se mu trnje zabada v meso. Naš prijatelj je bil v robidji kletki in ni našel iz nje izhoda.
Koliko časa je tu prečepel, nam sam ni znal povedati. Uro v ricmanjskem stolpu je slišal biti vsake četrt ure ali ne ve, kdaj jo je slišal zadnjikrat. Dobro pa se spominja, da je slavček kljub njegovi nesreči, mirno žvrgolel na drevesu.
Okrog pete ure zjutraj, sam ne ve kako se je zgodilo, se je znašel pod Ricmanji sedeč na koritu, kjer so po navadi napajali živino. Bil je poln robidovega trnja. Se danes nam pripoveduje to svojo zgodbo in si beli glavo, kako je vendar prišel iz robide in se znašel v Ricmanjih namesto na Katinari. |Fa navadno tako-le zaključi: «.Tako se je godilo v starih časih, ko so se ga možaki preveč napili in so se nato po iioti zgubili- Naslednji dan so pa govorili, da so jih «štrige» nosile!».
Udeležila se ga je tudi delegacija filmskih delavcev iz Sovjetske zveze; nadalje tudi predstavnik UNIiFRANCE - filma, znani igralec Jean Pierre Au-mont; prišle so še delegacije Madžarske, Bolgarije, Turčije, Grčije.
Na festivalu v puljski Areni so predvajali dva krajša UFUS filma jiosneta v barvah. Prvi umetniški film, ki so ga prikazovali je bil «Njih dvojica» podjetja UFUS, drugi pa «Milijoni na otoku», s katerim je «Jadran-fiim» razočaral gledalce že ob otvoritvi festivala. Med drugim so predvajali tudi dva celovečerna filma «Trenutki odločitve» in «Tri zgodbe». Festivalske predstave n je ogledalo nad 100.000 ljudi Ob zaključku so podelili nagrade in diplome. Pri razdelitvi nagrad in diplom so se slovenski filmski delavci na tej veliki filmski prireditvi dobro in močno uveljavili pa tudi v primerjavi z lanskim festivalom je pokazal letošnji napredek filmske umetnosti v Jugoslaviji.
* * <*
V irski narodni galeriji v Dublinu so restavratorji odkrili med slikami nekega italijanskega slikarja Tizianovo sliko, ki jo je slikar, kateremu je bil Tiziano učitelj, iz neznanih razlogov prevlekel z novimi barvami. Te barve bodo sedaj zbrisali in Tizianovo sliko obnovi li, zaradi česar bo slika postala še bolj dragocena.
* * *
preprečilo izvajanje sklepov, ki so bili sprejeti na konferenci v Crikvenici. Toda s temi predlogi se Avstrija ne strinja. Kot je znano želi ta država postati članica jadranske železniške zveze, ne pa voditi morebitne konkurence. Zaveda se namreč dejstva, da bi Jugoslavija še lažje uvedla konkurenco in tako usmerila večino prometa, zlasti iz Madžarske na Reko, od česar bi Avstrija prav gotovo ne imela ničesar drugega kot škodo. Po drugi strani pa Avstrija želi dobiti v tržaški luki, pravice, ki jih določajo mednarodne j?ogodbe.
Poleg vsega tega imajo italijanski predlogi na. dunajski konferenci še to negativno lastnost, da skušajo — vsaj tako se da sklepati — z dvostranskimi razgovori preprečiti mednarodno konferenco za ureditev vprašanja tržaške luke v smislu določil mirovne pogodbe in londonskega sporazuma. To pa se ne sme v nobenem primeru zgoditi.
Z druge Strahi pa je važno, da poudarimo, da dunajska konferenca o železniškem pno-,metu ne more služiti poživitvi istega, pa četudi se je na njej govorilq celo o konkurenci. To pa iz razloga, ker med Italijo in Ceškoslpvaško republiko še ni bil skletijen trgovinski sporazum in niti pogodba o plačevanju tranzita. Kako je torej
stvari tam, kjer jih je treba?
Uverjeni smo, da obstojajo vsi pogoji zato, da se ta konferenca čimprej skliče. Prav tako obstojajo pogoji za njen gotov uspeh; kajti mednarodna pomiritev je zajela že tak obseg, da se to povsem upravičeno pričakuje.
Mednarodna konferenca o tržaški iluki ima nalogo, da razpravlja in dokončno uredi vprašanje njenega obstoja in razvoja. Pri tem bo morala u-poštevati številna določila mirovne pogodbe, ki se nanašajo na svobodno trgovino in ki dejansko prepovedujejo vsako omejevanje iste. In prav ta določila so za našo luko izrednega pomena, saj morajo z njih uveljavitvijo odpasti vse zapreke, ki sedgj dušijo tržaško luko in preprečujejo razvoj prometa z zalednimi deželami.
Med tem ko tržaška luka hira zaradi zgrešene politike odgovornih oblasti, se reška luka vedno bolj zadovoljivo razvija. Prav zato bi bilo tem bolj nevarno igračkati se s konkurenco, kajti če kdo lahko računa a konkurenčnimi tranzitnimi cenami, potem je to v prvi vrsti Jugoslavija, preko katere vodijo najkrajše poti iz Madžarske k morju.
195L leta, ko so vladali drugačni odnosi od današnjih z deželami ljudske demokracije,
(Nadaljevanje na IV. strani)
Posebno važnost so na ženevski konferenci za miroljubno uporabo atomske energije posvetili jedrskemu izžarevanju.
Vsakemu človeku je že znan poguben vpliv močnega atomskega izžarevanja na živa bitja. Se danes po desetih letih od prvih eksplozij atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem tisoče ljudi nosi posledice izžarevanja: opekline, hujše ali manjše okvare organov, levkemija in pod., za katerimi še po tej dolgi dobi marsikdo umre, ostalim pa krajšajo življenje. Posebno hude so posledice izžarevanja na zarodke in na mlada bitja. V navedenih mestih se je po eksploziji rodilo izredno visoko število spačkov: bebci, pohabljenci, brez udov ali drugih organov, da celo brez možga nov.
Dva ameriška profesorja sta obsevala trikrat tedensko skupino čistokrvnih psov; po tem obsevanju sta ugotovila, da se je njihova plodilna zmožnost zelo zmanjšala. Nobenih sprememb pa nista ugotovila, ko sta obsevala pse s količino 0,3, ki je najvišja za človeka dovoljena doza. Prof. Russell pa je ugotovil, da ima obsevanje z radioaktivnimi žarki najusodnejši vpliv na zarodek, posebno še v prvi dobi (6 tednov pri človekulj razvoja v materinem telesu. Poskus je napravil na miših in rodili so se sami nedorasli spački. U-gotovil je tudi, da količine, ki odraslemu človeku niso škodljive, lahko umore plod
Poleg splošnih varovalnih sredstev proti izžarevanju, kot so svinčeni in betonski oklepi reaktorjev in drugih atomskih naprav, se je zelo dobro obneslo zdravilo sistamin, ki v precejšnji meri zmanjšuje škodljive posledice, če ga vzamemo pred obsevanjem. Tudi s transfuzijo krvne plazme ter z injekcijami v hrbtni mozeg so dosegli precejšnje uspehe proti posledicam izžarevanja.
Zanimive so bile tudi ugotovitve raznih znanstvenikov o radioaktivnem izžarevanju živih bitij. Največ izžarevajo mišice; zato so moški v splošnem bolj radioaktivni kot ženske in suhi, mišičasti ljudje oddajajo več žarkov kot debeluhi, pri katerih maščoba izolira več žarkov. Od živali pa zberejo in prenesejo največ radioaktivnih snovi ribe in druge vodne živali. Morske in sladkovodne ribe zmorejo brez škode zase lahko toliko radioaktivnih snovi, da postanejo nevarne onim, ki bi jih iedli.
Toda, kot so grozotno silo atomske energije ljudje uporabili v svoj prid za pogon elektrarn, ladij itd., tako so izkoristili v dobro človeštvu tudi radioaktivno izžarevanje, ki je samo eden izmed pojavov jedrske energije. Ze danes uporabljajo takozvane radioaktivne izotope, /to je prvine z nekoliko spremenjenimi lastnostmi, kot na pr. z drugačno atomsko težo, in z izžarevanjem posebnih vrst žarkov, v najrazličnejše praktične namene. Tako jih uporabljajo v industriji, tehnologiji, arheologiji, biologiji, kmetijstvu, me. dietni itd.
«Radioaktivni izotopi — j« rekel neki ameriški strokovnjak na konferenci — bodo v
bližnji bodočnosti postali sestavni del našega vsakdanjega življenja. Ce se bomo jutri počutili slabo, nam bo dal zdravnik radioaktivno pilulo, ki mu bo omogočila natančno ugotavljanje, kje naš organizem ne deluje v redu».
Od vseh spredaj naštetih panog so se radioaktivni izotopi najprej uveljavili prav v medicini, kjer jih danes uporabljajo že v zelo širokem obsegu tako v diagnostiki (ugotavljanju bolezni) kot. v zdravljenju. Sovjetski znanstveniki so na kpnferenci prikazali svoja dragocena dognanja pri ugotavljanju žleznih obolenj in lokalizaciji tumorjev; britanski pa so iznesli svoja dognanja pri ugotavljanju in zdravljenju možganskih tumorjev z radioaktivnim izžarevanjem.
Za ugotavljanje bolezni vbrizgajo bolniku v organizem odn. v domnevno žarišče bolezni takozvani lokalizator, to je zdravju neškodljive preparate raznih izotopov, ki so različni za posamezne organe (možgane, jetra, kri, žleze, želodec itd.). Potem opazujejo s posebnimi aparati njihovo pot in reakcijo v organih, s čemer je mogoče z gotovostjo določiti, kako deluje določeni organ ter če je bolan in za katero boleznijo. Na konferenci se je izvedelo, da sedaj proučujejo proces presnove v možganih z vbrizganjem izotopov in z ugo-
tavljanjem kemičnih reakcij v posameznih slanicah. Pričakujejo, da bo v bližnji bodočnosti mogoče zanesljivo ugotoviti razliko med zdravimi in bolnimi možgani
Za ugotavljanje kostnih zlomov in drugih notranjih poškodb izven bolnišnice so v Združenih državah izdelali pre nosen, komaj 20 kg težek rentgenski aparat, ki deluje z nuklearno energijo. Drug aparat z gama-žarki pa tehta celo samo 9 kg in so slike kljub temu dovolj jasne, da je mogoče ugotoviti kostne zlome in tuja telesa v organizmu.
Tudi pri proučevanju in zdravljenju kužnih bolezni so se radioaktivni izotopi zelo dobro izkazali. Ker večino nalezljivih bolezni prenašajo živali, so delali poskuse na komarjih, muhah in miših, okuženih s kalmi raznih bolezni; dali so jim použiti radioaktivne snovi ter opazovali njihovo gibanje, posebno še prenašanje kali na druga bitja. S povečanjem radioaktivnosti po žuželkah použitih snovi pa je mogoče doseči, da se bolezenske kali zamore; s še večjo: dozo pa žuželke poginejo. Ti poskusi odpirajo pot, po kateri bo v bodočnosti mogoče bistveno omejiti ali pa celo zatreti številne epidemične bolezni, posebno one, ki jih prenašajo muhe, komarji, uši, miši, podgane in druga golazen.
Sovjetski znanstvenik prof. M idestov preizkuša delovanje predsapniške žleze (tiroide) s pomočjo radioaktivnih atomov.
Ero
z onega sveta
(Srbska narodna)
Prejšnji mesec sta gostovala na Češkem madžarski ljudski orkester pod vodstvom violinista Sindor Jàroka ter ansambl narodnih glasbil in plesov romunskih železničarjev. Po uspešnih večerih v Pragi sta obe skupini nastopali v raznih drugih mestih in sta v Pardubicah uprizorili skupni nastop pod naslov «Budimpešta in Bukarešta v petju, plesu in glasili». Občinstvo je vsepovsod izreklo vse priznanje za izvrstno izvajanje gostov.
PREJELI SMO SLEDEČE REVIJE IN BROŠURE
«Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah» Napisal Lojze Ude. Izdala Zveza pedagoških društev LR Slovenije - Ljubljana 1955.
«Razgledi» Februar - junij 1955 — št. 2. leto VIII. Izdaja Založništvo tržaškega tiska Trstu.
«Socialistična misel» št. 6-7
1955. Prosvetna revija, ki izhaja dvanajstkrat na leto v Ljubljani.
Turčin in njegova žena sta okopavala koruzo. Opoldne gre Turčin, da odpreže in napoji konja, Turkinja pa ostane in počiva v senci. Kar jo priuiaha odnekod Ero: «Bog daj srečo, botra !»
«Bog daj tudi tebi ! Odkod pa si se vzel, kaj?»
« Pravkar sem prišel z onega sveta, botra !»
«Lej ga no, zlomka ! Kaj nisi videl tam mojega Mujo, ki smo ga pred kratkim pokopali?»
«O, seveda sem pa videl ! Saj sva si prva soseda ! »
«No, pa kako mu kaj gre ! Kako se kaj ima?»
«Hvala Bogu ! Zdrav je ko riba, ali nerodno mu je, ker je zmerom suh: nima s čim, da si kupi tobaka ali privošči čašico kave v družbi».
«Kaj pa ti, ali se skoro vrneš? Bi mu mogel kaj nesli, malo drobiža, če mu ga pošljem?»
«O, zakaj pa ne, saj sem pravkar namenjen tja».
Turkinja steče in vzame mošnjiček z denarjem iz suknjiča, ki ga je bil mož odložil zavoljo vročine. Vse, kar je v njem, dà Ern, da ponese njenemu Muju. Ero vzame denar, ga spravi v nedrija in jo ureže uizdol ob potoku.
Že ga ni videti več, ko prižene Turčin konja, ki ga je napojil.
Turkinja, vsa vesela:
«Bajdi, poslušaj me, mož, kaj ti povem. Baš je bil tu neki kmet z onega sveta, pa mi je pravil o našem Muju, da mu je nerodno, ker je zmerom suh ; nima s čim da si kupi tobaka ali da si privošči čašico kave v družbi ; pa sem mu dala tisto malo (dro-biža, ki si ga imel v mošnjičku, da mù ga ponese».
Turek v skrbeh :
« Kam pa je šel? Kod?»
Ko mu pove žena, da je izginil za potokom, skoči on brž kar na neosedlanega konja in jo ubere za onim. Ero se ozre, vidi Tur-čina, ki mu je že skoro za petami, pa se spusti v beg, kar ga noge nesejo.
Priteče do pod hriba k nekemu mlinu, plane skozi vrata in zakliče mlinarju: «Beži, sicer gorje tebi ! Turek bo skoro tu in po tebi bo! Veš kaj, daj meni tvojo kapo, ti pa vzemi mojo in beži v hrib, tu za mlinom».
Mlinar, videč Turka, dirjajočega na konju, se prestraši, ne vpraša ne kako ne zakaj, dà Ern svojo kapo, njegovo pa si vrže na glavo in jo ubriše nad mlinom po hribu. Ero se pokrije z mlinarjevo kapo, vzame malo moke in se posiplje z njo, da je bil ves podoben mlinarju. V tistem priteče Turčin pred mlin, razjaše konja in plane na vrata:
ZA MASE KMETE
Kilavost prašičev
Drob v trebuhu je pokrit i sicer najlažje breje svinje, če s trebušno mreno in čez to ^ se zataknejo na trebuhu ob se razteza vnanja koža. Ce kak šplčast kol ali kaj po
trebušna mrena iz katerega drobnega. Kila pri odraslem
«Tristo medvedov! Kam pa je izginil tisti capin, ki je ravnokar pribežal v mlin?»
Ero mu odvrne : «Poglej ga tam, kako jo reže po hribu ! »
Turčin na to: «l)aj, drži mi malo konja!»
Ero prime za konja, Turčin pa se spusti v hrib za mlinarjem in ga goni križem kra-žem med bukovjem. Pa ga vendar doteče in zagrabi :
«Prekleti pes! Kje je denar, ki si ga izmaknil moji ženi in jo nalagal, da ga poneseš Muju na oni svet?»
Mlinar se jame križati in rotiti: «Bog s teboj, gospodar, saj še videl nisem ne tvoje žene ne Muja ne denarja».
Dolgo se tako prerekata, dokler ne sprevidita, kako je in kaj. Tedaj jo ubriše Turčin na vrat na nos zopet v mlin. Ali kaj vidi tam? Ero je zajahal konja in se izgubil brez slfdu. Turčinu ne preostane drugo, kot da se napoti peš k svoji ženi. Ko ga opazi ta brez konja nul zakliče: «Za božjo voljo, kaj pa si napravil?»
On: «Nič hudega ! Ti si mu poslala denar, da si kupi kave in tobaka, jaz pa sem mu poslal konja, da ne bo hodil peš».
koli razloga poči, pa morejo čreva iztopiti med vnanjo kožo in trebušno mreno. Vsled tega se naredi bula, ki jo imenujemo kila. Taka bula ni vroča in tudi ne boli, čutiti je mehka, in če nanjo pritisnemo, izgine: čreva gredo nazaj v trebušno votlino. Kila more postati zelo nevarna, ker se s krmo napolnjen^ čreva ob razpoki trebušne mrene lahko zadrgnejo, postanejo snetiva in žival pogine.
Zlasti prašiči postanejo kaj lahko kilavi, ali kakor drugače pravijo, počeni. Kilavost se posebno rada pojavlja pri mladih živalih. Mladi prašiči so kilavi ali počeni v dimljah ali na popku.
V dimljah kilave prašiče more zdraviti le živinozdravnik z operacijo, ki pa se navadno ne izplača. Zato je bolje take pujske spitati ter jih kmalu zaklati.
Kilo na popku dobijo po. sebno lahko pujski, ki se spenjajo kvišku in ki se postavljajo na zadnji nogi. To se rado dogaja v svinjaku, kjer ni nikakega reda in kjer se lačne živali spenjajo ob svinjakovi steni in nestrpno čakajo osebo, ki jim navadno donaša pičo.
Velikih kil na popku, ka kor kil v dimljah, se ne splača zdraviti. Majhne, za oreh debele kile, more pa vsak prašičjerejec sam ozdraviti Prašič z majhno kilo na popku se položi na hrbet. Iz-stopla čreva se mu pritisnejo z primernim pritiskom v trebušno votlino nazaj. Potem se vzame gost mizarski klej ki je še dovolj gorak, pa ne prevroč, in se dobro namaze koža nad kilo in okoli nje. Na kilo se položi krpa namočena v kleju, ki naj se toliko časa z roko tišči, da se posuši in da se trdno sprime kože. To traja kakih minut, da se ta poklejeni o-bliž dobro prime kože. V ka kih šestih tednih se počena trebušna mrena zaraste takrat se obiž lahko odvzame, in sicer na ta način, da se z gorko vodo dobro o-mehča.
Tudi odrasli prašiči lahko dobijo na trebuhu kilo, in
prašiču je veliko nevarnejša. Zato .pa se že izplača, da pokličemo živinozdravnika na pomoč. Do njegovega
prihoda, naj se prašič poveže s kosom usnja, ki naj se trdo pripaše k trbuhu. Na mesto, kjer je kila, se dene kepa prediva med kožo in usnje, da se zadržuje uhajanje črev, ker predivo tišči na kilo in zadržuje čreva.
NA KRATKO
Vsak živinorejec mora pomniti, da so gibanje na prostem in zadostno krmljenje neobhodni predpogoji za u-spevanje živine.
* * *
Vsak človek rad počiva v dobri in mehki postelji, ra vno tako se tudi živina bolje odpočije, ako ji suho in zadostno jposteljemo.
* * *
Vsaka malomarnost glede reda in snage v hlevu je v škodo samemu kmetu, ker nam postrežena živina lahko daje znatno večje dohodke kot zanemarjena.
* * *
Reja starih krav ne donaša nobenih dobičkov in sicer iz eh-le vzrokov: Cim starejša postaja krava, tem večja je nevarnost, da zboli za jetiko. Jetika se zaradi sožitja živali precej širi med govedo in je postala nekaka splošna bolezen (čeprav na našem ozemlju ni tako na splošno razširjena, kot v drugih pokrajinah na pr. v Lombardiji). Vzroki okuženja so različni; tako se okuži na pr. govedo s krmo, na kateri se nahajajo tuberkuli, nadalje v primeru napajanja živine s presnim mlekom jetičnih kVav, z vdihavanjem okuženega, s tuberkuli nasičenega zraka. Sim starejše so krave, tem bolj so izpostavljene okuženju.
Pri starejših kravah, pri-bližo od sedmega leta dalje, postajajo stroški za vzdrževanje vedno večji, ker starejše živali zahtevajo mnogo več krme kakor mlajše živali.
Z rastočo starostjo se manjša tudi količina mleka in sicer pada vsebina maščobe Ravno tako se slabša s starostjo tudi kakovost mesa.
n orosil
iz dnevnega časopisja izhaja, da se jc v Palermu osnovala purupiuvbeua družba Losulieh,
u.	u. z namenom vzpostaviti po-morsKe Unije, med njimi celo prekooceanske zveze med Sicilijo m Ameriko. Predsednik u-pravnvga sveta je Antonio N.
v.	osuiicli, ki je v Trstu znana oseba, kol lastnik in voditelj paroptovne družbe ter kol predsednik Zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo.
sicilska pokrajinska vlada je dala namreč posebne ugodnosti onim, ki bi boleli ustanoviti pa-ropiovno družbo in vpisati svoje ladje v sicilske luke ter vzpostavili pomorske linije z drugimi pristanišči. Teh posebnih u-goduosti se je potakomil Co-sulieh.ter se odzval, ne glede, da bo s lem težko prizadel tržaško gospodarstvo, zlasti njegovo pa-ropiovbo, ki se že itak nahaja v selo hudi krizi. Ne moti ga dejstvo, da je njegova rodbina in on sam Trstu dolžna hvalo za svoje bogastvo, da so tržaški delavci s svojimi žulji gradili m upravljali njegove ladje, ki so um prinesle ogromno premoženje, ugled in čast. Sedaj pa, ko je naše mesto v največjih stiskah, mu pa obrne hrbet ter ustanovi podpelje v Siciliji, ki bo brez dvoma nova konkurenca našemu pristanišču.
S tem pa je pojasnjeno marsikaj, kar se je zadnje čase dogajalo v Trstu. Vse prebivalstvo m «kuro vsi gospodarski krogi že ves čas po londonskem sporazumu zahtevajo, naj se skliče kon-fe rt-nca o tržaški prosti luki, naj sc proglasi prosta cona ter naj >e tržaškemu ozemlju prizna avtonomija. Edina, ki se je temu upirala, je bila Confini! u-slria, oeividno pod vplivom nekaterih tržaških gospodarskih veljakov, med njimi v prvi vrsti A. I usuliclia. Spričo ustanovitve konkurenčne paroplovne družile v Siciliji pa je sedaj popolnoma jasno, zakaj je bil g. l osulieh vedno tako nasproten temu, da bi si tržaško pomorstvo opomoglo ; kajti s tem bi se zelo zmanjšale njegove konkurenčne možnosti na daljui Siciliji.
Čemu. delati vprašanja tam, kjer jih ni ?
l'U «Opčine» je za nedeljsko prireditev povabilo k sodelovanju vsa okoliška prosvetna društva, od Križa do Bazovice, in to ne glede na politično pripadnost. Pismeno je povabilo tudi slovensko prosvetno zvezo iz ut. Roma 15, naj svojim PD priporoči sodelovanje, ."itV. pa je s pismom PD «Opčin e » in SHLP to vabilo odklonila z motivacijo, češ da hi doralo pri organizaciji prireditve sodelovati tudi njihovo PD «,A. Cok» z Opčin. Sioven-sko-hrvatska ljudska prosveta je prikazala neupravičenost odklonitve sodelovanja s sledečim pismom:
Slovenska prosvetna zveza, Trst
V odgovor na Vaie pismo od 20. avgusta t. I. smatramo za por irebno odgovoriti Vam sledeče:
Na sestanku zastopnikov SHLP in SPZ je bila med drugim do-govorjenu tudi prireditev na Opčinah v znamenju obrambe tamkajšnjega prosvetnega doma. Toda ta razlog je odpadel, ko smo izvedeli, da je zadeva prosvetnega doma dokončno drugače rešena, in sicer tako, da ostane v izključno uporabo slovenskemu ljudstvu, in zato nismo smatrali take prireditve več za aktualno. Ker pa so bile prve priprave ie v teku ter ie ustvarjeno razpo-lotenje za prireditev med našimi kulturnimi delavci na Opčinah, smo vztrajali pri vzpodbujanju prosvetnega druStva za tako prireditev, kt pa naj ima splošen narodno-obrambni značaj. Organizacijo iste je prevzelo seveda opensko društvo samo.
Društvo je to nalogo tudi Izpolnilo ter povabilo je tudi vaša društva kakor tudi vašo centralno organizacijo SPZ, ki pa se lai niso odzvali.
Naravno je — in to izhaja tudi iz dogovora med SHLP in SPZ — da takšne vrste prireditev organizira eno izmed prosvetnih društev, ki vabi k sodelovanju društva in organizacije. Zato se nam zdi tem bolj čudno, da se nobeno vaše društvo ni odzvalo vabilu PD Opčine in da ste Vi smatrali za potrebno napraviti iz tega vprašanje, kot izhaja iz Vašega pisma.
Z odličnim spoštovanjem SHLP
SUMIH ZMIGA GRADBINCEV USPEH ENOTNOSTI DELNVCEV
/KAMPANJA TISKA V POLNEM RAZVOJU
ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE
Dosegli so priznanje 15 lir dnevne odškodnine za menzo od 1. novembra dalje ne glede na število zaposlenih na gradbišču
Enotna in vztrajna borba gradbenih delavcev je prejšnji leden zaznamovala pomemben
Jutri, v nedeljo bo ob 16, uri v PD uZvezda» v Podlonjerju
SHOD
gradbenih delavcev
Govorila bosta: FRANC GOMBAČ in PAOLO SEMA
Ob tej priliki bodo prejeli nagrado oni delavci, ki so se posebno odlikovali v kampanji za vpis novih članov v sindikat gradbincev
uspeh. Ne sicer toliko, kar se tiče višine zneska, ki znaša le 16 lir dnevno kot odškodnina
za menzo, pač pa zaradi na- škim izrekom, ki ga je uanes
čelnega priznanja upravičenosti s strani delodajalcev, ki so doslej dosledno odklanjali vsakršen predlog delavcev. Toda enotnost delavcev je končno strla odpor delodajalcev. Delovni urad je v soboto izdal svojo odločbo, s katero se vsem gradbenim delavcem od 1. novembra dalje prizna pravica odškodnine za menzo v višini 15 lir dnevno.
Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze-CGliL v Trstu je še istega dne izdal v zvezi s to zmago sledeče obvestilo:
GRADBENI DELAVCI!
■ Včeraj zvečer je bil na Delovnem uradu dosežen sporazum v težkem delovnem sporu, ki se je vlekel v sindikalnem delokrogu nad dve leti. Vsi delavci vedo, da je bila odškodnina za menzo do danes navadna burka. Z razsodni-
PO VOLJI LASTNIKOV PEKARN
Naj Tržačani jedo v nedeljo star kruh?
Pred velikim šmarnom je nastalo veliko razburjenje, ko so hoteli peki zapreti za ta j
praznik prodajalne kruha, tako da bi bili potrošniki prisiljeni kupiti prejšnji dan dvojno količino. Tedaj so morali lastniki pekarn pod pritiskom javnega mnenja popustiti.
Kvesfor Marzano
odšel a, zal, le začamo
Zveza z zaledjem
(Nadaljevanje s 3. strani) le ilo skozi re.šku luko 590 ton blaga namenjenega v tujino, 1953. leta je tranzit dosegel 7.500 tun. 1953. leta že 36.000 ton in leta 1954 celo 105.552 ton. Sedaj je v teku preučevanje ustanovitve proste cone v reški luki za C SR in LR Madžarsko. Na Reki pristajajo tudi sovjetske ladje, ki pre važajo različno blago za GSR. Poročajo tudi, da bo v kratkem dospela velika pošiljka raznih surovin iz Kitajske, ki so prav tako namenjene CSR. V poslednjem času pa se govori tudi o velikih tranzitnih pošiljkah iz LR Romunije.
Reška luka je popolnoma obnovljena in razširjena. Danes lahko sprejme do 24 največjih prekooceanskih ladij istočasno, Železniška postaja pa sprejme lahko do 800 tovornih vozov na dan.
Jugoslovanska vlada posveča veliko pozornosti razvoju re-ške luke. Jugoslovanska trgovinska mornarica, ki je v glav nem obnovljena razpolaga s 360.000 Ion ladjevja; 6 deset-tisočtonskih ladij pa bodo kmalu dogradili.
Ti podatki dovolj resno in nedvoumno govorijo. Merodajne kroge pa bi morali prisiliti k temu, da spremene svoj odnos do hirajoče tržaške luke.
Sedaj pa se je to vprašanje zopet odprlo. Lastniki pekarn v nekaterih italijanskih mestih so namreč že postavili zahtevo, naj bi ostale pekarne in prodajalne kruha zaprte vse nedelje in praznike. Izgleda, da to pobudo podpirajo tudi tržaški peki. Na ta način bi moralo prebivalstvo jesti vse nedelje in praznike star kruh, ki bi ga morali nabaviti prejšnji dan. To bi zelo prizadelo tudi gostinske obrate posebno še v poletni sezoni, ko je mnogo turistov.
Predvsem pa bi bili udarjeni pekovski pomočniki in delavci, ki bi morali vse sobote in dneve pred prazniki zamesiti in speči dvakrat toliko kruha kot druge dneve. S tem bi se njihov delovni urnik v teh dneh podaljšal na 16 ur, kar je ie samoposebi nečlove. ško. Ze sedaj je delo pekovskih pomočnikov med najtežjimi. Začenja se v prvih jutranjih urah, ki so sicer po pogodbi določene, vendar se jih lastniki pekarn ne drže in silijo delavce, da bi začeli delati še prej, to je v nočnih urah; iz bojazni pred izgubo dela mnogi delavci tudi podlegajo temu protizakonitemu pritisku na škodo svojega zdravja. Sedaj naj bi morali pa še v sobotah in delopustih opraviti dvojno delo.
Cim so pekovski delavci zvedeli za to namero delodajalcev, je nastalo med njimi veliko razburjenje; vendar so odločeni, da teh nečloveških zahtev gospodarjev ne bodo sprejeli, ter se bodo, če bo potrebno, uprli z vsemi silami. (V tej11 njihovi odločnosti pa iih ibo podprlo s svojo solidarnostjo tudi vse ostalo delavstvo, ki ne bo dopuščalo povečanega izkoriščanja svojih tovarišev; prav tako pa se bo tej nemeri postavilo po robu vse prebivalstvo, ki ima pravico jesti od nedeljah in praznikih svež kruh.
Nulraji minister je obvestil, da je tržaški kveslor Carmelo jMiarzanu premeščen v Reggio Calabria v svujstvu generalnega inšpektorja. Kot se je večina Tržačanov razveselila ob tej novici, tako so bili razočarani, ko so izvedeli, da je ta premestitev samo začasna in da se bo po opravljeni misiji v zvezi z zatiranjem banditizma v Kalabriji zopet vrnil v naše mesto.
iskreno obžalujemo, da je to imenovanje samo začasno. Saj smo v desetih mesecih njegovega vodstva policije pošteno občutili njegove metode, s prepovedmi demokratičnih manifestacij, z oviranjem javnega izražanja misli; posebno pa je nam Slovencem ostal v slabem spominu, ker je na vse načine oviral naše kulturne prireditve in nam tako kratil naše kulturno izživljanje.
izdal Delovni urad, je dano pomo zadoščenje pravični zahtevi, ki sta ju postavili obe sindikalni organizaciji. Od prvega novem ora dalje BODO Val DELAVCI BREJ EM ALI 15 LIR DNEVNO KOT ODŠKODNINO ZA MENZO, IN j.O POCENS1 iS PRVIM DNEVOM DELA IN NEODVISNO OD ŠTEVILA ZAPOSLENIH DELAVCEV NA GRADBIŠČU. Vsota sama pu sebi res ni velika, dota dosegli smo načelen uspeh dateaoseznega pomena in to zaradi enotne borne obeh sindikalnih organizacij in zaradi borbene volje, ki so jo tako sijajno dokazali gradbeni delavci. TO JE NOV USPEH AKCIJSKE ENOTNOSTI DELAVSKEGA RAZREDA PO VELIKI ENOTNI ZMAGI ELEIKTKOVAK1LCEV, ZAPOSLENIH PRI C.R.D.A.
priredi jutri, v nedeljo, 28. ob 15. uri na vrtu Ljudskega doma, v ulici Madonnina
VELIK FESTIVAL tržaške mladine
Spored :
ob 16. : otvoritev igralnih kioskov začetek turnirjev namiznega tenisa in namiznega nogometa 18.: nastop pevskih zborov in baletov
19.30.	: nagraditev zmagovalcev v turnirjih
20.30.	: televizijski program - sledi
PIrBS
z izvolitvijo „M1SS AVANGUARDIA11
Kratek nagovor bosta imela tov.
PRIMO DE LAZZARI
član vodstva FGCI in
ADOLF WILHEM
član 1K ZKM TO.
Predsedoval bo sekretar ZKM tov. Davide Pescatori
m ad e niči, dekletaj/ Državljani!
Udeležile se vsi le prireditve!
Preživite nekaj uric v veselju in vedrosti !
Tov. Longo pride
na osrednji praznik tiska
Kampanja za demokratičen
lisk je v polnem razvoju. Začeli so prihajati prvi prispevki, sekcije in eeliee se kosajo, katera bo prispevala več za to najmočnejše orožje delavskega razreda in vsega demokratičnega ljudstva. Prazniki tiska so na dnevnem redu.
Določen je že tudi datum za osrednji praznik tiska, ki bo v nedeljo, 11. septembra v Miljah. Najrazveseljivejša pa je vest, da bo na ta praznik prišel ter spregovoril svojo tehtno besedo namestnik generalnega sekretarja Italijanske komunistične partije Luigi Longo. Tu vest bo nedvomno razveselila vse demokrate, saj visoko spoštujejo lega odličnega voditelja italijanskih komunistov ; posebno hvaležnost smo mu pà dolžni mi tržaški komunisti za njegovo bratsko pomoč, ki nam jo je nedavno nudil s svojim jasnim pogledom na važna politična vprašanja. Kot odličen partizanski voditelj in komandant v borbi proti nacifašistom pa u-
živa med Slovenci in vsemi un-
Glede sklada 21,70% je bilo po dolgih urah razpravljanju na Delovnem uradu odločeno, da se prepusti rešitev tega vprašanja pristojnim osrednjim sindikalnim organizacijam.
Z zmago, ki je bila dosežena glede odškodnine za menzo, bo sklenjena Dodatna pogodba, ki bo predvidevala sledeča izboljšanja:
1)	odškodnino za menzo dnevno 15 lir,
2)	povišek od 100 na 200 lir dnevno za dela izven področja občine,
3)	odškodnina za porabo delovnega orodja, in sicer: 15 lir za kamnoske m 10 lir za vse ostale specializirane in kvalificirane delavce,
4j za delo v blatu odstotek dodatka 12%,
5) za dela s pnevmatičnim kladivom 5%.
'GRADBENI DELAVCI!
PO ZMAGI ti PODPISOM VSEDRŽAVNE KOLEKTIVNE POGODBE, S KATERO SO BILE BISTVENO ZVIŠANE MEZDE, IN SÉDAJ OBNOVITEV DODATNE POGODBE JE DOLŽNOST ONIH, KI SE NISO VPISANI V NOBENI SINDIKALNI ORGANIZACIJI, DA TO SEDAJ STORE IN TAKO POSTANEJO SESTAVNI DEL VELIKE DELAVSKE DRUŽINE.
VPIŠITE SE V SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV DELAVSKE ZVEZE V TRSTU, CLAN ICE VELIKE IN SL AVNE C.G.I.L.!
Glavni odbor,
Nova skupina 131 domačinov je v sredo odšla v Avstralijo
7. septembra pejde v tujino nadaljnjih 537 Tržačanov Pred koncem leta bo število izseljencev preseglo 10.000
Zateglo tuljenje ladijske sirene je v srenu popolane naznanilo odnod nove skupine Tržačanov v naljnu Avstralijo. Ob iti,2U je uu pomurske postaje odrinila lepa, 10.000-ton-ska motorna lunja «Aurelia» z žalostnim, a žal že običajnim tovorom izseljencev. Od preko tisoč emigrantov je bilo to pot le 131 Tržačanov, večinoma bivših policistov in finan-carjev, ki so odšli v tujino, da zagotove sebi in družinam življenjski stoj, ki jim ga naše mestu ni moglo zagotoviti. Poleg Tržačanom je odšlo s trebuhom za kruhom še 583 izseljencev iz Ligurije, 250 iz Avstrije ter 37 emigrantov različnih narodnosti, došlih iz raznih taborišč in držav.
Precejšnja množica sorodnikov in znancev odhajajočih in še več drugih Tržačanov se je nabralo že dve uri pred odhodom, da bi pozdravili svoje rojake, ki odhajajo v upanju na boljšo srečo, kot so je bili deležni v rodnem kraju. Ze od zgodnjega jutra je ladijsko osebje začelo nakladati prtljago izseljencev. Dopoldne
Vm.
V
Spoti doma Ui v svetu
ZSSR: MEMC1JA 3:2
Nemčija, ki je, kot znano, še vedno uradno svetovni prvak v nogometu, je zopet izgubila mednarodno tekmo. To pot jo je premagalo moštvo Sovjetske zveze z rezultatom 3:2. Obe moštvi sta igrali zeio dobro, le da so bili sovjetski igralci bolj odločni v napadu. Nemci pa so se odlično branili. Spričo odlične forme sovjetskih nogometašev je še posebno veliko zanimanje za tekmo z madžarsko reprezentanco, ki bo 11. septembra v Moskvi.
ODLIČNI REZULTATI LAHKOATLETSKIH TEKEM V MOSKVI
Prejšnji teden so sindikati ZSSR organizirali v Moskvi lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi zelo lepi rezultati:
MOŠKI: 100 m. Bartenjev
in Konovalev 10,4” «= 200 m: Konuvalov 21, 1” = 800 m: Osmikin 1,51, 8” = 400 ovire:
O S V EJFÀ
IZLET K RAJHELJSKEMU JEZERU
SHLP priredi jutri, v nedeljo 28. t. m. skupni izlet k Raj-beljskemu jezeru čez Nevej-sko sedlo (Sella Neveaj, Trbiž, skozi Kanalsko dolino Zbirališče v Trstu na trgu O berdan, nasproti postaji o-penskega tramvaja, od koder bo odhod ob 6. uri. Ostali izletniki se priključijo kot dogovorjeno.
Na Proseku se bodo s posebno koriero priključili še Pro-sečani in Kontovelci, med katerimi bo tudi njihov znani pevski oktet.
RODITELJSKI SESTANEK PRI «HAAS» NA VRDELCI
Roditeljski sestanek v prostorih prosvetnega društva «Haas» na Vrdeli-Skoljetu, ki je bil najavljen že za minuli četrtek, bo nepreklicno prihodnji četrtek, 1. septembra ob 20. uri. Razpravljali bomo o perečem slovenskem šolskem vprašanju, za kar je dolžnost slehernega zavednega Slovenca, da se zanima. Poročal bo član tajništva SHLP.
Starši šoloobveznih otrok in dijakov, udeležite se ter povabite tudi prijatelje in znance, ki jih je pri srcu slovensko šolstvo na Tržaškem.
ZA LJUDSKI DOM V KRIŽU Da bo Lljudski dom v Križu čim lepše opremljen so k prejšnjim že navedenim nabiralnim akcijam prispevali še: prebivalci Proseka - Konlo-vela 16.585 in Samatorce 2900 lir. Uprava Ljudskega doma se vsem prisrčno zahvaljuje!
Študijske nagrade
Opozarjamo vse slovenske srednješolce, da 31. avgusta poteče rok za vložitev prošnje za študijsko nagrado, ki jih je razpisala Tržaška hranilnica za šolsko leto 1954-55. Te nagrade dobe lahko dijaki s stalnim bivališčem v tržaški občini, ki so pokazali v zadnjem letu najboljše uspehe. Vse potrebne informacije se dobe v občinski palači na trgu Unita, soba št. 100.
Iljin 51,8” = 3.000 m ovire: Vlasenko 8.45.4 (nov rekord)
višina.: Koškarov ,00 m = troskok: Dimitijev 16, 71 m = kopje: Gorškov 67,99 m.
ZENSKE: 100 m: Vinogrado-vu 11,7 = 200 m: Itkina 23,8”
daljina: Vinogradova 6,11 m = krogla:	Tiškjevičeva
16,15 m = disk: Belakova 48,65 m.
PLAVALKA DE NIJS ZRUŠILA REKORD NA 880 JARDOV
Holandka De Nijs,, ki je pred kratkim postavila nov svetovni rekord na eno miljo, je sedaj zrušila dosedanji rekord (IV0,2”) na 880 jardov s častim 10’58,1”.
VELIKO POKLICANIH
MALO IZVOLJENIH
12 moških in 4 ženske so prejšnji teden poskušali preplavati Rokavski preliv iz Francije v Anglijo. Toda uspelo je ie trem, in sicer Egipčanu Abu-hejfu v 11 urah in 44 minutah. Američanu Karku in Mesičanu Beltramu.
EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO
V	četrtek se je v kopališkem mestu Gand (Belgija) pričelo tekmovanje za veslaško prvenstvo. Tekmuje 20 držav, in sicer: Argentina, Avstrija. Belgija, Danska, Češkoslovaška, Finska, Francija, Holandska, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Norveška, Posarje Romunija, Sovjetska zveza, Švedska, Švica, Velika Britanija in Združene države. Tekmujejo v skifu, v dvojki brez krmarja, v dvojki s krmarjem, v doublé scullu, v četvercu-brez krmarja, v četvercu s krmarjem in v osmercu. V četrtek in petek so bile izločilne tekme, v soboto bo polfinale, v nedeljo pa se pomerijo v finalu.
DVOBOJ LAIBKOATLETINJ
MADŽARSKA: ITALIJA
V	Budimpešti se je v soboto in nedeljo vršil lahkoatletski dvoboj med Italijankami in Madžarkami. Zmagale so Mad-žarke v tesnem razmerju 56:48 Doseženih je bilo mnogo zelo dobrih rezultatov. Tako je ita-ijanska atletinja; Giuseppina Leone postavila kar dva nova italijanska rekorda, in sicer na 100 metrov s časom 11,8” in na 200 metrov s časom 24,6”. Na 100 metro je Nezsmalyj izenačila madžarski rekord s časom 11,8". Nov italijanski rekord je bil postavljen tudi v metu kopja, ki ga je atleti-
nja Turci zalučala 43,51 metrov daleč.
iNvuuivusmu ntvENaj. v v V JUGOSLAVIJI
V nedeljo se je pričelo jugoslovansko nogomentno prvenstvo. Posebnih presenečenj ni bilo. Lanski prvak Hajduk je
Splitu porazil Sarajevo
II ^7ul	1	Xi xrcvri i rt o Q
6:0, Železničar: Vojvodina 3:1, Partizan: Zagreb 2:1, Ratini-
lo prispeli s posebnim vlakom avstrijski izseljenci, ki so se takoj vkrcali na ladjo skupno s prtljago; za njimi je prišla skupina 37 razseljenih oseb in nato izseljenci iz Ligurije. Popoldne šele so začeli prihajati drug za drugim tržaški izseljenci v spremstvu svojih sorodnikov in znancev.
Ob onhodu so se ponavljale Tržačanom že dobro znane scene težke ločitve, solze m objemi v slovo. Na palubi je skupina izobesila tržaško zastavo v pozdrav svoji zemlji, ki ju zapuščajo z grenkobo v srcu, a vendar z upanjem, da se oodo z lepšimi časi za naše mestu vrnili tudi sami. Po br-lizgu sirene se je začela iaaju počasi premikati, iz tisoč grl je z ladje zadonel poslednji pozdrav odhajajočih, kateremu se je odzval s pomola bučen «Na svidenje!».
Zal, tudi ta turobni odhod še ni bil poslednji v dolgi vrsti teh dveh let. Kaj kmalu mu bodo sledili še drugi m ne ve se, kdaj bo prenehalo to ža-ipstno romanje, kakršnega Trst v vsej svoji večstoletni zgodovini ni nikoli poznal. Za 7. september je najavljen nadaljnji transport 537 tržaških delovnih ljudi, večinoma kvalificiranih delavcev, z ladjo «Toscanelli». Pripravlja pa se za sredo novembra oruga, še precej številnejša skupina, ki bo z ladjo «Toscana» šla iskat svoje sreče v daljno Avstralijo,
S temi poslednjimi odhodi se bo skupno- število izseljencev s Tržaškega ozemlja dvignilo na preko deset tisoč o-seb. Vsekakor je to nadvse žalostna številka za mesto, ki je v preteklosti samo spre j e-
Tragična smrt č.j. Grbca
Prejšnji teden so v Nabrežini pokopali telesne ostanke Antona Grbca župnika v Gabr-jah pri Gorici. Pokojnik, ki je bil star 70 let, je bil nekaj časa za župnika in dekana v Nabrežini. Nabrežino si je izbral za poslednje počivališče zato, ker je tam pokopana tu-
di njegova mati. Mnogo je trpel zn časa fašizma Moral se
je odpovedati - službi v Nabrežini ter oditi v neko zakotno vas na Kanalskem. Kot duhovnik je bil na splošno priljubljen.
Umrl je zaradi padca z vlaka na postaji v Rubijah pri Gorici.
Naj mu bo lahka zemlja, ki .ga krijeI
tiiašisti še posebne simpatije.
V nedeljo je bil v Podionje-rju velik praznik demokratičnega tiska, ki se ga je udeležila velika množica demokratov. Prireditev sta organizirali sekciji Podlonjer in Sv. Ivan. Kljub oviram od strani kvesture, ki je v zadnjem trenutku prepovedala tradicionalni srečolov in ki ni dopustila obhoda godbe po okolišu, je bil uspeh praznika popoln. Prostor pred ljudskim domom v Podlonjerju je bil nabito poln. Poskrbljeno je bilo za vse: za pijačo in jedačo ; v posebnem paviljonu so cvrli ribe, za veselo razpoloženje . pa jc skrbela vrla godba na pillala.
Ko je bilo razpoloženje že precej razvito med številno množico sla spregovorila tovariša Gombač v slovenščini in Viduli v italijanščini. Prvi je poudaril velik pomen demokratičnega tiska v borbah delovnega ljudstva, katerega pravilno usmerja po poli miru in jih vodi k zmagam v njihovih borbah za gospodarski obstoj, za politične, narodne in druge pravice. Za Slovence je demokratičen tisk še posebno važno orožje ; saj je edini, ki dosledno brani njihove pravice, poziva-joč j ili v enotno borbo.
Tov. Vidali je ožigosal postopanje policije, ki ovira demokratične manifestacije. Toda to ne bo zavrlo pohoda demokratičnih množic k svojemu cilju. Vedno bolj se uveljavljajo sile, ki zagovarjajo in delajo za pomiritev v svetu. Ce bi bilo že pred letom takšno razpoloženje, kot vlada danes, bi ne bilo razkosanja in bi bilo mogoče priti do ustanovitve STO. Nato je prikazal težko gospodarsko stanje v Trstu, od 'koder se selijo v tujino najboljši delavci. Ob zaključku je pozval vse, nuj si prizadevajo za čim boljše širjenje našega tiska.
V prihodnjih dneh ho še več praznikov tiska ; tako za danes zvečer ob 19. uri pripravlja sekcija Sv. Vid praznik tiska v Ljudskem domu, ul. Madonnina ; govoril ho tov Vidali. Prihodnjo soboto ho v Ljudskem doniu v ul. Madonnina praznik tiska sekcije Tomažič, v nedeljo, 4. 9. pu bo v krožku Risoni.
Za demokratičen tisk so se obvezali nabrati: sekciji Milje in Curici vsaka po 250.000 lir. Stara' milnica 100.000, Sv. Jakob 120.000, Skedenj 80.0Ò0, Sv. Vid 80.000 lir. Oddali so doslej : Milje'27.528 lir, Ponča-na 11.715, N. N. 10.000, Sv. A-lojz 9.000, Stara mitnica 5.900, žen. ' celica Rosenberg 12.000, žen.' cel. Blužina 10.000, cel. Ribaldi 7.450, Viktorija Kariž 800, Bordon 500, Fontano! 1.500 lir.
Za teden
dni
Sobota, 27. Natalija (Božena) Nedelja, 28. Avguštin Ponedeljek, 29. - Obglav. Jane Krst.
Torek, 30. - Roza Sreda, 31. - Rajmund (Rajko) SEPTEMBER
Četrtek, 1. - Egidij (Tilen) Petek, 2. - Stefan (ščip).
ZGODOVINSKI DNEVI
28. 1749 se je rodil veliki ne. pesnik J. Wolfgang Go e tl Umrl je leta 1832.
28. 1851 se je rodil slovenski f‘ satelj dr. Ivan Tavčar, um' je leta 1923.
31. 1935
je
Vem
spo
j '»Vic, za
Odgi,
»jo
začetek stahanovskti , , iškega) g io a ni a v ZSbfi 11
Tega dne je ________ _______
15-Ki-a.tno prekoračil aeiovifo-normo.
31. 1948 je umrl voditelj tioljAmok viške partije in tnednarouner komunističnega gibanja And* Zdanov,
1. 9. 1939 je .nacistična Nemčj '*v'či
Slovi
ilio j:
rodil bledi
TRST A	id poi
SOBOTA: 15.30 Pogovor z jell> ini h - 16-15 Kavarniški koncert ip> v< Ooinači odmevi - iti.ib Radii511'
univerza - 22. Vieuxtempv ko» ieK» cert z.i violino -in ork.	Jovan
NEDELJA; 9. Kmetijska oddaj/»)" -12. Oddaja za najnuajse - 13.J»u i< Glasba po željah - 17. Slovens|S(.|„lv
Osebi 13 m h
al
*• v. ionu jv iiaci.uivua IN Cii
2a,i£iiUi0 napadla PoIJsko.
liETOTiltf
0BN
zbori - 20.30 Verdi: «Trubaddi opera v 4 dej.
PONEDELJEK:	12.55 VevW,
duet in -harmonika - 19.15 Mamk1!1
V četrtek zvečer se je hudo ponesrečil 18-letni Fulvio Seraf i-
čki: Velež 22. Sparlale: Proie-I mal° delovne roke iz svojega I nju.
. . ...	1 *    1  ..................... JL, n,, I, i i r ,-| l
ni iz ul. del Veltro 69, ki je na Reški, cesti s svojo lambreto trčil v neki osebni avtomobil. Pri trčenju je nesrečni mladenič zadeti 11 možganski pretres, hud .udarec na čelu, zlom desne ključnice in druge udarce. Prepeljali so ga v bolnišnico v obupnem sta-
ter 4:1, Dinamo: BtiK 1:0, Bu-dučnost: Crvena zvezda 1:3.
Poroka
Pretekli teden sta se poročila naša prijatelja Sabina Mislej in Angelo Paoli Iz Sv. Jakoba v Trstu. Ob svatovski mizi so se starši novoporočencev in ostali sorodniki spomnili tudi naših listov «DELO» in «LAVORATORE» ter darovali v njun sklad 3000 lir. Prisrčna hvalal Novoporoience-ma pa iskrene iestitkel
naravnega zaledja. Po krivdi zgrešene gospodarske politike prejšnjih in sedanjih upraviteljev naših krajev pa se je razvoj Trsta, njegovega pristanišča, njegove industrije, njegovega tradicionalnega prometa z zaledjem usodno zaustavil. In če ne bo kmalu rešitve, ki je odvisna le od uvidevnosti italijanske vlade, bo Trst dokončno odmrl svoji fun-ciji, za katero je bil zgrajen in zaradi katere je zrastel v obmorsko velemesto.
Lepa prireditev na Opčinah
Velika množica ljudi se je v , škodljivo. Zato ne smemo svo-nedeljo zbrala na prijetnem J jih političnih razlik in sporov vrtu prosvetnega doma na Op- , vnašati v naše prosvetno de-
ti inah, kjer je domače prosvetno društvo organiziralo lepo uspelo kulturno prireditev. Namen prireditve — skupna manifestacija zahtev za uveljavitev narodnih pravic — so Openci in okoličani pravilno razumeli in so se zato ne glede na politično pripadnost v dostojnem številu odzvali vabilu.
Ob otvoritvi je tajnica PD tov. Stanka Hrovatinova povedala, da so bila vabljena vsa okoliška društva; žal pa se nekatera niso odzvala vabilu. Poudarila je, da je njihovo PD vedno pripravljeno sprejeti vabilo drugih, kadarkoli bo šlo za skupno narodno ali kulturno manifestacijo. I-sto je za njo podčrtal predsednik PD tov. Riko Malalan, ki, je prikazal važnost skupnega delovanja vseh Slovencev v obrambi naše kulture in narodnih pravic. Vsako cepljenje moči bi bilo v lem trenutku
lovanje in s tem zavirati enotnega nastopa. Njegove prisrčne in tehtne besede so vsi navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem.
Nato se je razvil kulturni spored. Najprej je mali Openc lepo recitiraj Golievo «Slovenska mladina govori». Za njim je oktet s Proseka-Kon-tovela ubrano zapel nekaj pe-smj. Sledil mu je z več pesmimi in pot} vodstvom tov. Portola mladi mešani zbor od Banov, ki od nastopa do nastopa kaže viden napredek. Pevski program je zaključil z izbranimi pesmimi popularni moški zbor iz Križa. Končno je domača dramska družina zelo lepo podala II. dejanje Finžga-rjeve «Naše krvi». Pred programom in v odmorih je dvigala prijetno razpoloženje vrla godba iz Trebč. Po končanem sporedu je ob zvokih godbe Rinaldi začel ples .
*** 35-letneinu mehaniku Mariu Rabar Iz ul. F. Venezian je
prUeteTTTinč^rko kos lesa. In j o gov' vid je v nevarnosti.
»*» Na cesti v bližini- Ratinare se je 29-letni JoJsip Dodič iz ul. Molta a Vento zaletel v pešca 59-letnega Angela d’Amata iz ul. Bàtterà. Pri padcu se je vozač le lažje pobil In bo okreval v 4 do 6 dneh, dač im. so nesrečnega pešca sprejeli ha rt. kirurškem oddelku v resnem stanju, .ker je
pripoveduje - Zi.Ukno v svet - S "eh iz italijanske književnosti in * e enn motnosti - 22.15 Brahms: Suni»,,, . raja št. 3.	J'
TOREK: 13.30 Glasba po F , K,!n vana Antiča -	19.15 RadijsK1 '»vila
univerza - 20.30 Slovenski moti*1 Hotna
-	21. Radijski oder - Jurčič-T* ig,.:
terlin: «Veronika Desen iška», dr* ... ma v 5 dej.	lrJuJ<
SREDA: 18.30 Z začarane pol1’ ^<v' ce- - 19.15 Zdravniški vedež ' »»o 20.30 Vokalni tercet Metuliček ' aleni 22. IZ slovenske književnosti 1,1 i0L,,., umetnosti - 22.15 Beethoven: Si» topi j a št. 9.	,r|‘o
ČETRTEK: 12.55 Slovenski m«- ,nov' tivi - 18. Čajkovski: Koncert SJ; L" l - 19.15 Radijska univerza - 20.-” 'tedh Poje kVintet Lisinski Iz ZagreD iQl
21. Dramatizirana zgodba - J**». koysek: «Škof Anton Martin Slo»11; i?‘m Sek» - 22.30 Haydn; Kvartet V y ?«<! v Duru.	J" us,
PETEK: 13.30 Glasba po želj»? »jo s
-	18.30 Z začarane police - i».*1 U Končen tenorista Dušana Ped6, L ' ta 19.15 Poletni Sporti - 21 D' or
zaSki kulturni razgledi - 21.30 Ve kalni kvintet - 22. lz svetovi' književnosti in umetnosti.
i
u O
OPČINE
Sobota, 27. avgusta: «Napol heroj' (Eroe a meta); tlim MGM. Nedelja, 28. avg.: «Angelitos "e'
groš»; film Repu-blic. Ponedeljek, 29. avg.: se ponovi. Torek, 30. avg.: «Jastrebov Pr<j laz» Ul passo delTavolto16'1 fupi Warnes Bros,
kjia
lSUlv
»seti
'inski
''din
V
staj
N S'
'Ul,
?»st0|
e»e s,
»'»ve lr>r i
i» '
'ga n
conquistatore del Messi col' » 1 tlim Warner Bros.
V tednu' se začnejo predstav' ob 18. zadnja ob 20. uri. Ob O» deljati in praznikih začetek 13. zadnja ob 22. uri.
PROSEK
Sobota, 27. avg. ob 20. uri: «U7 njeni skobci» (Sparvieri u i-uoctf); barvni fini.
Nedelja, 28. avg. ob 17: se ponoVi-Sreda, 31. avg. ob 20: «Drevore» upanja» m viale della sPr ranza); izpod 16. leta prep» , vedano.
*jši «rente ,
‘[Kil
T,,,
d
s'r>ve
Kotov
dt0i'j
No,
'»Itn
vedano.
NABREŽINA
Sobota, 27. avg. ob 20. uri: «*£ g,la na Rokavskem prelivi; (La nebbia sulla ManU4 barvni film MGM.	1
Nedelja 28. avg, ob 16: se poh°’j Sreda 31. avg. ob 20: «PodJe“ gospod Dick» (L’intrapr ,1 dente Signor Dick); R-K-u' Radio film. film Warner Bros.
Openska Posojilnica v novih piostorih
četrtek med delom v strojnici parnika «Kerella» padla na levo nogo debela deska, ki je priletela iz 10 m. višine. V bolnici so mu ugotovili zlom noge, za kar se bo moral zdraviti 30 dni.
»*» v prvem zdravniškem oddelku splošne bolnice je v petek izdihnil 53-1 etili Nicolò Bernes iz ul. Romagna, ki se je bil opraskal z ostrim kamnom, kar mu je povzročilo zastrupijenje s tetanusom.
*** 8-letnl Jurij Goja k Iz begunskega taborišča pri Sv. Andreju Je pri Igranju s svojimi sovrstniki nerodno padel in sl zlomi! levo podlahtnico. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kamor so ga prepeljali z avtom RK.
*»* v soboto je 22-letni karar btnjer Antonio Stlrra iz Rignana Garganica v bližini Foggie prt jahalnih vajah padel s konja in ga je konj, ki so se mu bile noge zapletle, zmečkal pod seboj. Nesrečni mladenič je pri prevozu v bolnico podlegel hudim notranjim poškodbam.
•*« 33-letna Sara Leone Iz Tržiča je postala v soboto žrtev neobičajne nesreče. Pred neko trgovino v ul. Carducci ji Je padel na glavo železen drog platnenega senčnika. V bolnici so JI izprali rano, ki je krvavela, in jo iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku za šest dni.
*** V bližini Tenkega rtiča je v torek vozil proti Miljam 33-letni Karél Jelušič iz ul. Costa-Junga 1; z njim se Je vozil tudi 33-letni Roman Saksida. Na he-kem ovinku je vespa zdrknil^ 3 ceste In se zaletela v obcestni zid. Dočim se Saksidi M zgodilo rtič hudega, so Jelušiča prepeljali. z rešilnim avtom v bolnico v precej resnem stanju. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge, razne druge poškodbe ta pretres možganov. Ce ne bo komplikacij bo okreval v 60 dneh.
*** 22-1 et ni, mizar Simon Vuk iz ul. Eremo se je moral v torek zateči na okulistični oddelek tržaške bolnice, ker mu Je pri delu
V nedeljo dopoldne je P1'1' redila openska hranilnica posojilnica prisrčno domai1' slavnost ob priliki otvorRve
. _______ ...	, novega sedeža. Številni čla”1
zadcbil verjetno prebitje lobanje Ua povabljenci so se po ogled*1
. -   J — — — m r»4rt n 7U\Xf V	»	1	- f »U
prostorov zbrali na dvorce zadružne gostilhe, kjer je b>”
ih -pretres možganov..
*•» v -livarni ILVA je 19-Ietni
stroja in se pobil po kolenu. Po-landint nerodno pade! z nekega stroja in se pobil po polenu. Po škodba je precej resna in se bo zato moral zdraviti na ortopedskem oddelku verjetno 20 dni.
* * *
V dneh od 18. do 24. avgusta se je v tržaški občini rodilo 56 otrok, umrlo je 38 oseb, 1 -porok pa -je bilo 66.
Smrt starega borca
V starosti 80 let je po kratki bolezni umrl Anton Pertot, po domače Gospodič, iz Nabrežine št, 140. Gospodič je bil poznan v vsej nabrežinski občini; v njegovi gostilni pa je že desetletja shajališče delavcev iz nabrežinskih kamnolomov, ki so, posebno še v kamnoseški stavki pred 50 leti, našli vedno podporo pri pokojnem.
Tem potom izražamo sožalje družini, Gospodič pa bo ostal v trajnem spominu vsem onim, ko so ga poznali.
prirejena zakuska. Tu je pir
sednik hranilnice g. Podobo*
v kratkem a izčrpnem nago*
1 -	ol*
ru orisal zgodovino tega
0 1
'i
fr
/ "
Izpiti in vpis na Trgovski akademiji
Popravni izpili na Državni trgovski akademiji v Trstu se pričnejo' v torek, 6. septembra 1955 ob 8.30.
Usposobljenostni izpiti se pričnejo 19. septembra 1956 ob 8.30.
Razpored popravnih in usposobljenostih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
1. septembra 1955 se pričnejo vpisovanja za šolsko leto 1955-56 in trajajo do 25. septembra 1955. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda prt Sv. Ivanu, Piazzale Gioberti 4 vsak dan od 9. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila,
nega zavoda, ki je bil novljetii 1908. leta in ki o4 tev daj nepretrgoma uspešno ^ luje. Med drugim je poveda.' da ima zavod 700 članoV: jamčijo za vloge s svojim Pr, možen jem, ki je vredno okt1
700.000.	000 lir. Samo v l\ -njih letih je posojilnica ugod^ rešila o22 prošenj za posoj», in v ta namen izdala okfto
100.000.	000' lir.
Tudi prof. Sosič je spreg"^, ril ob tej, priliki. V svojem *. voru se je spomnil dolg6,sl, nega predsednika Franca j, ča, ki je pred par leti K uspehu pa je poleg sedabi mu Vodstvu čestital tudi e mu izmed soustanoviteljev voda, t. j. Tonetu Fičetu, k! ^ sedaj že star možakar in bil navzoč na tej slavnosti-,^
Ne bomo še posebej n'iSs0-vali zaslug hranilnice in P0^ jilnice, saj si je s svojim lovmjem sama ustvarila šluženo zaupanje.
K
»»e ,
m
'je. >r»za Vliv 'k,-"kp -
k«;
s«
»m
ku
Sn
Mn
Nz
"I.ÌÌ.
kij,
T,
Ni,
»It,
Si
j,,
»to
Ni,
<
St
'le
k
š»
li'1
*1».
'k
:s
Odgovorni urednik . RUDOLF BLAZ1C CBiag1' Založništvo «DELA» v Tiska tib. RIVA, Torrebi»nr"
ZOBOZDRAVNISKl
AMBULATORI
Dr. A. M. Sancii1
zobozdravnik-kirui
Ustne in zobne boiez"1-
zobne proteze 0d ‘i,-
‘J.
I
'le,
k
Sprejema od 9. do 12. 1 15. do 20. ure.
Ulica Torrebianca 43/j 1 (vogal z ul. Carducci
tei. 37-118