Franjo Čiček
Ata Zaplata v kinu
Ako zaviješ okoli hriba, zagledaš prelepo vas Srakoperievo selo. Sra-koperčani so imeli župana. Devet far naokoli ni imelo takšnega. Zato 90 združili lani vseh devet far ter iz njih napravili veliko občino »Sra-koperjevo gmaino«, ki ii ie stal na čelu župan ata Zaplata.
Ata Zaptnta je hodil z duhomča-sa naprej. Niti malo ni krenil na levo ali desno. Skrbtio se ie trudil za procvit in napredek povericne mu občinc. Zato je šel vsakih štiri-najst dni v mesto pogledat na Ie-pake, kai ie novega po vesoljnem svetu. Je pred kratkim zopet stopil v mesto in na cesto. Na veliki hiši je razgledalo bistro njegovo oku rdeč lepak: Kino Nosorog. Lo\ za tatom. Višek filmske umctnosti! Bombe in salvc smeha! Atrakcije brez primere! Danes poslednjič. Ne zamudite krasne prilike m si osjlejte čudežno moistrovino!
Ata Zaplata še ni bil nikdar v kinu. Bog ne daj. tla bi kdo vedcl to! Zato ie sam pri sebi tiho mislil:
»Nisem še bil v kinu. Ka.j takega! Dobro. da svet tega ne ve! Na pri-hodnji seii pa pride v zapisnik čr-no na bclem. Slavni predstoinik občine, velečislani in nadvse pri-liubljeni župan gospod Zaplata, po
domače Kurii britof. je bil v tem mesecu v kinu in si ie na licu mesta ogledal lov za tatom«
Takale reč je vedno dobra. če si io človek oSleda. Saj ie imel v ob-čfaii lepo in častno število takih državljanov, ki ne vedo. kaj je moje in tvoje. Zdaj bo videl, kako je treba loviti take nebodijih treba. To je vendar velevažno in nad vse človekoljubno delo ter ni niti naj-manjšega dvoma, da mn bo občin-ska blagajna plačala vstopnino in še golaš povThu. On pa bo učil ob-čane in bodo doma lovili tatove. da bo veselje!
»Nai me koklja brcne. če nc grem danes v kino,« je rekel ata Zaplata in si kupil vstopnico. Ko^ raižno jo je mahal v dvorano in le-po sedel na odkazani mu sede?. Možato ie pogledal okoli sebe češ. ali me vidite. tudi jaz sem v kinu, primojdunai! Tisti hip pa ie ugas-nila luč. Ata Zaplata je postal hud: »Ka.j, hudimana, ali borao sedeli v temi? ICako pa nai sc gledamo? Sai aismo mačke, da bi vidcli v temi!« Ze je za.sukal glavo, da bi nahrulil tistefia nepridiprava, lki je uiiasnil luč. pa se ie naenkrat razsvetlilo platno pved niim m potegnilo nie-govo pozornost nase. Predstava se jc pričela. Ata Zaplata ie gledal. da nikoli tega. Tat je ukradel vrcčico žlahtnih kamnov.
»Hentana reč,« se ie čudil ata Zaplata, »ali ie ta nespameten. da krade kamenjel No. mi bi mu biii
204
hvaležni, če bi ga nara vsesa pokra-del z njiv! Tale bedak pa še že-pov nima polnih. pa že beži. Alo. policiia La je že izvohala. Hrka-ment poba, zdaj ti bo pa vroče!« Fifio! Kakor maček ie skočil sko-zi okno in jo ucvrl po ulici. Policaji za niim.
zbežal čez niive in travnike. Šent. naj vozijo policaji z avtom preko razorov in jarkov! So bili policaji prisilieni poskakati z voza in jo mahniti čez drn in strn za tatom. »Dobre so jim noge,« je brundal ata Zaplata, »tečejo kakor zajci. Meni bi že davno pošla sapa.«
»Nai me pes povoha, zdaj jim na ne bo ušel,« je momljai ata Zapla-ta. Kai še. Na prvem oalu ie tat zapazil motorno kolo. Hop! že je sedel na niem in prrr! je šlo naprej. Še z roko ie pomahal policaiem češ: Zbogom in dobro se tmeite!
»Ta je pa tič«, je rekel ata Zapla-ta. So bili policaii tudi tiči. Naen krat so nekje iztaknili avto in bli-skovito so zdrveli za tatom.
»Presneta reč, ti pa znajo, ie za-dovolino Sodrnjal ata Zaplata, »bo-do j2a dobili, tatu!«
Toda tat ie dirjal kakor mlado žrebe. Prah sc je kar kadil za niim. Zc se ie bližal druuemu mestu. Na-enkrat pa mu zraanjka bencina in koio je obstalo.
»Sapramiš, sedai si pa amen!« je vzkliknil ata Zaplata. Pa ni bil. Pu-stil  je kolo kakor staro škatlo in
Že so spet na ulicah v  druge: mestu.  Halo. kaj   pa   sedaiV   Od spredai so tudi stražniki. Ulica ie zaprta.  Niti miš bi ne ušla skooj Policaji se naglo bližajo.               \
»Zdaj si pa, tičelc, v kletki.« je> filasno vzkliknil ata Zaplata. »živ krst ti zdu.j ne pomaga več!« Pa mu ie. Po ulici je nesel pleskar dolfio lestvo. Kakor ris se ie zaletel tat vani tcr aa podrl, lestvo pa ur-no prislonil k odprtemu oknu v pr-vem nadstrop.ju. Halo, je že zaoraj in še lestvo vleče za sabo. To so policaji zijali! A samo trenotek. Že je bila hiša obkoljena od vseh stra-ni, ostali pa so vdrli v njo, da jo preiščejo. Tat je švignil iz ene sofae v dru^o. Zdaj je stopil za zaveso. Polica.i prisopiha za njim. počenc na tla in bulji pod posteljo. Ni Sa tam. Seveda ne! Policaj  vstane in
205
Ure odpirat omaro. Takrat pa tat smukne tiho kakor miš pod poste-ljo. Policaj brska po oraari. Nič. Še žepe ie pretipal. Ni, pa ga ni!
»V tej sobi «a ni,« je vzkliknil novodošlim policajem. Že%se od-pravJjajo, da ga iščeio drugod. Kar vstane ata Zaplata in s prstom po-kaže pod postelj:
»Pod posteljo se je skril. Tam je!« Dvakrat se ie na ves Klas za-drl ata Zaplata. Ali presneti polica-ji, ali so aluhi, kali? Niti pogledali ga niso, kakor da ie ata Zaplata kakšna ničla, a ne župan. Za malo se mu ie zdelo.
»No, potlei Ka pa iščite tam, kjer Ha ni, tepci, se ie razhudil ata Ža-plata in sedel nazai. Stoli pa v kinu niso bili takšni, kakršne ie imel ata Zaplata doma in iih ie bil va-jen. Medtem ko ie vstal, se je dvig-nil vzklopni sedež in sedaj ie ata Zaplata sede! v prazno in na tla. Se ie hitro pobral:
»Poznam tako reč, kako se stol izpodmakne. Ampak z mano se ne boš šalil!« Z bliskom v očeh je po-filedal ata Zaplata nazai. kdo da mu je izpodnesel stol. Za njim ie sedel profesor Glista in pazno sledil do-
godkom na platnu. Za nerturnejiu Zaplatarja se še zmenil ni.
»Le ne drži se tako nedolžno ka-kor sveta Ceciliia«, je pričel ata Zaplata, »suhač škricasti! Jaz ti bom že pokazal, kai se pravi stole izpodmikati, Tu imaš, predrzneš!« mu ie zdaici prisolil gorko zaušni-co. da je kar zapelo. GI'«<-a ic za-krilil in zavpil kakor piščanec, če s.'a zarabi iastreb- V dvorani ie na-cnkrat zašumelo kakor v panju. Nihče ni več gledal na platno in niimah je bila dvorana zopct raz-svetliena. Zdai je občinstvo videlo zanimiv prizor: ata Zaplata ie stal kakor Moizes na siori Sinaj, rdeč in iezen ko kuhan rak, profesor Gli-sta pa se ie zvijal in prijcmal za otcklo glavo ter zraven vpil. kakor da bi mu drli kožo.
Sele policija, ki pa sedai ni bila tako eluha kakor ona na platnu. je napravila red in ie bil konec tak, da ie moral ata Zanlata pošteno plačati profcsorju Giisti za oteklo Hlavo in 5e mastno globo za kale-nje mtru. To ga ie tako priielo, da je sklcnil^ — v kino ne poide nik-dar več. Tudi na prihodnjt seii je bil o vsem lepo tiho. Zboaom sta šla vstopnina m golaš...