22. Številka PsvSalnl franko V drtavl SHS. V Ljubljani dne 29. maja 1920. VIL leto Delavec Uhaja TMk petek I datumom naslednjega dne. — Naročnina u «elo leto K 28'—, u pol leta K 14--, za ie trt leta K 7-—. Posamezna Številka 40 vin. naročnina ▼ inozemstvo sorazmerno več. foifljatve na urednlitvo In npravniitvo Uabljana, Šel tnbnrgovu ulea »tov 6. O. nadstr. Telefon it 225. DELAVE Rokopisi se ne vračajo- — I na era ti se zarsčunarsjo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikrat ni po 80 vinarja, pri Šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - Za rama izjave itd. stane mm vrstim K r— Reklam, so pott-nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. ProletarcemI ■ Stoleten Je ,.aš boj in s krvlo je pisana zcodovkia proletarca. Kakor piaha čreda ovac so se zbirali naši predniki na osame-lih krajih bi si šepetajoč pravili svojo usodo. Tožili so o rnfiri, .i je ležala nad njimi bi ugibali so o neposredni bodoč ..osti. Iti ko so $e vrnili v svoje bo. ne domove, Jim Je zasolzilo oko ob pogledu na brezsrbtio deco, ki Je vprašujoče struela v očetov obraz. Ta deca ni mogla ničesar razbrati te trdih potez na znojnih Hclh, ničesar ni videla v gubah ..a -aipoteneu čelu svojega roditelja . . . AH čas se Je pridružil neizprosni naravi, ki Je dvignila proletaTČevega otroka s tal do višine onega pojmovanja razmer, do katerega zamore priti preprost trpin. Tedai se mu odpre nova doba, kateri sle^i bridko spozmjaije izkoriščanega in zatiranega. Z železno silo ga zgrabi vrtinec Življenja, ki ga. tira v trpljenje, premetava ga semlntja. buta z njim ob skale, da krvavi, dokler se izmučen do srni ti l.e zgr^i bi nočaka, da ga 'zagrne hladna ruša. Na tisoče grobov priča o proletarski usodi. Toda ,zdi se, da umirajoči rodijo nove člane delavske družbe, ki so obsojeni v Isto usodo, kakor njihovi očetje. A kakor da narava nasprotuje sama $ebi — pro!etarljat se množi, združuje se In noglablja svoje vrste, ki tvorilo danes mogočno vojsko strnjeno v falango, ka-tern se zajeda kakor močan klin v buržoazni razred, da razdvoji kapitalistični sistem in >ogleda v obraz svojemu dlju. bol~i bodočnosti. Mogočne mase zatiranih dvigalo glave in srpo zro nasprotniku v obraz. Hinavski sovražnik ne more prenesti tega pogleda izstradanih, bosih in golih in treneče nfirn kr’"or oplašena zv«r Ljudstvo, zavedai se tedaj dejstva, da so naše organizacije močnejše kot kedaj poprej, da pa so tudi obdajajoče nas razmere take, kot šc nikdar 1 Zaraditega ie treba resnega in objektivnega dela. Preneha naj zlasti popivanje čez mero po gostilnah, da bo jasna naša misel in žilave naše roke. Zaupajte svojim voditeljem in bodite uverjeni, da velja geslo: vse za proletarijat! Seveda masa pri vsem tem ne sme držati križem rok, t.eba Je, da krepko odbija udarce od nasprotne strani, zlasti, da zavrača podlosti in laži meščanskega časopisja. Ne dajte se begati od protrdelavskih agitatorjev in nt nasedajte različnim zavijanjem in Intrigam elementov, ki so si nadeli krinko delavskih voditeljev, v resnici pa zadržujejo ljudstvo od resnice ia ga vabijo v sovražni tabor. Citajte naše časopisje, kjer je L. ažena vaša lastna volja in kjer so Jasi. zarisane potrebe delavčeve. Na delo tedaj! Hitimo, dokler sile solnce, da dosežemo svobodo in boljše čase. Živel proletarijat! Osemurni delavnik. Mi, ki snjo že legitimni lastniki osemurnega delavnika, ne mislimo več na to, * kolikim trudom smo ga pridobili, še manj pa premišljujemo, kaj naj začnemo s prostim časom. Boj za osemurni delavnik pa nismo bili samo radi počitka, pač pa smo imeli še celo vrsto drugih, jako tehtnih razlogov. Za danes se omejimo samo na kratko konstatacijo, v kratkem se pa v »Delavcu« o stvari pogovorimo nekoliko obširneje. Odkar smo prvič slišali o soci-jalizmu, smo začeli premišljevati Koiikor več smo pa premišljevali, toliko boli smo prišli do spoznanja, da nam za dovršenje velikega dela, ki ga zahteva socializem, prlmanjkule v prvi vrsti izobrazbe. Po LISTEK. Prvi maj ”890—1920. Po sklepu pariškega kongresa leta 1889. se Je prvi maj 1. 1890. tudi v Ljubljani praznoval. Majhen listič, ki Je bil tiska« v slovenskem jeziku na Dunaju v tiskarni ..Philipp & Kramer". Je pozval slovenski proletarijat. da praznuje prvi maj. Temu pozivu se je odzvalo v Ljubljani 189 delavcev. V svrho agitacije za delavski praznik se Je priredil Javni lludski shod v lokalih sedanje ..Kavarne Kuropa41. na shodu Je pa poročal čevljarski mojster sodrug Vovk, ki je bil Jako temperamenten govornik. Vsaka kolportaža je bila takrat strogo prepovedana, vendar pa se je razdelil majski spis med poslušalce v 500 Izvodih. Naslov tega majskega spisa Je bil ..Slovenski delavci in.delavke!" Kakor omenleno. se Je tiskaj spis na Dunaju, ker ga v Ljubljani takrat ni hotela nobena tiskarna tiskati Trideset let Je minulo od takrat. Trnjeva je bila pot, ki Jo je takrat tudi slovenski proletarijat začrtal. Veliko se je od takrat izpremenilo, le eno je Isto ostalo. V nedeljo pred prvim majem leta 1890. se je vršil v »Hotelu Europa“ prvi majski shod. Tukrat je ljubljanska bur-žoazija trepetala strahu, češ. anarhisti so na obzorju, bombe imajo, vse bodo uničili in nas pobesili in poklali. Ljubljanski ..purgarji44 so naprosili vojaško poveljstvo za pomoč, in res so dobili en bataljon vojakov od 17 p. p. Bataljon je prvega maja že od 4. ure zj. stal ves dan konsigniran na Dunajski cesti na VerovŠkovem dvorišču. Vsi meščanski. takozvani boljši krogi, so prvega maja ušli vsled strahu iz Ljubljane. Tudi gospod dr. Tavčar, ki je v sanjah videl same krvnike, se Je zbal in Jo Je popihal s svojo družino na Ježico. dolgem preiskavanju in pretehtan)« ne& vzrokov smo prišli na to. da ie med naj« poglavitejšimi ovirami — predolgi dela*« ni čas. Po 16—18 ur dnevnega dela fa uničilo vso delavčevo energijo, tako, da na bodočnost niti mislil ni. Takrat so vstali plemeniti in dalekovidni možje, ki nam tazodeli to tajnost: Osem nr dela« osem razvedrila in počitka pa osetn ne spanja. Ti možje so že takrat vedeli, da socialistični cilji ne bodo doseženi, ako bq delavec nadalje zatiran in držan v nevednosti. Dobro organizirani kapital se tel branil z rokami in nogami, vedoč, da SQ izobražen delavec ne bo pustil nadalje i** koriščati, da ne bo nosil svojo kožo zastonj na semenj. Z vsemi nemoraličnim! sredstvi ie zatiral vsako stremljenje delavca po višji kulturi. Najboljše zaveznike eventualno pomagače ie pa imel v krščanski duhovščini. Še le, ko si ie delavstvo priborilo pravice do organizacij bi lih je polagoma utrdilo, se ie obračalo nekoliko na bolie. Prišli so od 18 ur na 12, potem na 11 ur, in pred vojno smo imefl 10 do 9 in pol umi delavnik. Danes, po zah slugi soc. dem. voditeljev in lastne organizirane moči smo v posesti osemornika. Vprašanje sedaj Je, kako si razdelimo teli osem ur, ki Jih imamo med delom In spanjem. Vsak, kdor misli na dobrobit svoj bi svoje rodbine, Je že moral uvideti, da tako, kakor ie šlo do danes, nebo šlo naprej, Pač ima vsak proletarec nekaj dela doma, ostane pa še vedno časa dosti, da vzam« v roko časopis ali pa dobro knjigo. NI m vse eno, kal čitamo. V prvi vrsti le tu delavski časopis, je pač »Naprej«, čitanje drugih časopisom Je tudi potrebno, to pa za to, da Izvemo« s kakšnimi sredstvi nas hočejo naSi nasprotniki uničiti. Tudi imajo organizacij* precej dobro urejene knjižnice — teto sci pridno poslužujmo. Nadalje imamo tu zekj Eno je tedaj staro ostalo, t. te slaba vest meščanskih strank! Pred dnevi sem čital v ..Sloveoh skem Narodu41 članek, ki ga Je pisal gosp* dr. Tavčar. V članku je polno ..gavg*, vse navskrlž leže odsekane glave. NIČ sq ni izpremenil g. dr. Tavčar v tridesetih letih. * Da, da, trnjeva in krvava je bfla pol slovenskega proletarijata, ki se Je boja-val za svoje pravice, ni si pa rok umazal s krvjo, čiste roke ima, samo žuljeve 9ofi Vsi tisti pa, ki ste se bali krvolitja, čuvarji kapitalizma, imate krvave roke in nedolžna proletarska kri kaplja od vaših rok. n V šoli ste nas učili „Moll in delaj44, itf komaj smo nežni mladosti odrasli, silil! ste nas delati. In od prvega dne, ko je proletarec prijel za orodje, do svojega groba le bil primoran tlačaniti. Učitelj! In dušni pastirji so Vam pravili: važno Institucijo »Dehv^lo hrebraževafno društvo Svoboda«. Mlajši člani imajo ta priliko ne samo čitati, marveč tudi telo vaditi, vaditi se v petju, godbi, gledališki igri i. t d. Vsega v kobiljo! Vidimo, da je za vse preskrbljeno, samo spoprijeti se je treba in teh osem prostih or tako izrabiti, da bodo rek H tisti, k! bodo prišli za namit Naši očetje so delali za danes. Cini več izobrazbe, toliko več moralne in odporne moči bomo imeli S____k. Razvoj in pomislek. titactahta gibanja obstojala so že v starodavni dobi, čeravno so bili vzroki in njih potek drugačni nego v sedanjem času. Izvirno družabna oblika bfla Je komunistična. Človeštvo je bilo obdano od tisoč nevarnosti, p.„d katerimi se brankl ni btio mottočo posameznemu človeku, niti posamezni družini Naravno, da se je valeti tega združilo več rodbin in si s tem zagotovilo skupno obrambo ki skupen obstanek. Vse za življenje potrebna, moralo so )• napraviti ta pridelati Ker ni obstojalo bodi si trgovina niti promet, zato se je proizvedlo samo toliko, kolikor se je rabila. Večje prcbvajanje bilo bi bre* koristi Revščine in bogastva se ni poznala, vsfod tega je manjkala tudi goneča moč k hudodelstvom. Voditelji rodu bili so praviloma najstarejši in najizkušenejši. Združenje (komunizem) je bil samo ob sebi umevno potreben, ker je trii življen-ske važnosti. Taka komunistična rodovna združenja najdemo še, čeravno že v napadu, v sredini Afrike. Najčistejše se najde pri Eskimih. To ljudstvo je še danes navezano na medsebojno podpiranje. Sv. pismo je za misleče Čitatetje zaloga opisovanja komunistične družabne oblike In njenega razpada. Tudi v zaslepijenje naše mladine nalašč urejeno katoliško sveto pismo lahko ta dejstva omrači, nikakor pa ne odstrani. Za napredujoče čftatclje bo v svrho proučevat Ja grška zgodovina dragocenejša, ker se nam je čistejša obranila. Ohranitev dejanj slavnih pisateljev dopuščala je v vodnem hi nevednem ponarejevanju manj prostora. Toda zgodovinsko zajamčena grtka poizkušati ja za zopetno vpostavftev komunizma imajo drugačne vzroke kot Judovska. Opisovanje bi pač predaleč privedla vsaj z\ bo sv. pisma poznajo vsako delavko, na judovska zgodovina začenja se z Ijevanjem iz Egipta. Zakaj se teeeH celo ljudstvo? Na to vprašanje odgovarjajo poznejša ljudska preseljevanja ter boji Germanov z Rimljani. Komunistično go- spodapsrivp je bife prvotna edtobavato je pašnikov, zemlja se je pctnanjklftvo obdelovala, Ljudstvo ni poznalo nfkake ovire in vsled tega so se posamezni rodovi prav hitro pomnožili. Tej pomno-žitvi pa ni ajtrezalo polje glede preživljanja. Pripovedko Jožeta Faraonskega utemeljujejo d Janja. Lakota je resnično razsajala, ker je bik) število ljudstva preveliko, zraven pa slaba letina, »Morjenje otrok je fanelo stvaren temelj hi vse se je vršilo zato, da se Izogne nagli Hodaki po-množitvL Končr , pa ni preostalo druzega kot da se izseli del ljudstva. S tem se je začelo hseljt. vanje iz Egipta in 401etno potovanje po puščavi Resnica pa je, da Egipčani niso izseljence zasledovali zato, da jih prisilijo k povrnitvi, marveč, da jih Izženejo in s t:m ostalim omogočijo zadostno preživljanje. Pričelo se je dOietno potovanje po puščavi Ne sme se to potovanje predstavljati kot stalna marveč kot pohod od pašnika do pašnika. Jodnaka potovanja se r. jdejo še danes prtAmbcih v Južni Alžiriji. Ne sme se predstavljat! poščavo kot neizmerno morje peska, marveč nahaja se tam tudi plodovita zemlja, posebno ob studencih. Judje pa so biti v postavitvi vodnjakov izkušeni To Izhaja že iz Čudeža Mojzesovega, čeravno v bajni olepšavi Mozes ni potoni čudeža dan segel, da Je pritekla voda iz pečine, marveč izkušnja Je njemu omogočila najti vodo vsebujoča mes .v. Pohod skozi puščavo prisffi potujoče v trdnejše medsebojno podpiranje, kor komunistična družabna oblika Je v t m slučaju bfla nujn. Toda izročitev (ustno Izročilo) glede preteklosti je še v svežem toomino, in pohod skozi puščavo je bil nmčeništvo v primeru z razmerami v zapuščenih bivališčih. Misli gredo vedno nar aad, hi tako ni«ta..ejo upanja v zopetno vpostavttev izgubljenega. Preroki kateri napovedujejo bližajočo država pridobivajo pazljive slušatelje. Z zapuščanjem puščave nastane nova ovira, ker Je jriodo-nosni dej zemlje že obljuden in se mora torej osvojiti lair se tudi posreči Toda z osvojitvijo izgubo je komunizem i/oj naravni obstanek. Pričenja se trgovina hi s tem začetek zasebnega imetja. Judje so sicer dosegfl obljubljeno deželo, s tem pa razbil! konimiis ir^u družbo. Zasebno imetje povzroča razredna nasprotstva, ker ljudstvo se loQ v revne hi bogate. Ubog! zabredejo v dolg in s tem v hlapčevstva ter postanejo odami. Bogatin! prenehajo delati. ker zato z ulogimi razpola-gaja V ubogih se pojavi podvojeno za-željenje glede povrnitve preteklo .ti — Jr- J)elo je človeka kras, Blagoslov je truda last" Kras? V! o tem krasa nič ne veste, imenujejo Vas »podedovane", vi hodite v siromašni obleki, stanujete v zaduhffli, umaraMh bi temnih stanovanjih, lačni greste oa delo, lačni z dela, mati si doma' glavo žirija, koko bi h enega hleba krrta več kosov narezale. VI blagoslov dela v nobenem oziini ne občutita VI Imate slabo plača Vaša hrana Je revna to pičla. Vi bolehate na bolezni proletarcev, jetiki In če Vašo nikdar počivajočo roko zgrabi šumeče gonilno kolesje in jo zdrobi, da-sl ničesar več ne morete prislužiti — kje je kras, kje blagoslov dela? Ge s! drzen, če nedolžno protestiraš, tedaj je zate svinec to zapor! Predaleč si zašel, ni bha tvoja pot naravna! Nazaj, nazaj se vrni, poučiti moramo pre! halpce kapitalizma, da ne bodo puške izprožiH — na svoje lastne brate, kadar bodo to zahtevali varuhi kapitalizma. Pot mora biti ravna do našega cilja, s katerim zrušimo današnji krivični družabni red. Trideset let so se delavske trame vsako leto bolj ojačene zbirale prvega moja na shodih, na katerih se je vedno povdarjalo zahteve delavskih pravic. Ve-selo se je proletarijat zbiral pri slavnostih. Letos je slovensko delavstvo žalovalo za padlimi žrtvami solidarnosti In v srce el to uklesalo dan 24. aprBa 1920. Ne z bodalom in krogi anri-duradtad se ne bomo bojevali mi; Orožje naše naš je um. Resnica daje nam pogum. — Naprej tedai Junaški roj. Svoboda te poživlja v boj! Igo, Mflteve. IVCT^PnvfB imjK n RJ V oVkkn inP* roka Judje so bili zadaš jo mogočni da so si osvojili veliko država S tem osvaja« njem pa je prišlo zasebno imetje, združen no z mehkužnostjo. Ubogi niso bili intati« esiranl da branijo obstoječa marveč stf izgubili bojaželjni duh. Jednake izpranem« be stapljajo ja~..ejše v rimski državi Iceg nam jih zgodovia opisuje, kar p« je o® Jodov ohranjeno le V poplovHenHi govoricah. Samo ob sebi umevno bi je ta razvul le mogoč tekom dolgih dob let Ako d sanjarili prvi ttbogi po izghmH krasoti ko-manistične družabne oblike v Egipta, talca so želeli poznejši rodovi sl zopet časa kraljev, kjer je bOo tlačenje milejše hf gospodarska potreba manjša. Take izprani embe o mislih lahko ie danes t .oučuje* mo, dosti je ie ljudi la celo delavcev, kateri sl želijo p. edvojni čas nazaj, ta ako bi se dalo to noža) prikficoti, radovdjno bi se dali zopet potitično tiočHL Ravnotata* kot Judje niso bm ■ stana preteklosti nazaj priklicati, jo Je tudi nam ncari' ?oče, ker ona to uničena. Ako je Ul Jodom ref ra#« bit vsled preobljudenja, tako stao tudi ml pripomogli do uničenja, ker nismo doprinesti moči s katero M Uti preprečil! nato večje hudodelstva t. J. svetovno vojna * Kristjaostvo Je le lahko nastdo vsled v mislih Judov živeče vere na povratek! preteklosti Bogati Judje so UH presenečeni ko se prerokovani Mesija ni izkazal kot mogočen krati, kateri U odstranil tuja vtadovanje ter vpostavH narodno kratie-stva Revni Judje pa so se obnrrfli od novega uka proč, ker nf odgovarjal njihovim ustnim sporočilom. Zato je pa našel fig nauk med ubogim In sužnjem Rhna marljive privržence, ker tl niso ohranS trika«* kega komunističnega fcročtta. Mestto s# Je smel križati, ker je kotel ebtast Judovskih duhovnov prevrniti, to abogi Judje so Uti ogorčeni, ker se ni napravil ntkag poizkus z močjo, da se ovede ecakaptov nost vaeh ljudi (Mlaj Tobačno delavstva Igranje s tobačnim delavstvom od strani klerikalcev presega že vse meja Tobačno delavstvo v Jugoslaviji to seca aprila odločno pokazala da ima obljub od raznih gospodov od monopola žti dosti ter energično zahtevala da se ^ ljube In zahteve po izboljšanju gmotnih razmer teti uresničijo to Je to tudi dosegla Sestavfl se Je protokol sporazum* po katerem bi se gmotni potoffi tobačnega delavstva znatno izboljšaL Del^too jg s tem pokazalo, da je glede izboljšanja svojega potožeja edina hi kaj so storile klerikalne fzdajice? Napeti #> vse sfle. da se ta protokol aporazoma ne uresniči Ta to umazano deio so vpregBvse njihova merodajne oseba, od deferoega predsednika do zadnjega njihovega tajniku, z na« menom, da se tobačnemu delavstvu škoduje. Poslati sonekoosebov Belgrad, Šl pa o žalostnih ro^erM tobačnega delavstva niti pojma nhna. 5 tem so hoteti me* rodafnhn faktortom v Beigradu dokazati da delavstvo ni tako edmo kakor se to pokazala Dos«*® *** ^ U, da se Izplako priborjenih priboljškov zavleče, ; i kaf fa, klerikalno gotopdo seveda i« ne hoti, saj sedijo pri poonh mizah, samo da dosežejo svoj potttičm namen. Tobačno delavstvo naj pa še naprej strada. Sodrug Rtefovlč, dan upravnega oSto bora Saveza monopolskSi radnika-ca ? v zadnji števili Delavca napisal na račun tukajšnjih klerikalcev nekaj krepkih besed in se tmti podpisal. Večerni H:" 122. mali i««cmt*wmm** k nm$ osmešiti, in sicar brez podpisa. S. Rlstovk je mislH, da imajo ti Dud j e vsej Še trohico poštenja ▼ sebi, pa »e Je zmotil, ker še ne pozna aabrbfcn* lažimetode naših klerikai- Zadnji shod, ld se je vrši! dne 18. maja |» Ul dobro obiskan in Je navzoče tobačno delavstvo klerikalne zavlačevalne mahinacije z ogorčenjem vzelo na znanje. Ravno ob Istem čar : so sklicali tudi klerikalci •hod. V Večernem listu pravijo, da na [Tržaški cesti; da pa ne bo kdo mislil, da tmamo na Tržafid cesti gnetfine z velikimi dvoranami, bodi povedano, da se klerikalni shodi vršijo na kegljišču gostilne nasproti tovarne, kjer }e prostora za c0 oseb .Najbolj značilno pri tem Je pa da je za shod v Mestnem domu društveno Vodstvo tri dni prej vložilo prošnjo za dovoljenje In Je . rejelo na dan shoda opoldan obvestilo, da se shod sme vrifttl. Isto popoldne, ko Je neka klerikalna zaupnica It/"«!«, da bo shod v Mestnem domu, ’e takoj šla iz tovarne in klerikalni shod te W1 v teko eno are skflcan in dovoljen. T-> lasno dovolj karakteririra vladanje na Slovenskem. ________________________________ Dopisi. h Vevč prt LJobljanL Pišejo nam: Brali smo krščansko socialne laži v „Ve-Cemi posodi** z dne 5. mala t, L zato čutimo, da Je boU potrebno, da » trdno ■družimo v naših organizaciji, ko* kdaj prej. Ml vidimo, kako so se vrgli (tisti, ki •o v resnici najhujši delavski nasprotniki) na naše delavstvo; hočejo ga preslepiti z lažmi, da bi ga vklenili v svoje kapitalistične verige in bi ga potem lahko izkoriščali, kakor bi se Jim zljubilo. Predobro Dam Je znana taktika slovenskih klerikalcev, da bi se vsedli na njihove limance. Svarimo — pred temi volkovi v ovčjih kožah — vse zavedno delavstvo, da Jim ne nasede na r?:hove limance, mi smo se |im dali enkrat zvoditi na led, toda neki pregovor pravi: „oseI gre samo enkrat Da led“, hi ta pregovor imamo tudi vevški delavci pred očmL Mi vemo, da se ne bodo borili tisti krščanski socijalcl za nas, ki so nam hoteli odpraviti osemurni delavnik, so tudi pri nas v tovarni krSčanski tocijalci, Irt se nazhrajo celo delavski voditelji, in delajo pa po 14 ali celo 16 ur na dan. In taki se naj potem borijo za na& pravice, kdo bi Jim verjel? Dobro bi bilo Hodi, da se naše ravnateljstvo poduči, da velja osemurni delavnik za vse, tudi za klerikalce, da nam te garjeve ovce ne poderejo tega, kar smo si že z velikim trudom priborili. — Clankar v „Večerni posodi** ae bavi tudi z besedo pravica ki Bubezen, toda mi mu povemo, da ravno Pri njih Je naimanj pravico in ljubezni, ker te hočejo ix.iast:tj uspehov, katere je do-, segla naša organizacija ter s pomočjo teh *voJo stranko, kateri se že oznanja meni en to mori, rešiti. Mi smo bfli sami priča pogajanj ln smo videli, kdo Je delal za pas; zato smo ugorčeni nad pisavo „Več. posode**. _ _ Trbovlje. Pri nas že več kakor pet tednov nimamo tobaka. Lahko obredeš jrse trafike, povsod te odpravijo z lakoničnim odgovorom — ni! A vendar niso ITrbovlJe brez tobaka. Ako greš po Tr- tvljah, te vsak trenutek ustavi kak bai-nski brača v podobi vojaka in te na-fovori: e, brate, kupi d uhan a. “ Na vprašanje, koliko zahteva za zavojček, t! pove 10 K. To se oonavfla. kjerkoli naletiš na takega oboroženega sodržavljana, samo s !o razliko, da eni ponujajo tobak, kakor rečeno, za 10 K, drugi za 12 K. tretji VlUm. H* ftm* BMB fernNfc v Trbovljah ni treba stradati tobaka, seveda za navadno ceno pet kron ga ne dobiš. Lahko dobiš — pod roko seveda — tudi cigarete, in sicer štiri „šport" za 2 kroni Pripetilo se mi Je — tako nam poroča naš izvestiteli — da Je vse strmelo v gostilni, kamor sem prišel Vse me je izpraševalo, kje sem vzel tobak. A, glej ga spaka, kar naenkrat si dobil tudi v gostilnah kaj za kaditi. V veliki meri so častit-Hevi gostilničarji, gostilničarke in natakarice namreč imeli skrit tobak in cigarete, ki so ga jeli prodajati. Vojakom pa meda nočejo delati konkurence, zato prodajajo tobak raje še dražje. Tako se vsestransko veriži s tobakom. Kaj za to. da so delavci pri vsem ton glavni objekt izkoriščanja. Ni ga nikjer organa, ki bi nezaslišani lumpariji napravil konec. Kadilec. Huda Jama. Tukaj obstoja neko podjetje Jezernik, ki še do danes plačuje svojim delavcem gotovo nafclžje mezde, in sicer 3 K na aro. Kako naj delavec svojo družino preživlja, oblači in obuva s to človeškemu čustvu naravnost nasprotujočo mizeroo mezdo. Nehote se vali! vprašanje, kaj Je vzrok teh nizkih mezd. Iz izjave obratovodje Ivana Okorn, kise gta-si: Ako delavec zasluži za 1 Hm vtna, mora podjetje zaslužiti 2 litra — se lahko razvidi, kako se delavstvo izrablja od podjetnikov. No, meščanski listi, kdo povzroča draginjo, mogoče tisti, Iti dobi za svoje mučno delo eno tretjino, podgetje pa 2 tretjini. Iz Loke pri 2asnra nam soflrugl poročajo: Kakor navadno drugod, tako se tudi pri nas v tovarni za kopita nahaja neki hujskač preddelavec z imenom Fr. Acdrenšek, kateremu so strokovne organizacije trn v peti. Neprestano sl prizadeva ugonobiti strokovne organizacije potom hujskarij. Sramoval se ni niti hujskati delavstvo, da naj nikar nič ne žrtvuje za sirote dne 24. aprila padlih žrtev. Tej njegovi hujskanji pa Je dal dne 11. maja t. 1. na ta način duška, da se je kot krvoločna zverina vrgel na delavca Jurja Obrez, ga pobfl na tla ta ga na tleli ležečega pretepaval hi suval z nogami. To njegovo dejanje Je pokazalo namen njegovih hujskarij, da Je treba ugonobiti organizacije, ako se hoče z delavstvom postopati kakor se Je postopajo v nekdanjih časih od strani grajskih krvnikov. Delavci .o tovarne se ne strinjamo z hujskanjem tega pamtiveškega su-roveža, marveč se še trdneje oklepamo organizacije, katera onemogoča enaka surova dejanja. Obenem pa zahtevamo od merodajne oblasti, kakor tudi od obrtnega nadzomBtva, da se ta zadeva preišče in s« temu rogovfležn pokaže, da tndi on spada pod zakone, ki so proti uvedbi časov, ko so grajski biriči vihteti biče nad hrbti ubogih podložnikov. Mezdna gibanja. Lesni delavci v Osjeku izprti. Jz Osjb- ka nam organizirani lesni delavci poročajo, da so mojstri toprli lesne delavce. Mizarje, strojne delavce kot tapetnlke poživljamo. da pod nfleakim pogojem ne sprejmejo dela v Osjeku. O poteku boja bomo poročali. Predsedstvo organiziranih lesnih delavcev. Mezdna gibanja čevflcrskfh pomočnikov v LJublianl so se mirnim potom končala. Dosegel se Je sporazum med delodajalci in delojemalci. CevHarski mojstri so privolili v zvišanje temeline plače za 25%. Odbor. ifezftrti pogodba, jtffonjena med vsemi pekovskimi mojstri mesta Celja ki okolice, katere zastopa Maks Janič in pekovskimi pomočniki, katerih zastopnik je sodre* Matija Lah in za strokovno komi-stjo sodr. Leskovšek, je sledeča za čas trajanja slabe valutne in trgovske razmere: 1. Vsi obrati v Celju m okolici se postavijo, kar se tiče plač pomočnikov, v eno kategorijo. 2. Pomočniki se razdele: a) predpečnik (skupni delavec) z ozirom na njegove zmožnosti dobiva dnevno 20 K in sicer ra 6 dni v tednu, celo hrano, stanovanje etc. pa za 7 dni v tednu, raz v en tega le od vsakega kruha, katerega se vzame v peko, 50 v odškodnine, b) me-šar (za črno hi belo pecivo) samostojni, odgovorni ter zmožni delavci plača 20 K dnevno ic te za 6 dni v tednu, celo hrano, stanovanje etc. pa za 7 dni tedna, c) Rihter, vice, na novo izučeni neodgovorni, pod nadzorstvom delajoči pomočnici: plača 11 K 60 v dnevno za 6