Politiški pregled. * Nov načrt za prodiranje neništva. Pred nedavnim so koroške »Freie Stimmen« objavile nov način germanizacije. Pozvale so nejnške penzioste, Nemce ki s;e živijo od obresti svojega imetjai, vrtnarje in zasebnike vseh vrst, da se naj iz nemških mest začnejo naseljevati v južnih alpskih deželah ali ob obrežju Jadranskega morja. S par tisoč kronami si je mogoče kupiti lasten dom z vrtom, pa tudi najemnina je na deželi manjša kakor v mestih, kjer tožijo zaradi draginje stanovanj. In število takih ljudi. ki bi lahko šli na deželo. trdijo »Freie Stimmen« ni niajhno. Kakšnega pomena bi bilo to za nemštvo. dokazuje sledeče: »S tem bi bilo, kar je za nas Nemce največje važnosti, tudi ojačeno nemštvo na jugu Avstrije, kjer inia izvršiti še zgodovinsko nalogo, predv&em prodiranje do Adrije.« Tako naj bi tujski promet zanesel ob Adrijo četo Nemcev, da bi se tu razšopirili in tu gospodovali! * Ministrski predsednik grof Stiirgkh je toliko ozdravel, da prevzame vkratkem svoje uradne posle. V bodoči seji ministrskega sveta se določi deiinitivno program za jesensko zasedanje poslanske zbornice. * Nevarnost vojne na Balkanu. V Bolgariji raste vojno razpoloženje. Sodijo, da bi Bolgarija Srbija in Grčija, ki je tudi imela zadnje čase konilikte s Turčijo, koncem konca utegnile napovedati Turčiji vojno. V Turčiji ni miru, Bolgari in Srbi so izročeni krutosti Turkov, velevlasti pa le držijo Turško pokonci in ta dela, kar hoče * Denar za vohunstvo. Neki angleški list pripoveduje, da potrosi AvstroOgrska za vohuntsvo na leto 1 in pol miIjona kron. Italija potrosi 300.000, Anglija 1,200.000, Francoska 1 miljon, Nemčija 1,400.000. * Manifest kralja Ferdinanda. Uradni bst bolgarski priobčuje manifest kralja Ferdinanda na narod ob priliki 251etnice vladanja. Kralj izraža v manifestu svoje veselje na naravnost čudovitem napredku Bolgarije v zadnjih 25 letih in paudarja izredno zmtožnosti bolgarskega naroda, ki so mu zagotovile častno mesto v civilizovanem svetu. Obenem zatrjuje, da se čuti srečnega da je po svojih močeh sodeloval pri tem napredku. * 800 portugalskih duhovnikov ekskomuniciranih. »Osservatore Romano« poroča, da je Vatikan ekskomuniciral 800 portugalskih duhovnikov, ki so po ločitvi cerkve od države dobili od republikanske vlade plače in pokojnino in to tudi sprejeli. Vatikan stoji namreč na stališču, da so se vsi duhovniki, ki so sprejeli pokojnino, podvrgli vladi, ki preganja katoliško cerkev. * Odprava taks za poroke. »Neues Wiener Tagblatt« poroča: Da se odpravijo konkubinati in omogoči ubožnejšemu prebivalstvu, da se more poročiti, je iinančno minististvo ukazalo, naj se odpravi pristojbina za cerkvene oklice in poroke, kakor tudi za župnika potrdila pri onih zakonskih, ki predlože ubožno spričevalo. * Posledice Jukičevega procesa. Češki listi javljajo, da so se nekateri hrvaški poslanci odločili, da se zaradi sedanjih neznosnih razmer na Hrvaškem presele v Prago, med njimi tudi posl. Radič in Budisavljevič. Hrvaški dijaki, ki so bili dosedaj vpisani na zagrebški univerzi, se vpišejo na jesen deloma na praško, deloma na dunajsko, deloma na graško univerzo. * Memoari kralja Milana. »Journal de Geneve« javlja iz Belgrada: V kratkem bo izdal neki zaupnik srbskega kralja Milana njegove memoare, in sicer v več jezikih. Ti memoari vsebujejo važna razkritja kralja Milana o balkanski politiki Avstro-Ogrske in Rusije. *Davki v Evropi. Iz nekega socialnodemokraškega lista jemljemo sledečo štatistiko o davkib, ki pridejo na vsako glavo v spodaj navedenih državah: Angliji 82.06 frankov, Francija 78.98, Nizozemsko 57.59, Avstrija 49.09, Italija 45.04, Nemčija 43.37, Norvegija 42.60, Dansko 41.70 in Belgija 34.—. * Nove šole za enoletne prostovoljce pri trenu. Ako se oglasi dovoljno število enoletnih prostovljcev za službovanje pri trenu namerava vojno ministrstvo ustanovit razen že na Dunaju, v Gradcu, v Budapeši, v Pragi in v Jožefovem se nahajajočih šol za trenske enoletne prostovoljce tudi še nove šolev Zagrebu, v Lvovu in v Požunu. V vsaki šoli bi potem bilo največ 30 prostovoljcev.