POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirana Pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din Q,$0 Štev. 37 Maribor, žetrlek, 3. aprila 1941 Leto XVI Nova doba tudi za delavstvo Zgodovinski preokret v naši državi pbeta, da bodo tudi z’ delavstvo napočili drugi časi. Ne aitoo, da se bo spremenilo vse od danes na jutri. Toda eno je. kar se lahko takoj zgodi in kar tudi pričakujemo, da se bo zgodilo: t. j- da bodo izdani ukrepi, na podlagi katerih bo delavstvo lahko spoznalo, da mu je po dolgih (letih zapostavljanja zajamčena v tej državi enakopravnost, enakost pred zakoni. Ko 'bo uveljavljeno to načelo, za čigar zmago smo se (socialisti borili vsa leta diktature, bo mogoče polagoma odstraniti krivice, ki jih je naše delavstvo moralo prenašati do 27. marca letošnjega leta. Prva naša zahteva je, da se da delavstvu pravica svobode organiziranja, da bo lahko postavilo svoje strokovne organizacije in z njih pomočjo branilo svoje pridobitve in si izboljševalo svoje življenjske prilike, da bo moglo ohraniti svojo delovno silo in zagotoviti svoiim družinam obstoj. Druga zahteva je, da se delavske u-stanove ipočenši od Delavskih zbornic, do Suzorja in njegovih pokrajinskih organov, Borz dela in Pokojninskih zavodov za nameščence, izreče v upravo delavcem in nameščencem. Pomesti je treba s sistemom priviligiranega zastopstva v teh zavodih, ki jih vse delavstvo enako vzdržuje s svojimi prispevki. Tretja zahteva pa je zahteva po politični enakopravnosti- Po vsem tem kar se je zgodilo, ni več nobene bvire za vzpostavitev Social is tič ne stranke Jugoslavije, ker so vstale k novemu življenju tudi vse druge stranke, katere so leta 1929 bile prepovedane. Strankin proglas, ki je izšel v prejšnji številki našega lista, pove, da je socialistična stranka že priznana in da ie njeno delovanje lahko javno. Pravkar pa tudi izvemo, da bo v naj-bližnjem času odstranjen sedanji režim v Delavskh zbornicah in sestavljene nove uprave, na podlagi izida zadnjih voli Lev. S tem v zvezi pa bo postavljeno na red tudi vprašanje obnove svobodnih strokovnih organizacij, čijih predstavniki bodo zastopniki tsvobodno organiziranega delavstva v tej ustanovi. Prilike, ki so nastale, predstavljajo do neke mere oviro za normaliziranje našega javnega življenja. Niso pa te prilike take, da se ne bi moglo kreniti po novih potih. Vlada bo s takimi ukrepi samo potrdila delavstvu, da ve ceniti njegove zasluge za državo in da mora to delavstvo imeti tudi pravico soodločania, sorazmerno njegovemu številu. Dvigniti delavstvo politično, socialno in kulturno, smatra Socialistična stranka za isvojo nalogo in hoče zato imeti prosto pot. Posvetovanja s Hrvati v Beogradu Dne 31- t. m. se je mudil v Beogradu po nalogu dr. Mačka podpredsednik HSS inž. Košutič, ki se je razgovarjal s predstavnikom vlade gen. D. Simovi-čem, dr. Budisavljevičem, dr. Ninčičem in dr. Kulovcem. Dr. Košutič se je vrnil v Zagreb s hrvatskima ministroma dr. Šutejem in Smoljanom, med tem ko je dr. Anders že prej bil v Zagrebu. Po njihovem prihodu v Zagreb so začela posvetovanja v Zagrebu, katerih so se udeležili poleg navedenih hrvatskih ministrov tudi dr. Kmievič, dr. Košutič, ban d*. Šubašič in dr. Maček. Ostanimo mirni! Vlada vodi prijateljsko politiko z vsemi sesedi, naša vojska, letalstvo in mornarica pa izpolnjujejo svoje dolžnosti. Beograd, 1. aprila AA. Predsednik kr. vlade je včeraj izdal naslednji ukaz št. 1.: Zaradi alarmantnih vesti, ki jih po naši državi širijo tuji agenti, da bi zanesli nemir med naše ljudstvo in uradni-štvo, ukazujem, da se sporoči in objavi vsem, naj se ljudstvo ne da zapeljevati s temi netočnimi, spretno pripravljenimi in prenesenimi vestmi, ker ni razloga za vznemirjenost. Kr. vlada vodi prijateljsko politiko z vsemi našimi sosedi in si prizadeva, da z vsemi ostane v odnošajih najboljšega sosedstva in prijateljstva. V tej smeri si bo tudi v bodoče prizadevala in storila vse, kar je v mejah njene možnosti. Vse naše prebivalstvo naj bo mirno, naj opiravlja svoje tekoče posle in naj se ne da vznemirjati z neutemeljenimi govoricami, ki so prišle iz tujine in iz države same. Zaradi tega prepovedujem vsako izseljevanje iz svojih krajev in zapuščanje svojih domov, ker za to ni razloga, utegnilo pa bi imeti tudi škodljive posledice. Koristi države in naroda zahtevajo, da vsak čuva svoj dom in da na njegovem pragu, če bi bilo treba in če bi to usoda dodelila, da življenje za dobro domovine, kralja in naroda. ono evakuacijo, ki je predvidena po načrtu in za katero se sicer izdajo pismeni ukazi. Gospod notranji minister nai blagovoli izdati vse potrebne ukrepe, da ise vsa zborovanja, ki ne odgovarjajo potrebam tega položja prepovedo, kakor tudi da ise prepove zbiranje prebivalstva na raznih mestih. Po gornjem ukazu naj pristojni ministri takoj ukažejo vse potrebno zaradi točnega postopka. Pri tej priliki je tre- Vojska, letalstvo in mornarica naše j ba zlasti opozoriti državno uradništvo, kraljevine so pripravljene, da store svo- naj vestno opravlja službo v teh težkih jo dolžnost. | trenutkih, in na njegovo vlogo glede tza- Vse državne oblasti in v prvi vrsti ob-! tiranja netočnih vesti in ohranitve na-činske oblasti ter duhovščina morajo o-, rodovega duha na potrebni višini-stati na svojih mestih v vsakem primeru. S Predsednik ministrskega sveta Pristojni ministri bodo dovolili samo j armijski general Dušan Simovič s, r. Padec Asmare glavnega mesta Eritreje V Airiki se nadaljujejo vojne operacije. Italijansko vojno poročilo Dne 31. marca: itlijanska in nemška letala so napadala sovražnika, sovražna pa Tripolis. Vzhodna Afrika: Vzhodno od Kerena prizadevajo italijanske čete hude izgube sovražniku. Padel je junaške smrti polkovnik 10. polka savojskih grenadirjev. Sovražnik je z letali napadel Asima-ro. Bombe so ubile 10 ljudi in povzročile gotovo škodo. 1 angleško letalo je 'bilo sestreljeno. Sredozemsko morje: V srditem boju na Sredozemskem morju, ki se je odigral v noči na 29, t. m. smo izgubili tri križarke srednje tonaže in 2 kontra-torpedovki. Mnogo mornarjev se je rešilo. Tudi sovražnik je pretrpel velike izgube, ki pa se jih še ne more oceniti. Ena križarka je bila (potopljena z bombo, dve drugi ladji sta bili zadeti. Atlantski ocean: Neka naša podmornica ie potopila eno sovražnikovo srednje veliko ladjo. času potopili 397.000 ton ladjevja. Letalski boli na zapadu Bombardiranje Bremena, Emdena in drugih mest. Nemško vojno poročilo Potopljene ladje Dne 31. marca so letala potopila eno 10 tisoč tonsko angleško ladjo, drugo pa poškodovala. V južni Angliji so težko poškodovani 4 hangarji. Bombardirane so bile pristaniške naprave v Fulthmuothu. Nad Kanalom sta bili sestreljeni 2 angleški letali. V noči na 31-marec so naša letala z velikim uspehom bombardirala pristanišča Hull in Yar-mouth. Angleško vojno poročilo V noči na 1. april so angleška letala napadla z novovristnimi bombami, ki pa imajo strahovit učinek, nemška mesta Bremen, Emden, Bremerhaven, Olden-burg in pa na Holandskem Rotterdam. Ti napadi so bili naperjeni proti ladjedelnicam, popravljalnicam in oporiščem nemških podmornic. 1 angleško letalo je bilo sestreljeno. Čez dan so angleška letala obstreljevala dva otoka ob nemški obali in tamkaj zbrane čete, potem 8 ladij in zadela v polno 1 preskrbovalno ladjo. S tega poleta pogrešalo dve letali- Položaj na Balkanu V Beogradu je italijanski poslanik Ma-nelli dne 30- marca obiskal predsednika vlade g. generala D. Simoviča, nemški poslanik von Herren pa zunanjega ministra dr. Ninčiča. V. Heeren se je podal 31. t. m, z letalom v Berlin na (poročanje. Iz Berlina pa je dospel naš poslanik dr. Ivo Andric. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil inozemskim časnikarjem dne 1. aprila: »Službeni Berlin smatra, da je danes položaj zelo težak, vendar pa ne tak, da bi se moglo sklepati na najhuje, Dogodke je treba prepustiti razvoju časa in počakati na izid- Nekatere okoliščine sedanji položaj poslabšujejo, druge pa zopet zboljšujejo. Posvet v Atenah za ohranitev miru na Balkanu. Angleški zunanji minister Eden in načelnik angleškega generalnega štaba Dill sta prišla zopet v Atene na posvet. Zatrjuje se, da imajo ta posvetovanja namen, ugotoviti vse možnosti, ki bi se dale izrabiti, da se ohrani mir na Balkanu oziroma preprečiti razširitev vojne. Ni pa res, da bi bil Eden prišel v Beograd. Turlija v novem poloZafu Poluradni »Ullus« objavlja: Turški na ______. w _ rod je po sedmih letih volne, v kateri je » , », j • l-j. . j žrtvoval vse, kar je imel, izvojeval svo- Angleska admiraliteta poroča, da je r f , 1 , . . A__ -i bilo v tednu, ki je zaključil dne 24. mar-1)° lobodo m neodv^nost. Vzpostav^ ca potopljenih 59.000 ton ladjevja. V ti- J« sv°> red. Odločen je, da zrn z vsem stem tednu sta operirali na morju žepni j sosedi v prijateljstvu in di z g križarki »Scharnhorst« in »Geisenau,,! narodi. Turski narod s, ne zel, nobene-ki se sedaj nahajata v pristanišču Brest ga drugega reda razen svojega. Ne čut J v Franciji. — Nemci trdijo, da so v istem uit1 naJmanIse po re e po ujem r ' ... - .. . “O,Ort« \rOOm tri hi mil '130- Angleško vojno poročilo Libija: ničesar novega. Dne 31. marca so začeli boji pri Mer-sa Brega, 270 km južno od Bengaziia. Angleško vojno poročilo javljia, da je angleška vojska nastopila proti italijanskim in nemškim motoriziranim oddelkom, ki se nahajajo tostran več sto kilometrov široke, neprehodne puščave. Eritreja: Prodiranje proti Asmiari se nadaljuje. Dne 1. aprila so angleške čete vkorakale v Asmaro, glavno mesto italijanske Eritreje, Pred zasedbo Asmare so ujele 800 italijanskih vojakov. Keren je bil torej ključ do Aismare in ostale Eritreje. Asmara leži 100 km južno od Kerena in se je predala pet dni po padcu Kerena. Aibesinija: Dne 29. t. m. je bila zasedena Diredua. Število ujetnikov stalno narašča in tudi vojni plen se množi. Naša letala so bila dne 30. marca stal" no v akciji in so povzročila sovražniku mnogo škode. Naša letala so se vsa vrnila. bo neizprosen proti vsem, ki bi mu poskušali vsiliti nekaj sličnega. Turški narod bo branil isvojo republiko, neodvis-V Cirenajkl nameravajo Angleži postaviti nost in svobodo. Če mu je usoda name-domačina iz plemena Senusijcev za vrhovnega nila, da stopi v to zadnjo, grandiozn-o poglavarja vse pokrajine. 'vojno, je naravno, da bo zmagal. Na albanskem boliSiu samo manISi boli Italijansko vojno poročilo Dne 30. marca smo dobili sovražne marca smo napade na področju 9. armade. Nemška letala so napadla letališče Halfar na Malti. Grško vojno poročilo Dne 30. marca so bili topniški boji Izvidnice so zajele nekaj italijanskih vojakov in zaplenile nekaj avtomatskega orožja. Grška letal so obstreljevala sovražnika, Angleška letala so metala bombe na Elbasan in izvršila izvidniške polete v okolici Tepelenija. Na pristanišče Astropalijo na Dodekanezu so metala bombe. Dne 31. marca so Grki zavzeli neko italijansko postojanko in zavzeli ves vojni materiial ter 202 italijanska vojaka, med njimi 6 častnikov. Novi državni proračun 14 milijard dinarjev za devet mesecev Ministrski svet je na svoji seji dne 29. marca sprejel državni proračun za čas od 1. aprila do 31. decembra 1941. Proračun izkazuje 14,115.124.000 dinarjev izdatkov. Na državno gospodarstvo odpade nekaj nad 5 milijard dinarjev, na državno upravo pa nekaj nad 9 miliiard dinarjev- O proračunu 'je izjavil minister 'dr. Šutej: Proračun državnega gospodarstva se pokriva z dohodki podjetij. Dohodek podjetij presega izdatke za okroglo 490 milijonov dinarjev, ki jih dobi državna blagajna za državno upravo. Najpomembnejše državno podjetje so državne železnice, To bo treba olbno- j viti, ker bodo potem lahko povečale i svoj donos. Po proračunu so navidezno povečani izdatki za državno uprvo za 1.379.8 milijona dinarjev, primerjano z devetmesečnim razdobjem I. 1939. Novi krediti za | državno obrambo pa se bodo pokrili z izven proračunskimi sredstvi. Povišanje proračuna v primeri z lani pa je manjše, ako se vzame, da so bili po sklepu lanskega proračuna odobreni še razni izredni krediti, ki so znašali 700 milijonov dinarjev. Od povečanja proračuna odpade 600 milijonov dinarjev za potrebe prehrane državnih uslužbencev. Državnim uslužbencem ipa bo s temi krediti omogočeno, da bodo nabavljali življenjske potrebščine po znatno nižjih cenah, kot pa jih sedaj kupujejo na trgu in v trgovinah" Nekaj ie bilo treba ukreniti, ker plače državnih nameščencev niso niti od daleč v skladu z draginjo. Najbolj zvišan je proračun za kmetijstvo, ki znaša 170.6 milijonov dinarjev ali skono sto odstotkov več kot pa lani. Na novo je bilo odobreno za ministrstvo prehrane 23 milijonov dinarjev. Proračun ni krit v cetloti. V teku leta bo treba pri izvajanju proračuna prihraniti 424 milijonov dinarjev, zalo se smejo proračunani izdatki izrabiti največ do 80 odstotkov- Finančni zakon ne vsebuje razen določb, ki se tičejo izvajanja proračuna, nobenih drugih predpisov. Dama m Zaplemba nemških in italijanskih ladij v Ameriki »Zaradi nevarnosti sabotaže in nedovoljenega bivanja.« Vlada Zedinjenih držav je začela ple- Zedinjenih državah brez izrecnega do-niti nemške in italijanske trgovske la d- voljemja. je, ki se nahajajo v ondotnih pristani- j Rušilci perujske vlade so zajeli dve ščih že od začetka vojne. Doslej je bilo nemški ladji, »Leipzig« in »Monserat«, zaplenjenih skupno okrog 69 ladij delo- j ki sta natovorjeni iz bombažem hoteli iz ma italijanskih, deloma nemšk., razen te' \ perujskega pristanišča Callaoa. Mornarji ga pa tudi 26 danskih. Nemški in italiian" i pa so ladji zažgali. Nadalje zasleduiejo ski mornarji, okrog 1600, iso bili vsi in- ! perujske vojne ladje dve nemški ladji, temirani. Vlada se je poslužila zakona j Republika Venezuela (najbogatejša o obrambi iz časa svetovne vojne, ki dežela na petroleju), je zaplenila velik predvideva take mere proti ladjam tu-; nemški parnik, 2 manjša in 3 petrolej-jih držav, ako grozi nevarnost sabotaže, ske ladje. (A. A.) Razen tega so mornarji kršili ameriški j < * • <•„ ,.»i f# t.Lrt fu im zakon, ki prepoveduje tujcem bivanje v | Po pomorski bitki Juino od Sicilije Reuter poroča, da je bila v spopadu med italijanskimi in angleškimi vojnimi ladSami potopljena najbrž tudi italijanska oklopnica »Vittorio Veneto« (35 tisoč ton). Angleška letala so ladjo zadela s tremi torpedi in se je nagnila. Pozneje je ni bilo več videti na površini morja. Italijani zanikajo potopitev četrte križarke »Bande Nera«, Do bitke je prišlo na ta način, da je angleška križarka »Orion« bila poslana daleč naprej pred angleškim brodov-jem. Ko so jo Italijani opazili, so se pognali za njo. Križarka ipa je po dogjvo-ru s poveljnikom angleškega brodovja plula v smeri proti glavnini angl. bro-dcvja. Manever se je posrečil. Italijanske vojne ladie so se hotele umakniti, toda je bilo za umik že prepozno. Med rešenimi mornarji z italijanskih vojnih ladij je tudi 35 nemških mornariških častnikov, podčastnikov in topničarjev. Koncentracijska tabo-rišža razpuščena Prvo delo nove vlade je bilo, da ie takoj razpustila koncentracijska taborišča, ki jih je vpeljal prejšnji režim. Te dni so se že vrnili vsi interniranci iz Ivanjšice in drugod. Registracija neobdelane zemlje na Madžarskem. Madžarska vlada ie odredila, da se mora popisati vsa neobdelana zemlja: V teh časih ne pozabi na svojo dolžnost do »Delavske Politike«. Ako te ni doma, naroči ženi, da bo ona- poravnala morebitni zaostanek in redno plačevala naročnino. Z »Delavsko Politiko« Prihaja v stanovanje, k Tvoji družini, Tvoj duh, eno potrdilo več, da si, četudi odsoten, vendarle z družino. Žene, sodru-žice, ve pa se izkažite vredne svojih mož, sodrugov. Kako se ne sme vladati. »Politika« piše v članku: Narod, kralj in vojska združeni: »Naj bi ta soglasnost naroda, kralja in vojske v obrambi državnih in narodnih svetinj ostala večno vodilno načelo in tudi tistih, ki danes vladajo in upravljajo ter tistih, ki bodo to delali jutri;'naj bi bil 27. marec opomin vsem, kako se ne sme vladati in upravljati z državo in narodom.« Za ministra dvora je bil imenovan Marko Dakovič, znan pobornik zedinjenja Črne gore s Srbijo. L. 1907 je bil obsojen na smrt. pa je pobegnil v Srbijo, odkoder se je vrnil v Črno goro šele, ko je 1. 1913 Nikita proglasil amnestijo. L. 1915 je bil po zlomu Črne gore| interniran na Madžarskem. Ko se je po vojni sestalo začasno narodno predstavništvo, je v njem igral vidno vlogo, pozneje pa se je umaknil iz politike. Vsled preobremenjenosti tovornega prometa je železniška uprava omejila sprejemanje tovorov do vključno 4. aprila. Prepoved pa se ne tiče prevoza živil. Poštnina se je povišala S 1. aprilom za pisma- na din 2 in za dopisnice na din 1.50. Povišale pa so se tudi vse druge pristojbine. Pazite torej, kadar pišete, da prejemniki ne bodo plačevali kazni! 1 Za enotne delodajalske in deiojemaiske j zbornice se ie ogreval »Slovenski deiavec« v zadnji številki, ki je izšla, Predno je odšel niegov mogočni protektor v politično pozabljenje. Delavske zbornice so razredne predstavnice delavstva in njegovih teženj, tako nekako so modrovali, ker pa ZZD ne pozna razredov, ampak samo stanove in med temi stanovi neskaljeno sožitje, bi se morale po njenem mnenju delavske zbornice razpustiti in vključiti v skupne gospodarske zbornice, v katerih bi potem sporazumno reševali — delavska vprašanja. Delavce bi predstavljala ZZD in njeni funkcijonarji bi bili seveda tudi nastavljena takih skupnih gospodarskih zbornic. Ni težko uganiti, komu v prid bi bile take zbornice. Tako reformo družbe so si torej zamislili gospodje. Ako bi se uresničila, bi to pomenilo ustaliti sedanje razmere, zavarovati in utrditi kapitalizem, delavstvo pa postaviti pod njegovo trajno nadzorstvo. General mednarodne brigade Lister, ki se je odlikoval v španski državljanski vojni, je padel v vrstah angleške vojske na fronti v Ci-renaiki. kakor poroča »Die Zeit«. Anglija bo preiskovala vse ladje, ki plovejo po morju, ako se ji bo to zdelo potrebno, je objavila angleška vlada z ozirom na spopad s Francozi v Alžiru. * Letalski promet med Berlinom in Beogradom se zopet vrši redno kakor doslej. Italijanski in nemški kapital se zanima za podjetje »La Dalmatienne«, ki izdeluje cement in se nahaja v francoskih rokah. Ker so pa Francozi pripravljeni prodati ta svoia velepodjetja pri Splitu, se za nakup najbolj za--nimajo italijanski in nemški gospodarski krogi.. Balkan bi moral dati več žita, pravijo. Sedaj ga pridela na iiektar 11 stotov, podrugod pa 20 stotov. Vsega skupaj pridela Balkan 51 milijonov ton žita, pridelal naj bi ga 92 milijonov ton. Inž. M. Petrič prihaja do zaključka, da ie to nemogoče. Za vsakih 20 kg. povečanega žitnega pridelka ie treba 1 kg dušika. Torei bi za 40 milijonov ton žita potrebovali 2 milijona ton čistega dušika. Na vsem svetu pa so pridelali pred par leti samo 4 milijone ton dušika. Prodaja gorilnega špirita v Bosni naj se prepove. Več občin iz Bosanske Krajine je opozorilo bansko upravo, da kmetje na veliko kupujejo gorilni špirit po din 16 liter in iz niega izdelujejo alkoholne pijače. Zato na} se prodaja gorilnega špirita omeji. Me;dna pogajanja v podjetjih »Združene papirnice« oz. poravnalna razprava se je končala brezuspešno, ker podjetja niso hotela pristati na skromne delavske zahteve. Razprava proti Hacetu, znanemu razbojniku, ki ie bil dolgo časa trepet Slovenije, seje začela te dni v Ljubljani. Z njim je obtoženih še 5 pajdašev. Časopisi delajo iz tega nečesa pravo senzacijo. Se mora že izplačati. -ieznan morilec je napadel v Zagrebu branjevko Letonijevo v njenem stanovanju, ji zvezal roVp na hrbtu in zamašii usta s krpo ter jo pobil. Orožniki so komaj rešili žeparja, da ga niso ;'jud;e do smrti pobili, ko so opazili, da je* nameraval ukrasti nekemu kmetu izkupiček za kravo. Pripetilo se ie to na sejmu v Bje-lovaru. Koliko stane vojna? V lanskem Proračunskem letu so znašali vojni stroški Anglije 3 milijarde 867 milijonov 245 tisoč funtov ster-Iip.gov. Ako računamo funt sterling s 170 dinarji. dobimo v našem denarju bajno vsoto, ki 'po trdi za Angleže ni majhna. Vojna stane toliko, da jo Angleži brez finančne pomoči Zedinjenih držav oziroma posojanja orožja sploh ne bi mogli voditi. Vojna pa seveda stane vse države enako, mogoče pa še več. Vlaki, ki vozijo od Narvika do Graza. Nemška vojaška uprava ie uvedla vlake, ki vozijo' vojake iz Narvika na severnem Norveškem do Gr a'a, ne da bi bilo treba prestopiti. Vožnja traia od ponedeljka zvečer do četrtka zvečer. Čez morje mora te vlake do Danske prepeliati posebna ladja. Sladkor nabirajo na Švedskem za Norvežane 'n Fince. Na Švedskem so napravili prostovoljne zbirke sladkorja za Norvežane irr Fince, ki ga nimajo. Zbrali so 400 ton sladkorja in so 50 ton poslali na Norveško. Vodja romunskih fašistov iz januarske vstaje minister Horia Sima je bil član šPijotiažne službe vojnega ministrstva in je delal pod vodstvom nekega Morusova, katerega pa so. fašisti lani v novembru ubili. Operacije v Abesiniji bo prekinil dež, napovedujejo nemški listi, ki opisujejo dogodke-na bojišču. Italijanom bo dež pomagal in prekrižal račune Angležev, ki napredujejo zato„ ker so v premoči. 85 trgovskih ladij ie po angleških virih zgubila od začetka vojne doslej Švedska. Večina švedskih parnikov .ie bila torpedirana ali pa je zadela na mine. Skupna tonaža potopljenih švedskih ladij znaša 333.000 ton, 600 švedskih mornarjev pa je utonilo. Osem dni in osem noči se je vozil japonski zunanji minister Macunka v Evropo. ■—Tl lili I———T— II l»i> »I ———r, JklavsUa BottUlut* hc doSu/a no&ettiU su&uchcii, •zato. cavna{ taU&l! A M. de Jong: (58 Cud'tHACckovHik .OTROŠKA LETA MEREfMTJEJA G E Y S E N A’ »No* stopi vendar, saj ne moreva ostati na mestu, dokler poženeva korenine! . . . Naprej!« Poslušno, iz glasno utripajočim srcem, je hitel Melanije držeč Flirefleterja za roko. Moža na vrtu sta ga opazila in ko sta se približala, je stopil gospod Valter skozi vrtna vrata in se prijazno nasmejal. »To je, mislim, naš Mereyntje!« je vzkliknil presenečen in mu prožil naproti svojo dolgo, rjavo roko, v katero je Mereyntje v zadregi položil svoji). »Skoro te nisem spoznal, dečko! Strela! si pa Li zrastel! Saj si skoro že mož. Mogoče ti že rastejo brki?« Mereyntje se je v zadregi smejal in se tiščal Flire-fleterjeve noge. Sedaj se je obrnil gospod Valter k temu, da bi. imel deček priložnost, da se nekoliko umiri. »Hej, večni popotnik!« se je smejal , «kako pa prideš ti v to čudno družbo?« V največje Mereyntjejevo začudenje je govoril Flirefleter z gospodom holandsko: ta ie pa res znal vse! »Da, Mereyntje je ministrant, jaz pa sem cerkovnik, kaj je torej enostavneje: dva cerkvena služab- ' nika na pohajkovanju!« Gospod Valter >se je smejati na vse grlo. »Res, res! Ti si postal cerkovnik, famozno! Za kako dolgo pa? Flirefleter, ti si biser med potepuhi « »Niste prvi, ki to pravi«, je odgovoril Flirefleter skromno, toda jaz slišim to raje iz ust, ki nimajo kosmatih zob.« Mereyntje se je ustrašil tega predrznega odgovora, toda izgledalo je, da ga gospod Valter ni vzel resno: kajti smejal se je še glasneie in potrepljal dolgina prijateljsko po rami. Gospod Valter je bil res dober človek! ^ i 1'j'djj »Nekaj sulcev sem nalovil za vas«, je rekel Flirefleter hinavsko. »Vem da jih neznansko radi ijeste.« »To je pa res!« je odgovoril gospod Valter. »Nesi jih takoj v kuhinjo. Toda nobene neumnosti z Jano ti!« Flirefleter je napravil nesrečen obraz in izginil s sulci okrog ogla. Gosposki dolgin je počasi prišel k njima in zaničljivo zrl od zgoraj navzdol na Mereynt-jeia, ki je takoj opazil njegov režeči obraz, kateri mu. je ostal tako dobro v spominu in ki ga je tako zelo zaničeval. »Ali si zadnje čase imel večkrat božje sanje, dečko?« Mereyntje je zardel in povesil oči, ne da bi bil odgovoril. Toda gospod Valter ga je rešil iz zadrege. »Ne muči tega zlatega bitja, Karel,« je rekel jezno. Obnašaj se vendar enkrat kot človek in pozabi na svojo veličino.« Dolgin se je gladko kislo nasmejal in Merevntje se je čutil neizmerno olajšanega, ko je dal roko g. Valterju in rekel: »Že grem. Sai človek zgubi celo uro, ako te hoče obiskati v tej divji samoti, jaz pa ne bi rad danes zamudil Beethovnove devete.« Pri teh besedah je odšel in Mereyntje, ki je gledal z njim, je opazil, da ga ne more trpeti niti od zadaf, kajti njegov hrbet je bil prav tako opciji in domišljav, kot njegov glas. »Ali ne bi vstopil, Mereyntje?« je vprašal gospodi Valter in mali deček, ki ga je zopet oblila rdečica,, je naglo stopil za njim v hišo. Trenutek pozneje ie sedel na svojem starem mestu, na mehkem stolu z vzmeti. Njegove v nogavice oblečene noge so segale letos bližje preprogi kot prejšnje leto, toda še se niso dotikale tal- Pogled njegovih oči, v katerih sta se kot poprej nekoč izražala začudenje in oboževanje, je splaval ob zlatih hrbtih knjig »Božjih sanj« dalje in nemirno begal k vratom in oknom; glavo je držal nekoliko postrani, kot da bi poslušal ali mu bo morda udaril na ušesa šum, ki ga je pogrešal.Gospod Valter ga je opazoval in nervozno tresel nogo. Čez čas je zmajal z glavo in rekel: »Ne, Mereyntje . . . zaman iščeš in poslušaš ... ni je tu,« Mereyntieju so nenadoma stopile solze v oči in glas mu je zastal, ko je potrt in brez pravega vzroka vprašal: »O . .. ni je tu?« Valter je ponovno odkimal z glavo in molčal. Nekaj časa je bilo tiho. Mereyntje si je z laktom otrf solze v očeh. Potem pa je zopet rekel: »Ali se je tako daleč odpeljala?« Pisatelj je prikimal in nervozno odgriznil konico svoje cigare. »Ali je ne bo nikdar več nazaj?« je spraševal mali deček žalostno še kar naprej. »Bošim se, da ie nikdar več ne bo, Mereyntje.« »To je pa škoda, gospod VatHer, kje pa je?« »Zelo daleč proč, v Italiji-« »V Italiji?« se je začudil Mereyntje ... »To je dežela, kjer igrajo ljudje dudo.« »Da.« Knjižica dr. Avg. Reismana o delavskih zakonita: Dolžnosti in pravice v službi se dobiva pri upravi »Delavske Politike, pri naših poverjenikih in po vseh knjigarnah. Za deiavce znižana cena din 3.—, po pošti din 3.50. Uporabite ugodno priliko, dokler zaloga ne poide. TRBOVLJE Pravda med brivskim vajencem in mojstrom. Minuli četrtek se je zaključila pred okrajnim sodiščem v Laškem velika pravda med brivskim vajencem in njegovim mojstrom iz Trbovelj, katerega je vajenec tožil na plačilo raznih zahtevkov iz časa, ko je bil pri njemu vajenec in nato pomočnik. Vajenec je navajal v tožbi, da je po svojem očetu sicer sklenil z brivskim mojstrom učno pogodbo, po kateri bi moral biti še tudi po preteku prvega leta brezplačno v uku in da zato sedaj zahteva za drugo in tretje leto primerno plačilo, ker tako določa § 267 obrtnega zakona. Nadalje je navajal vajenec, da bi smel za časa svojega uka delati v smislu določil za zaščito vajencev po obrtnem zakonu le 8 ur na dan, a delati je moral po 10 ur in še več, ne da bi imel primeren prosti čas za oddih. Ko je učno dobo dovršil, bi moral dobiti vsaj minimalno mezdo, pa niti tega ni prejemal in je tako zahteval sedaj s 'tožbo Primerno plačilo za redni delovni čas, a za drugo in tretje leto plačilo za nadure s 50 odst. pribitkom nai pod-la-gi minimalne mezde in razliko ined prejeto mezdo in do minimalne mezde v času pomočniškega službovanja. Pri razpravi minuli četrtek pa sta se stranki končno med seboj poravnali, ker je oče vajenca rudar, ki si je bil sicer z brivskim mojstrom dober in zato ni hotel zadeve tirati na nož ter sta se tako poravnala, da bo mojster plačal namesto zahtevanih 15.000 din le 4000 din in nastale stroške obeh odvetnikov, od katerih je bil za vajenca iz Maribora-, za mojstra pa zastopnik iz Celja. — Zadeva naj bo drugim pravočasen poduk, da je vendarle treba že enkrat upoštevati zakonito zaščito vajencev, ki so po ogromni večini ravno iz vrst delavskih družin ter so zaradi tega absolutno potrebni prisilne zakonite zaščite. Vsak mojster se naj spomni, da je tudi on težko Prenašal izkoriščanje v mladosti, čeprav se sedaj tako rad izgovarja s tem: »Ja — kako pa se je meni godilo!« Krivica vsakogar in vedno boli. — Upravičeno je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je imel vajenec vse nadure 'točno sproti zapisane v koledarju. To je v podobnih slučajih nujno potrebno, Ge se hoče nadurni zahtevek izkazati pred sodiščem. i LAŠKO Kaj pravijo laški trgovci? V nekem celjskem listu smo čitali, da kljub uredbi, ki določa ceno za 1 kg bele moke din 9, prodajajo tako moko neki trgovci tudi po din 12 in celo še dražje. Trgovci nam sporočajo to-le: Oskrbovalni odbor jim nudi moko po din 8.75, papirne vrečice so po 25 para, po zakonu imajo pravico do 10 odst. dobička, nekaj moke se razpraši in potem imajo tudi stroške za prevoz itd. Ce so ti izgovori res vsi utemeljeni, ne ve niti oskrbovalni odbor, niti nadzorne oblasti, še manj pa konzu-rnenti. Kakšno vrednost pa ima tedaj uradno določena cena beli moki? Mislimo pa, da je moka zato dražja, ker ima oskrbovalni odbor kar dva uslužbenca: poslovodjo iti izdajateljico nakaznic, ki pa sta za to 'tudi plačana. KRANJ Vsi čevljarski pomočniki, kateri so prevzeli žepni koledar za leto 1941 od Poljanca Ivana, naj mu ga plačajo, da bo mogel odračuuati poverjeniku, ker do sedaj še ni odračunai. Jožefovanje dne 19. marca se je vršilo na Hujah kot običajno. Prišlo je veliko število ljudi iz okolice. Po maši je nenadoma dobro poznani človek stopil na cerkveni zid in začel govoriti o organizaciji ZZD. Poslušalci so bili mnenja, da bo apeliral na navzoče, da se spomnijo za kakšno podporo za zimsko pomoč šibkejših slojev. Zelo so bili ogorčeni, da se izrablja cerkveno opravilo v agitacijske svrhe. Koncem koncev je bil govornik zelo razočaran, ker je žel tako malo odobravanja. Mogoče ne bo nikdar več nastopil kot govornik na proščenju. — Delavec. TR21Č Goreio je dne 25. t. m. ob pol 9. uri zvečer v tukajšnji usnjarski tovarni odnosno njenem skladišču. Le izredno hitremu nastopu tukajšnjih gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Sicer bi oni na lastni koži občutili, ki so Pri občnem zboru uvajali le politiko in niti zavednih in odločno za gasilsko stvar vnetih gasilcev niso pripustili za delegate na župni občni zbor. Tudi pri gašenju tega ognja smo videli skoro samo stare člane. Zato pa pri gasilstvu stran s politikol Velik vlom. V tukajšnji tovarni »Runo« so izvršili do sedaj še neznani zlikovci vlom v blagajno. Po strokovnjaškem navrtanju težke železne blagajne so vzeli 2.5.500 dinarjev. Tvrdka ie bila proti vlomu zavarovana. PTUJ Sodrug Rozman 70 letnik Upokojeni železničar Franc Rozman obhaja danes sedemdeseti rojstni dan. Zavedni sodrug je bil agilen v delavskem in zadružnem po-kretu ter dolgoleten funkcijonar. V strokovnih in kulturnih organizacijah je pridno sodeloval in vzpodbujal mladino k resnemu delu za pravično stvar delavskega razreda. Kakor železničarski pevski zbor, ki mu je zapel podoknico. se krogu njegovih številnih znancev in prijateljev pridružujemo tudi mi z iskreno željo: Še na mnoga leta, drugi sodrug Franc! MARIBOR Zaprte trgovine. V ponedeljek je z vlaki nemških državljanov odpotovalo iz Maribora tudi več trgovcev, ki so vsled tega svoje trgovine zaprli, V javnosti večinoma o vseli teh niti ni bilo znano, da so inozemci. — Med drugim so zaprte v Gosposki ulici trgovine urarjev bratov Ilger, trgovina z manufakturo .di Nagrade hišnikom v Pragi. Oskrbovalni urad mesta Prage je določil, da morajo prejeti hišniki za odpiranje vrat do polnoči po 50 vinarjev od osebe, po polnoči 1 krono. Osebe, ki morajo odhajati pred odklepanjem, ali po zaklepanju vrat v službo, plačajo hišniku 3 krone mesečno za ključ, ostale osebe pa 5 kron na mesec. Umrl zaradi krone nasajene na slab zob. »Narodni Prače« javlja o smrti 20 letnega Karla Micliala iz Zahoda, ki je umrl v bolnišnici v Počatkah, ker mu je zobni tehnik nasadil na pokvarjen zob krono, vsled česar je ■'ačela dlesen (gniti in je nastopila zastrupitev V-rvi, kateri ie Micha-I podlegel. Brivsko milo. Ministrstvo trgoivine ie razglasilo, H,n Klite -dobijo osebe moškega spola, ■■tare vsai 17 let, na odrezek »VI« nakaznice -"ilo za britje do 30. junija t. 1. in sicer no 1 kos !'rivskega mila ali kreme običajne veMkosti. Stran 4. .DELAVSKA - Sodobni — Talleyrand Pred nekaj leti je izšla v založbi »iu-sel-Verlag« v Leipzigu knjiga Duffa Coo-perja »1 alleyrand«. Knjiga ni samo zrcalo političnega in osebnega življenja velikega francoskega državnika, ki je večinoma kot zunanji minister in Poslanik služil svoji domovini pred veliko revolucijo, ined revolucijo, pod direktorijein, pod Napoleonom in Bourboni, ampak tudi zgodovinski prikaz tedanje dobe. m kateri je Lvropa spremenila svojo zunanjost in notranjost. V knjigi so navedeni citati iz Ta!leyrandovih osebnih zapiskov, izmed katerih objavljamo tu najbolj značilne in take, ki imajo trajno vrednost ter kažejo jasen pogled moža v bodočnost. Pisatelj je z mojstrsko veščino napisal veliko zgodovinsko deio, iz katerega veje duh Tal-leyrandove dobe. Sredi francoske revolucije 1. 1792 je orisal Tal!eyrand naloge revolucijoname Francije v njenih odnošajih do sosedov in drugih narodov tako-le: »V revoluciji rojena nova Francija mora voditi novo politiko, ki bo v skladu z duhom ustave. Ta politika zahteva: odpoved častihlepju, da bi morala biti največja sila v Evropi in opustitev vsake misli na razširitev svojih mej. Mi smo se, nekoliko pozno sicer, naučili, da blaginja države, kot tudi posameznika ni v tem, da si Prisvoji ozemlje drugih ali da vanj vdre, atnpak v tem. da svoje ozemlje pospešljivo upravlja. Naučili smo se, da so vse razširitve ozemlja, v-se osvojitve, bodisi da so izvršene s silo ali z zvijačo, ki se po udomačenem predsodku dolgo časa •• iciio'. - : .nadvlado’, .vodstvo’, .politično stalnost’, .nadoblast nad ostalim svetom’, samo kruta šala političnih zablod in napačna merila za moč; in da so njihove resnične posledice, povečanje upravnih težkoč in zmanjša-!\f0 blagostanja ter varnosti vladanih, v korist sumljivih prednosti ali nečimurnosti vladajočih. Francija naj zato ostane v svojih meiah: to je dolžna svoji slavi, svojemu čutu za pravičnost in stoji pameti, v svojo in v korist ostalih narodov, da bodo lahko živeli svobodno.« Tem načelom je Talleyrand ostal zvest, dokler časa je kot državnik soodločal o usodi Francije. * »Najtežja napaka autokracije ali neomejenega gospodstva kakšnega posameznika kot jVladavinske oblike je, da v njej ni mesta za zakonito opozicijo. Posamezni Podložnik, ki ,ie globoko prepričan o tem, da njegova dežela trpi in da bo vsled slabega političnega vodstva trpela tudi še naprej, ima samo dvoje tia izbiro: ali mora prekrižanih rok gledati zaton svoje dežele, ali pa mora. ako hoče preprečiti nesrečo, nekaj storiti, kor bodo njegovi sovražniki označili kot izdajstvo. Odkrita opozicija je upor ali motenje javnega reda in miru, tajna opozicija je veleizdaja, in vendar je mogoče, da pod gotovimi predpogoji postane izdaja dolžnost domoljubnega moža.« (Od 1. 1807 dalje ,ie storil Ta!!eyrand, zunanji minister Napoleona, vse mogoče, da bi Prekrižal samoljubne in častihlepne načrte ssojega vladarja in pospešil njegov padec, kajti bil je prepričan o tem, in pozneje se je tudi pokazalo, da je imel prav, da mora biti Napoleonova moč uničena v dobro Franciji in v dobro Evropi. 4 »V času, o katerem je govora, se je večina ljudi morala popolnoma odreči tihemu veselju v krogu svojih domačih. Napoleon, ni trpel, da bi bil kdo s svojim srcem visel na svojem dornačinstvu. menil je. da kdor pripada njemu, ne sme več pripadati sam sebi. Ljudje, ki jih je nagel tok razvoja potegnil s seboj, ker so bili častihlepni, ali pa ker so živeli v napetosti in razburjenju, ki ga je prinesel slehem dan, odkar so vojne in politični dogodki kot grozeč oblak viseli nad Evropo, niso bili več vt stanju, da bi bili še mogli posvečati pažnjo svojim osebnim zadevam; javno življenje je popolnoma prevzelo njih misli, da niti- ena ni_ več ostala prosta za njih osebno življenje. Človek je vstopil v lastno hišo, kot da je prišel na obisk, ker je koncem koncev pač moral nekje prenočiti, toda nihče ni več smel pomisliti na to, da bi mu lastna hiša lahko služila kot stalno bivališče.« >je •1 »Več kot dvajset let je bila vojna v Evropi. V tem času se je marsikaj spremenilo: vojni cilji marsikaterih narodov sp, se tako Spremeniti kot zveze in fronte. Narodi, ki so si bili danes sovražniki, so postali v naslednjem letu medsebojni zavezniki in ravno tako hitro, kot so take zveze nastajale, so se tudi zopet razšle. Ozemlja so menjala gospodarje, dinastije so se zrušile, novi vladarji so bili postavljeni na prestole in stari so bili poslani v pregnanstvo, nova kraljestva so bila priklicana iz zemlje, meje, ki so stoletja ostale trdne in nespremenjene, so zginile. Spremembe, bolj neverjetne kot čarovnija, so si sledile z vrtoglavo naglico druga drugi. Sedaj pa je bila čarobna palica rnagijca (čaro-dejca Napoleona) zlomljena, od njega zgrajena stavba je ležala v ruševinah in nav adni smrtniki so imeli težavno nalogo, zbrati te ruševine.« ❖ »Dandanes ni več lahko, da bi kdo dalj časa varal ljudi.« (Štirideset let po tem je reki Abraham Lincoln, prvi predsednik Zedinjenih držav, da ni mogoče neomejeno dolgo voditi vsega naroda za nos.) »Poznam nekoga,« je nadaljeval Talleyrand, »ki je parnetneji od Voltaireja, parnetneji od Bonaparteja, pamet-neji od vsakega člana direktori.ia in od kateregakoli ministra v preteklosti in bodočnosti; ta nekdo je vsakdo (tout monde). Spustiti se v boj ali vsaj vztrajati v njem, med tern ko je ta vsakdo s svojimi občutki in stremljenji na nasprotni strani, ie napaka, in dandanes so politične napake nevarne.« Prvo delo Vilielesa (ministrskega predsednika Ludovika XVIII., ki je nasledil na prestolu Napoleona I.) je bi! osnutek zakona, s katerim je bilo odrejeno, da za prestopke v zvezi s tiskom ni več pristojna porota, ampak da spadajo v podsodtrost uradnikov kraljevega sodstva. Tal!eyrand je nastopil proti temu zakonu. Po tedaj veljavnih običajih v francoski zbornici pairov, so se v sejnem zapisniku natisnili vsi govori govornikov, ki vi debati niso prišli na vrsto. * »Posegov v svobodo tiska, so se ministri — na nesrečo — tudi še nadalje posluževali kot zelo čislanega sredstva za vladanje, dasi je Talleyrand 1. 1814, 1821 in 1822 svaril kraljevo hišo, ki je zoPet zavladala. Leta 1826 je predložil ministrski predsednik Villele zbornici zakon, po katerem se ne bi smelo tiskati ničesar, kar ni bilo pet dni poprej predloženo vladi v odobritev. Casimir Perner je rekel, Ja bi spričo tega zakona tiskanje v Franciji raje kar sploh prepovedali. Talleyrand je pripomnil: ,Ni francosko, ker je preveč bedasto'.« ❖ »Ekstremisti, vseeno kateremu taboru pripadajo, so bolezenske v ljudskem telesu. Nikdar niso v stanju, da bi kaj ustvarili, morejo pa, ako je telesno zdravje izpodkopano, učinkovati uničujoče. Taki ljudje ne izbirajo sredstev, in ker njihove od strasti zamegle-ne oči ne znajo razločevati med najbolj umerjenim in najbolj nasilnim izmed svojih nasprotnikov, se navadno zvežejo z nasilniki, da pobijejo zmerne.« (O zvezi francoskih rojalistov z liberalci.) * Angleški zunanji minister Castlereagh je de.ial ob priliki dunajskega kongresa (1814-15): »Ako bi kdaj kakšna evropska velesila s svojo vojsko prekoračila belgijsko mejo, bi to neminovno pomenilo vojno z Anglijo, kakor če bi se ta armada izkrcala v Kentu (na Angleškem)«. * »Revolucija je znak težkega političnega obolenja; na žalost je nalezljiva. Pariška julijska revolucija (1830), je sprožila slične po-bune v raznih državah Evrope. Prva dežela, ki se .ie okužila z revolucijo je bila Belgija. Toda razlogi za njo so bili drugačni, kot v Franciji. V Franciji je bil vzrok nezadovoljstvu rastoči vpliv katoliške cerkve. V Belgiji pa .ie stala za revolucijo cerkev sama in se je trudila, čim bolj razpaliti strastni nacionalizem, ki se je potem pokazal kot hudi duh devetnajstega stoletja.« (Belgijci' so katoličani in so se uprli v avgustu 1. 1830 proti Holandcem, ki so protestanti in s katerimi so bili združeni v eni državi pod vladarsko hišo Oranijcev.) * »Državniki zbrani na dunajskem kongresu so storili eno napako: Prezrli so ali pa so podcenjevali novi duh nacijonalizma, ki je komaj motil mir osemnajstega stoletja, ki pa ie vzplamtel vsepovsod, koder je vodila nesrečna pot Napoleona.« I.eta 1831., za časa vlade Casimirja Perier-ja v Franciji1, je imel Tal!eyrand kot francoski poslanik v Londonu velik vpliv na francosko politiko, zlasti na ministrskega predsednika. V svojih spominih je napisal: »Skušam krotiti njegovo vnemo, kajti pri našem delu (diplomatov), je vnema samo škodljiva — v odločilnih časih je bila največja nevarnost, nevarnost ki jo povzroči vnema neizkušenih. ljudi.« laponski zunanji minister v Rimu Posvetovanja držav o^i. Japonski zunanii minister Macuoka Je prispel v Rim, kjer je začel z razgovori. Sprejet je bil tudi v avdijenci pri kralju Emanuelu- O Macuokovem potovanju pišejo v Berlinu: »Nima možnosti, kateri se sile osišč-nih držav ne bi mogle zoperstaviti. V vsakem času bodo imele v rokah zakon akcije in — brez ozira na manevre in zapreke, kakršnekoli vrste — dajale vojne in diplomatične udarce, ki jih zahteva čas.« KolIkSna je mol japonske vojne mornarice? Japonska razpolaga z 10 vojnimi o-klopnicami, 3 matičnimi ladjami za letala, 8 ladjami za prevoz letal, 12 težkimi križarkami, 5 oklepnimi križarkami, 25 lahkimi križarkami, 83 rušilci 1. razreda, 24 podmornicami drugega razreda in kar še k temu spada. Trdi se, da je razmerje moči med japonsko in ameriško voino mornarico 5:3 V nemških in italijanskih listih se poudarja, da bo igrala ta mornarica veliko vlogo v vojni osi proti Zedinjenim državam in Angliji.______________________________________________________ SENOVO PRI RAJHENBURGU Umrl je 19. >t. m. 39 letni Senica Jože, gostilničar in posestnik na Senovem. Zapušča ženo, mater, brata in 2 otroka. Pogreba se je udeležila »Delavska godba«, gasilci s 3 prapori in mnogo občinstva. Gasilci so mu postavili častno stražo, ker je bil aktivni član in častni blagajnik. Bil je tudi naročnik naše »Delavske Politike«. Ohranimo mu časten spomin, svojcem pa naše sožalje! Pojasnilo. Gosp. urednik! Prosim Vas, da blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu z ozirom na v št. 20 z dne 20. febr. 1941 na str. 4. 1. stolpcu pod tem naslovom priobčeno beležko sledeče pojasnilo: Jaz sem krojač, vendar se ne pečam s popravljanjem ur, najmanj pa cerkvenih aii šolskih ur. Toliko vi pojasnilo cenjenemu občinstvu. Zahvaljujem se Vam, s spoštovanjem Žnidar Joško, modni krojač, Senovo 71. SLADKI VRH PRI ŠT. 1LJU Delavstvo in prehrana. V začetku marca letos je začela poslovati nabavljalna zadruga pa-pirničarjev na Sladkem vrhu, kar ie povzročilo med trgovci pravo paniko. Čudimo se, da jih je to vznemirilo, ko so pa vedno zatrjevali, da imajo itak samo zgubo. Sedaj bo menda tudi zadruga delala s samo izgubo, pa si bo od zgube kupovala hiše, posestva, vinograde, avtomobile itd. Delavci, ki so se sedaj vpisali v zadrugo, pa imajo ipri privatnih trgovcih še dolg, so v neprijetnem položaju. Nek trgovec je dolžnikom poslal opomine, da plačajo v o-smih dneh ali ipa bo v-se izterjal z advokatom in sodnijo. iKer pa zadruga še nima vseh življenjskih potret V in in se nekatere tudi težko dobijo, je treba vendarle to in ono kupiti -.pri trgovcu. Nek zaveden zadrugar je šel k trgovcu iskat za 2 din popra. Naletel pa je slabo. Trgovec mu niti tistega praška popra ni hotel prodati. Kaj bi bilo, če bi ponujali odjemalcem belo pšenično moko, ki je ni dobiti? Kajti bele molke do konca februarja sploh ni bilo videti, dlobiti je nisi mogel niti za prežganje. Gotovo je, da ima zadruga med trgovci odločne nasprotnike. Prav zato pa morajo biti odločni tudi zadrugarji, ki se morajo okleniti zadruge in jb braniti, ker s tem branijo svoje lastne koristi. Delavec. SELNICA OB DRAVI Zadnjič sino čitali popravek, ki ie bil poslan »Delavski Politiki« na dopis priobčen v novembru lani. Trajalo je iorej dolge mesece, predno je popravek zagledal beli dan, dasi je po zakonu mogoče pošiljati popravke samo 6 tednov po natisku sestavka, ki se ga želi popraviti. Zakaj se je ta- popravek tako ze!o zavlekel, ne vemo. Uredništvo pa je storilo prav, da ga je objavilo. Povedati moramo, da smo mi Selničani v resnici čitali razpis v »Večerniku« šele 15. oktobra in ne 10. oktobra, nočemo pa trditi, da ni bil poprej objavljen. Glede greznice in naših pomislekov, da bi utegnila sečnica pronicati v 75 m oddaljeni vodnjak s talno vodo, ki je skopati 20 m v globino, pa vidimo, da se križajo naša mnenja z mnenji strokovnjakov. Toda to je pač stvar naziranja. Nihče ne more vzeti strupa na to, da se kaj takega ne bo zgodilo. Mi pa tudi nismo trdili, (Ja se bo, ampak samo, da bi se morda utegnilo zgoditi. To je vse, kar želimo povedati na tisti popravek. Pa brez zamere! — Več Selničanov. KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Koncert slovanske komorne glasbe Ljubljanski trio, ki ga sestavljajo Francka Ornikova, Čenda Šedlbauer in Marjan Lipovšek. je priredil dne 20. marca koncert, ki je nudil obilo umetniškega užitka. Violinistka Francka Ornikova razpolaga z virtuozno iz-vežbanostjo, predvsem pa z brezhibno intonacijo in krasno lokovo tehniko, ki da mehak in lep ton. Čelist Čenda Šedlbauer se je izkazal kot dozorel umetnik, ki ga odlikuje lep ton in posebna eleganca podajanja. Pri klavirju je deloval znani pianist prof. Marjan Lipovšek, najizrazitejša umetniška osebnost tria, ki je izvedel svoj part s pravo pod- in nadrejenostjo, kakor .ie bilo pač treba, s tematsko preciznostjo in najfinejšo dinamiko. Skupna igra tria je izpričala pravi umetniški razum in čut, fino skupnost in strogo enotnost. Spored je hvalevredno obsegal pretežno slovenske skladatelje, od katerih je posebno užga-1 Blaž Arnič s svojim barvitim klavirskim triom. —S. Delavski pravni svetovalec Odpust zaradi ustavitve tovarne. (Maribor). Vprašanje: Tovarna Ehrlich je ustavila o-brat, ker so lastniki odšli v inozemstvo in so delavcem sporočili, da dobimo -vsi plačano za 1 teden mezdo. Ali je to zadostno? Odgovor: Kakor ob vsakem odpustu brez razloga miora ipodljetje tudi v tem slučaju plačati vsakemu uslužbencu mezdo za čas odpovednega roka, torei delavcem vsaf za 14 dni. Če pa vam služba ni bila odpovedana, vam mora podjetje plačati mezdo iz naslova izstavitve -po § 220 obrtnega zakona dotlej, da vas pokličejo zopet na delo, oziroma še za 14 dnevno odpovedno dobo od takrat, ko vam bodo službo pravilno -odpovedali. Pridržek rešilne kupčije. (Celje). Vprašanje: Ker mi je grozila dražba za nek dolg, sem si -izposodil pri bratu 35.000 din, -da sem poplačal dolg. B-rat -mi je posodil na 6 odstotne obresti. Računal je, da mu bom vrnil posojilo od prodaje hmelja. Ko pa je videl, da hmelja nisem -mogel prodati, me je pregovoril, da -sem- -dal prepisati polovico svojega posestva na njegovo ženo, pri čemur se je dogovorila ku-pnina na din 35.000, katere seveda nisem prejel. P-ri tem sem si pridržal pravico, da kupim nazaj to (posestno polovico po-tem, ko vrnem posojilo. Sedaj -pa zahteva od mene, -da mu plačam, čeprav še ni preteklo niti eno leto od dne danega posojila, kar 60.000 din, nakar še le bi mi izročila njegova žena prodano polovico, Kaj naj storim? Odgovor: Dolžni ste plačati posojeni znesek, nakar vam mora bratova žena izročiti nazaj »kupljeno« posestno polovico. V stvari | sami gre dejansko le za posojilo. Po zakonu se vrne iposestvo nazaj v no-rmalnetm stanju-, povratni kupec pa nima pravice praviloma zahtevati povračilo donosov s posestva. Ker pa gre v vašem primeru -dejansko le za posojilo, kjer se ne sme dogovarjati oderuških obresti, po našem mnenju niste dolžni plačati obresti, ker so te obresti že plačane z užitki s pose- Za ootovanje m Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogometne žoge, gamaše itd. priporoča Ivan Kravoj, Maribor Al« 13 - Telef. 22-07 stva. Alko bi temu ne bilo tako, bi lahko- posojilodajalec neomejeno izkoriščal -onega, ki si v stiski izposodi -denar in da v zastav-o še lastnino n-a svojem posestvu. Vse to velja seveda le, ako ie iv-aša svakinja res tudi uživala donose s posestva; ak-o ste imeli samo vi donose, ste dolžni plačati poleg posojene glavnice dogovorjene obresti. Zaslužek v tekstilni tovarni. (Ruše). Vprašanje: V tulkajšnji tekstilni tovarni delam -že več let, pa nam daje podjetje sedaj tako slabe niti, da na -več strojev zaslužim- ipri 8 urnem delu ves teden v akordu komaj po din 100. Ali jle dopustno tako plačevanje? Odgovor: Dovoljeno je plačevati delavce v akordu, toda -zaslužek iv akordu ne s-me biti nikdar manjši kot zakonito določena minimalna mezda. Ta pa znaša za pomožne delavce in delavke za vaše podjetje na ur-o najmanj din 4.75. Vse, kar ste zaslužili manj, vam mora podjetje še doplačati. Shranjujte si izplačilne listke, pa boste lahko za tri -leta nazaj razliko zahtevali, ko boste izstopili. Pazite pa, da ob izstopu ničesar ne podpišete, tudi ne prejema denarja, ker bi vam lahko dali v podpis izjavo, da ste bili popolnoma izplačani. Prispevki za popravo brvi. (Rečica). Vprašanje: V naši vasi, ki ima okrog30 hišnih številk, je velik pašnik, skozi katerega teče Savinja. Na te-m pašniku imajo večji posestniki lastnin-o in pravico do skupne paše, do-čim mi mali kmetje do tega nimamo nikake pravice. Če-z Saivinjo je napravljena zasebna brv, katere se poslužujemo vsi, najve-č seveda večji posestniki, drugi pa se je poslužujejo za pot v cerkev. Brv vz-dlržujejo -v -večini lastniki pašnika; sicer so tu pa tam že prisilili tudi nas, da smo pomagali z delom pri popravilih. Sedaj pa so se ti lastniki dogovorili, da bodo pobrali od vsake hiše denar in s tem denarjem postavili nov-o brv. Tudi od mene zahtevajo del plačila in -mi groze z odvetnikom. Jaz pa se ne nameravam -odpovedati sv-oiji pravici u-porabi te brvi, ker jo itak prav red-ko rabim in mi sporočite, če moram tudi jaz prispevati? Odgovor: Ako že 30 let uporabljate nave- deno brv, ste si ipridiobili pravico, da jo’ uporabljate še naprej -in imate tako kot se po zakonu -reče »služnostno pravico«. Po zalkoniu mora služnostni upravičenec prispevati k vzdrževanju služnostne stvari. Seveda pa ste dolžan prispevati neprimerno mani od lastnikov pašnika in te brvi in sicer tolik del, kolikor ste prispevali dosedaj ob dosedanjih popravilih. MALI OGI.ASI MMštčltvicelil n»» • •elo li&lcenaffte s«) 'irMIi ln«ereutih (Jra, zlata In arabrna predmeta kupite najcenejše pri tvrdti FISCHBACHER EDVARD URARSTVO. Trbovlje 11-27 Popravila ie izvršujejo hitro in poceni 1! FRANC REICH ER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Priporoča se Špecerijska trgovina Delavski dom 1.11 g. Maribor, Frankopanova ulica 1. OGLASI V NAŠEM LISTU IMAJO VEDNO LEP USPEH! Vsakovrstne ODPADKE PAPIRJA IN CUNJ kupuie in plačuje po -najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina viseh vrst surovin) (telefon 27-43) Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16 Nakupovalnice: Maribor, Kopališka 29 in vogal Ptujske-Tržaške ceste (Gustinčič), Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spada Joča dela najceneje in najhitreje. Itdala in urtlule Adtit J«l«n * Maribora. ~ Tiska Lladska tiskarna 4. 4. v Maribora, predstavnik V. Britu * Mariboru,