Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. — Citajte "Proletarca". * j ji j fffffr........ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE vffiyWMitimui ilf OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, &. P. "Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tkka v Ameriki. Citajte ga tudi vi. * "-"P-^—"T"—fT fftt ififi|T\fiJXJlJ âTEV.—NO. 1126 Knt«r*d •• Mcond-rUa» matter Dm*bWt t. M tli« Mil •ttUm mt ChtOKO III., w»d«r th. Act of Cun«r... of lUrrh 4rd. IK7>. CHICAGO, ILL. 11. APRILA (APRIL 11,) 1929 LETO—VOL. XXIV. » CARINSKA OBZIDJA SO LJUDSKIM INTERESOM ŠKODLJIVA SVETU GROZI VELIKA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA Carinske vojne so uvod v klanja, pod-netujejo oboroževalno tekmo in seje/o nezaupnost. Angleški ekonom in statisti-čar Sir George Paish, svetovalec angleškega zakladničarja, je v enemu svojih govorov v Londonu pred trgovskimi krofi dejal, da se svet bliža veliki finančni krizi, kakršne še ne pomni v svoji zgodovini. Za vzrok navaja nerazsodnost in ozkogrudnost državnikov, ki ovirajo zdrav ekonomski razvoj. Po njegovem zatrdilu se države bolj in bolj zadolžujejo ter zakopavajo v davke, in to breme mora koncem konca povzročiti krizo ter finančni polom, v katerem bodo nekatere dežele popolnoma bankrotirale. Velik vzrok kaotičnemu gospodarskemu stanju je carinska neurejenost. Trgovske in carinske pogodbe se večinoma sklepajo pod pritiskom okol-ičin ter v korist priviligiranih slojev namesto v interesu celote. V Zedinjenih državah so po Hooverjevi inauguraciji dvignili industrialni krogi veliko agitacijo za večje carine. Zahtevajo na vso moč ne samo da se ameriške*taeje tujim izdelkom kolikor mogoče visoko o-• grade, ampak tudi, da se pritiska na druge države po svetu za čimvečje koncesije ameriški trgovini. Temu pravijo v Evropi, Aziji, Južni Ameriki in Kanadi 44Ameriški ekonomski imperializem". Silno gospodarsko in finančno moč, ki jo imajo Ze-dinjene države v mednarodnem svetu, izrabljajo za ameriške trgovske in finančne interese. Pri sklepanju trgovskih dogovorov pritiska ameriška vlada na druge dežele, da ji dajo čim ugodnejše pogoje in v mnogih preferenco nad drugimi deželami, tako da ima ameriški uvoz pred vsemi drugimi prednost. To povzroča napetost in pa—čakanje prilike, da se povrne milo za drago. Evropa je zelo pesimistična, ker vidi, kako penetrira ameriški uvoz v vse dežele, medtem ko zapira svoje meje drugi trgovini. Visoke ameriške carine omogočajo ameriškemu kapitalizmu, da lahko svoje blago tukaj drago prodaja, ker se mu ni bati zunanje konkurence. Ker napravi tukaj o-gromen dobiček, je v stanju prodajati npr. obuvala, živila, oblačila, mašinerijo itd., izdelano tukaj, v Evropi in drugod ceneje kakor pa prodaja iste izdelke pred domačim pragom, in to vzlic temu, da mora povsod plačati več ali manj carine. Velikokrat Čujemo zatrjevanja, da je visoka ameriška carina protekcija ameriških delavcev pred cenenimi izdelki evropskih dežel. Ce je to res, kako je mogoče, da morejo ameriški izdelki tako "uspešno konkurirati domači produkciji v evropskih deželah in s tem odjedati kruh nizko plačanim evropskim delavcem? Hoover je pred volitvami ob- ljubil storiti vse mogoče korake za od pomoč farmarjem, če bo izvoljen. V Washingtonu sedaj premišljujejo, kaj bi jim dali, in so začeli obljubovati povišanje carine na uvoz poljskih pridelkov. S tem bo ameriškemu farmarju omogočeno prodajati svoje pridelke kon-sumentom po zvišanih cenah. To seveda znači podražitev življenskih potrebščin za delavce, in s tem zaeno poslabšanje takozvanega ''ameriškega življenskega standarda". A tudi farmarji ne bodo na dobičku, kajti industri&lni baroni, kakor jih je tukaj predočil kartonist, so v soglasnem koru-su sklenili zahtevati povišanje carine na izdelke tuje industrije, kar pomeni, da bodo morali farmarji plačevati več za orodje in stroje ter za druge potrebščine, ki ne rastejo na farmah. Komu torej koncem konca koristi povišavanje carine? Samo ameriškemu ka-pitalizmu—tedaj le malemu odstotku prebivalstva. Farmarji vsled povišanja carine na poljske izdelke nič ne pridobe, ker jim razliko takoj vzamejo trusti, delavci, torej glavni konsumenti, so pa vselej najbolj na škodi. Kongres bo v prihodnjem izrednem zasedanju razpravljal o splošnem carinskem vprašanju te dežele in najbrž zelo revidiral takozvani McCumber-jev tarif iz leta 1922—seveda, kot omenjeno, v prid peščice priviligirancev, ki lastujejo a-meriško vlado. V Evropi in drugod po svetu se simpatije do te dežele bolj in bolj ohlajajo—vzrok pa Je ameriška trgovska politika, ki zahteva zase vse mogoče privilegije, produktom drugih dežel pa zapira meje. Paul Scott Mowrer poroča čikaškim "Daily News" iz Pariza, da ves evropski trgovski svet pazno sledi propagandi ameriške industrije za zvišanje carine. Carina je navidezno notranja zadeva poe-dine dežele, toda ravno carina je tisti kamen, ki povzroča največ nesoglasij ter ostrih sporov. Na vodstvu opozicije proti ameriškim carinskim magnatom je Francija, ki propagira reprisalije. Ce je dovoljeno Zedinjenim državam zapirati meje našim izdelkom, zaprimo mi svoje njihovim, je njeno geslo. Carinske vojne, ki jih moderna doba mnogo beleži, so bile vedno v kvar interesom splošnosti in bodo še veliko bolj v bodoče. Svet se spreminja v eno samo gospodarsko enoto, zato je krivično in škodljivo, če si ene dežele, oziroma kapitalizmi nekaterih dežel grabijo bogastva ne samo na račun ljudstva v svojih deželah, ampak še ostalih držav po vrhu. * Omenjeni poročevalec navaja : Nizozemska se vzruja, ker so Zedinjene države prepovedale dovoz njenih gomoljev (bulbs). V Uruguaju protesti-(Nadaljevanje na 3. strani). CARINSKI KRIŽARJI NA VOJNEM POHODU ZA KAJ SE UUDJE ZANIMAJO IN ČEMU SE PRETEPAJO Profit in plemenska sovraštva. Triumfalna zmaga milwau-ških socialistov Pri volitvah v mestu Milwaukee, Wis., ki so se vršile dne 2. prila, so zmagali trije kandi-datje socialistične stranke v okrajni šolski odbor, v katerem je sedaj vsega skupaj šest socialistov ter devet "nestrankar-jev". Socialisti so napredovali za enega. V 7. wardi so se vršile dopolnilne volitve za aldermana, pri katerih je zmagal socialist Alex C.' Ruffing, ki je dobil veliko večino. ' "Nestrankarji" so odvzeli županu Hoanu pravico imenovati gotove mestne uradnike ter aldermane na izpraznjena mesta za nepotečen termin. Socialisti so poskrbeli, da je šel ta njihov sklep pri teh volitvah na referendum, in ljudstvo ga je zavrglo ter s tem odločilo, da županu ta pravica o-stane. Agitacija radi tega vprašanja je bila zelo živa, kajti nestrankarji so napeli vse sile, da zmagajo, pa tudi socialisti niso držali rok križem. Za mirovnega sodnika je bil ponovno izvoljen socialist Carl Hampel, ki je dobil 44,080 glasov, njegov "nestrankarski" nasprotnik pa samo 25,601. Milwaukee je eden "praktičen" dokaz za trditev, da sta republikanska in demokratska ena stranka. Ko hitro postane socialistična stranka močna, se republikanci in demokratje spremene v "nestrankarje", in če bi bila v Wisconsinu povsod tako jaka kakor v Milwaukee-ju, pa bi republikanci in demokratje po vsi državi ustanovili "nestrankarsko" strankarstvo. Ob tej priliki je bila na glasovanju tudi predloga za uki-njenje državne prohrbicijske postave, za katero so agitirali posebno socialisti. V Milwau-keeju je bil socialistični dnevnik "Leader" edini, ki je odkrito agitiral zanjo. • V Mil-waukeeju je glasovalo zanjo do 80,000 volilcev in nekaj nad 15,000 proti. Druga predloga, za katero so agitirali posebno socialisti, je bila za zvišanje dijet poslancem zakonodaje, ki prejemajo od leta 1881 dalje za dveletni termin $500. Taka "plača" v prilog "nestrankarjem", ki porinejo na kandidatsko listo svoje premožnejše ljudi, za povečanje plač pa si poskrbe s podkupninami. Delavec, ki je odvisen za preživljanje le od svoje plače, ne more sprejeti take službe. Dosedaj je socialističnim poslancem pomagala stranka z drugimi deli, toda v interesu ljudstva je bilo, da je tem "plačam" napravilo konec. Zdihljaji hohenzo-lern&kih prince v OSEMURN1K ZA 2ENSKE V ILLINOISU. Prve dneve aprila so se dogajale v illinoiski spodnji zbornici burni prizori v razpravi o predlogu, ki določa maksimalni 08emurni delavnik za ženske. Kraval so povzročili poslanci, katerim je zveza illi-noiskih industrijalcev ter veletrgovin več kakor pa zdravje žensk ter nega njihovih otrok. Na čelo boja proti predlogi se je postavila Illinois Manufacturers' Association. V Ulmu, Nemčija je 23. marca govoril pred kajzerjevsko nacionalistično skupino—pravijo da je bila demonstracija— četrti sin bivšega ikajzerja "princ" August Wilhelm. Govoril je kakor se princem "spodobi"—to se pravi—govoril je "sanjavo" o dnevih, ki so bili in se ne povrnejo. Princ sicer misli, da se povrnejo. "Glejte, naša (kajzerjeva) familija sledi nazaj svoje slovite prednike pet sto let! Kdo pa so bili predniki prvega predsednika republike socialista Eberta? Kdo ve, če niso bili zločinci, ki so se pokorili v ječah za svoja zlo-dejstva!" Trapasti "princ" August Wilhelm sc norčuje v nemški republiki z njenim prvim predsednikom, ker je republika zelo liberalna in dopušča, da jo blatijo sinovi bivšega kajzerja. Svoboden pa je tudi zato, ker je v Nemčiji še zelo veliko ljudi, ki so prepričani, da se kaj-zerizem povrne. Ni nikjer absolutno zapisano, da se to ne zgodi. Res pa je, da povratek kajzerja na nemški prestol ne bo trajen, tudi če se to čudo zgodi. Tudi v Franciji so se povračali na tron, a je še vedno republika. Glede Eberta je gotovo to, da njegovi predniki pred 300, 400 in 500 leti nikakor niso mogli biti večji zločinci, kakor pa so bili predniki hohenzo-lernskega "princa" Augusta Wilhelma. Wilhelm«. Je umevno, da se Hohenzolernci ne bodo z lepa privadili novim razmer&m, a ne bo drugače, morali se bodo. V Chicagu je bil v pondeljek 25. marca v HOlizeju na Wabash Ave. velik "prize-fight". V spopadu sta bila en zamorec I in belokožec kot glavna "faj-¡tarja" za "šampjonstvo" in s tem glavna atrakcija. Devet tisoč ljudi je plačalo vstopnino, da vidijo "fajt", in najmanj milijon ljudi je poslušalo na radio, kako se gorili pretepata—ali kar naenkrat so poslušalci na radio zapazili, da nekaj ni v redu, kajti z anon-cerjevim so se začeli {mešati tudi drugi glasovi, podobni rjovenju zveri. Kaj je bilo? Hm, To so po starem ameriškem običaju preiskali, pa nič točnega dognali. Dne 4. aprila je preiskovalna komisa uradno sporočila, da so se v areni dogodili vsled neznanega vzroka izgredi in da je eden podlegel poškodbam. To je bilo seveda čisto lahko "dognati". Znano je, da so se "civilizirani" ljudje, ki so presostvovali temu "faj-tu", stepli med seboj tako zelo, da so jih več ducatov odpeljali v bolnišnico, da je eden ranam podlegel, da jih bo ne-•kaj za vse življenje pohabljenih, in da jih je nekaj stotin, ki so dobili "znamenja". Zdravniki so precej dobro služili tisti večer. Ampak zakaj so se stepli? Pravijo (kajti točno nihše ne ve, niti preiskovalne komisije ne), da je nekdo nekje na nekem sedežu zavpil belokožnemu boksarju: "Lopni nigra, pošlji ga k vragu!" V kolizeju je bilo tudi mnogo nigrov. Umevno, da onim v bližini vziklik navdušenega belo-poltnega oboževalca belokož-nega boksarja ni bil všeč. In se je baje dogodilo, da je stopil en niger k njemu s pištolo in drugi z britvijo, belokožni junak pa, ko je zagledal črno cev in svitlo klino, je jeknil strahu, ljudje so se ozrli k njemu, videli "opasnost položaja" in nekateri so začeli bežati med stolmi. Pri tem je nekdo nekoga udaril, pa še drugi, tretji in tako dalje. V drugih delih prostrane arene so le videli, da se godi tam v tistem delu nekaj kar se ne bi smelo, kajti čemu toliko vpitja, udarcev, pokanja s stoli! In devet tisoč ljudi je začelo siliti k izhodu, med tem pa so se v dirki, ki seveda ni bila tako nagla kot pa na konjskem tekališču, tepli beli in nigri, in nekaj je bilo v item metežu toliko nesrečnih, da so jih pometali kar z galerije, ali pa so bili porinjeni doli. Posledice v takih slučajih so polomljeni udi, krvaveče glave, bolečine v hrbtu, bokih ali kjer že. Zares—hudo je bilo. Policijske rezerve so bile pozvane na posredovanje in prišlo je tudi pet kompanij gasilcev. Taki slučaji imajo v maniši meri edino primero na shodih I komunistične opozicije, ki se bori proti oficielnim komunistom. Skoro na vsakem shodu se komunisti dvojne barve ste-pejo med seboj, kakor so se beli in črni 25. marca v kolizeju. V Chicagu so dne 29. marca otvorili "Chicago Stadium". To je arena, namenjena za "prajz-fajte", ki ima petindvajset tisoč sedežev. Stala je sedem milijonov dolarjev. Bila je slovesno otvorjena s "prajzfaj-tom" dne 28. marca in okrog 15,000 ljudi je plačalo vstopnino, ki je bila od $25 navzdol. Promoter se je sicer nekoliko ukanil, kajti pričakoval je, da bo nova arena polna, in bila bi, če se bi v nji tepla kaka tako znana pugilista kakor sta npr. Dempsey in Ttrnney. Vseeno, tudi 15,000 ljudi je mnogo v teh slabih časih na takem mestu. Vse to priča, da Rockefeller, Morgan in drugi kapitalisti niso tisti, ki drže ljudi navzdol in v mizeriji, ampak da so ljudje prostovoljno za podlago, na kateri se dvigajo v mogočnost denarni princi, kajti s svojim napačnim zanimanjem za napačen "fajt" skrbe, da finančni in industrialni kralji skoro nemoteno "fajtajo" delavce. ; ------) Ignatz Seipel odstopil od kancelarstva 'l Avstrijski kancelar duhovnik Ignaz Seipel, voditelj tako-zvane krščansko - socialne stranke, ki je bil na čelu avstrijske vlade šest let, je dne 2. aprila odstopil. Za vzrok navajajo "verska vprašanja". Seipel je, kot se glase ena poročila, hotel, da država ustanovi eno striktno katoliško univerzo v Salzburgu, in da dobi katoliška cerkev tudi več drugih koncesij, proti katerim pa so se uprli avstrijski liberalci, ki so v ekonomskih vprašanjih podpirali klerikalno stranko. Ignaz Seipel je bil pred leti zelo popularna osebnost med katoliškim ljudstvom avstrijske republike, in kapitalistični krogi so izročili vlado v njegove roke. Po izgredih julija 1927 na Dunaju, v katerih je njegova policija ubila okrog 100 socialistov, pa je šla njegova priljubljenost celo med klerikalci navzdol. Poslednje čase je skušal dobiti v inozemstvu svoji državi $100,000,000 posojila, a ni uspel. Pod pritiskom neuspehov je bil primoran odstopiti. Ako ste prejeli "Proletarca" na ogled in vam ugaja, prosimo, pošljite naročnino. HHHUHHHHM läAAJUUi * A # * m | ß la sc »i iz l^ciicga itbanja revija ali Časopis Pit« urednik. Moja želja je bila, da bi se "Proletarec" v prejšnji obliki gospodarsko ojačal toliko, da bi izhajal tedensko na 28 straneh, tiskan na boljšem papirju kot se ga rabi za časopise in da bi prinašal redno tudi slike. Pravzaprav sem si želel maga-zin na 32 straneh, in če bi ga dosegli, bi bil to res triurni na polju slovenskega delavskega žurnalizma v tej deželi ali kjerkoli. Že to je bil uspeh, da so naše majske izdaje prošla leta obsegale 80 strani, kajti to je res "kakor ameriški magazin". Želel sem, da bi se razmere pri nas tako preuredile, da bi se nekdo lahko posvetil samo gospodarstvu, da bi pridobil reviji toliko oglasov, da bi jo bilo mogoče izdajati na več straneh s pomočjo teh zvišanih dohodkov, toda želje so dostikrat nič drugega kakor želje. Prepričan sem, da je prejšnja oblika lista stoterim čitateljem u-gajala in da jim je žal po nji. In če bi imela še obseg, kakor omenjam zgoraj, če bi imela platnice, ki bi bolj "apelirale" ter vplivale na oči, to je, da bi bil papir boljši, na prvi strani vselej kaka slika—pa bi se že moglo s takim listom tudi medj nenaročnike, postali bi nanj' pozorni in ga naročili. Ampak če je "če", dokler ga ne odpraviš. Revija je ukinjena in v ro- Morda po kah imate sedaj že drugo številko v novi obliki. Urednik se | bo potrudil, da bo urejevana kolikor v danih okolščinah mogoče dobro, in upan, da bodo sodrugi in naročniki ponosni na list tudi v tej formi, kakor so bili poprej—kajti vsebina šteje! Urednik se bo potrudil, da bo list sedaj urejevan tudi "za oči", kar je sicer mogoče tudi v "magazinu", toda mora biti seveda dovolj obsežen, i-meti mora boljši papir itd. Prinašali bomo slike, kolikor bodo dopuščala naša sredstva, in pa izbrano gradivo, kakor doslej. List bo i v bodoče vzgojevaien, agitatoričen pa bo bolj vsled tega, ker je forma kot je ta (to rad priznam) lahko bolj agi-tacijska kakor prejšnja. Moja želja je, da se "Proletarca" razširi. Poskušali smo s prejšnjo obliko. Poskušali smo pred in med vojno—agiti-ramo neprestano. Ampak razširiti socialističen list ni igrača, ker je socialističen. Vzlic temu, jaz upam, da bo od sedaj naprej rubrika "Agitatorji na delu" izkazovala več naročnikov, in da bo število onih, ki ponavljajo naročnino sami direktno, istotako povečano, in ako se "Proletarca" v tej obliki res razširi kakor želimo ter s mu s tem omogoči, da se bo izplačeval, tedaj smemo upati, da dobimo povrhu še mesečno revijo, kar naj bo naš cilj. IZ COLL1NWOODA, O. I V tem oziru grešimo Sloven- tere se dobi pri članih "Na- dva glavna odbornika, večino-, .. U i . ci ravno toliko kakor domačini.' preja" in pri tajnikih društev ma pristaši naših idej — torej urugin naseioinan, g svojim udo prUluženim | "Sloga", to je pri Lenkotu in; taki člani kakršni so zgradili Perkotu. SNPJ. v aktivno, napredno, član kluba it. 37 J. S. Z. moderno bratsko podporno organizacijo, ki je ob enem or- ie vpraiujejo, kaj se je dogrfH- ^ ' — » — lo s "senzacijami" v Collin-'"lIlarJem podpiramo it uta woodu. Tak ropot - ali »e je ! .»J«™ nevihta pomirila? Morda mislijo, da se bijemo naprej molče. Ne- nič več se ne kregamo, kajti prišli smo k zavesti, da škodujemo s tem samo sebi in skupnosti. Pa če smo se malo vladajočega razreda, dasirav-no izhajajo pod firmo delavskega časopisja. Vzdržujemo Časopise, ki so delavstvu odkn to nasprotni, ker izhajajo pod firmo 'klerikalizma, pa tudi take, kateri skušajo prikrivati sporekli, kaj zato! Collinwood ^oje pravo lice pod krinko ne- vseeno napreduje, kar dokazu-, f" . .. r.. 0 ,, Kaj je takozvano nestran- jejo aktivnosti raznih orgamza- . ;J , , . , ' n^ioH« ™ i rti >iii karstvo tega časopisja? Eno- stavno krinka, s pomočjo katere se hoče, oziroma skuša slu- AU DOBI JOHNSTOWN FARO? Conemaugh, Pa. — Iz tega kraja je bilo v Proletarcu svo-ječasno poročilo o poizkusih u-stanoviti slovensko faro—toda uspeha nobenkrat ni bilo. Mor- ganizacija delavstva ter delavskih načel. Iz Krayna pride Sterle, iz Franklina A. Ivančič, iz Conemaugha I. Skufca, iz Kelso Kramar, iz Cambrije M. Pečjak, iz Moxhama J. Grač-ner, ter odbornika glavni pod-da bo več sreče sedaj. Ze ka- predsednik Andrew Vidrich in kih 7 mesecev se mudi s to misijo v Johnstownu slovenski frančiškan, ki ga je poslal Le-mont, da reši duše Slovencem žiti bogu in belcebubu obenem, tega okrožja. Kar se tiče duš, Nekateri izmed teh časopiso^ ' bi že še šlo, težave pa so v fi-nam prepevajo stare izrabljene nancah. G. frančiškan hodi od cij. Prošlo nedeljo so imeli svojo proslavo z bogatim programom "V boj-čani" in "Strugglerji", v nedeljo 14 a-prila pa vprizori dramatično druš "Verovšek" lepo igrOi "Tihotapci". Vse to pojasnu-' pesml slovenskih liberalcev, ki, hiše do hiše, apelira in moleduje, da Kre življenje in dru-,80 '"•»evali narod v kavarnah je> da se naj opišejo v faro in iabna aktivnost svojo pot, pa ,n P" «?ll,lh f^fl Nek1a,teri, da naj podpišejo posojilo, ki magari, da se skuja ta ali oni. «TO U'°Kf 8ta"ht,TJ * "J «T* bo treba za cerkev. Na svo-Tudl novo pevsko druitvo sluilJ? osebm ¿"tilakomnost. j, strani ima nekaj lajikov, raznih praznoglavih ljudi, ki'njim na čelu M. Rovanšek, in Frank Podboy, ¿lan porotnega odbora. — A. L. imamo. - Lahko torej poreče- nlO,' da nismo tako kisli v Col-:im®jo.8lučilj.no polne .moS,,je' linwoodu, kot bi zunanjim na-!!" bedast. klepetavosU raznih selbinam morda izgledalo iz j ,dlotf\ Ako bi bilo delavstvo objavljenih "dokumentov" in v večim zavedno ako b. znalo senzacij. Novi pevski zbor je mlshtl' bl taka lainJ,va čeli agitirati proti njemu. Pri primarnih volitvah so propadli Foley, Bloomberg, Pearuon in Seigier, nominacijo pa sta dobila Thompson (F.-L.) za župana in Gustafson (član trgovske komore) za komisarja. Bloomberg se je takoj po teh volitvah proglasil za "sticker" kandidata. Končne volitve so se vršile 2. aprila. F.-L. županskega kandidata Laborita O. E. Thompsons je porazil prejšnji župan z 18,000 proti 9,000 glasovom, za komisarja pa sta bila izvoljena Gustafson in Williams. Zadnji je bil "independ-ent". Bloomberg je dobil sedaj še manj glasov nego prvič. Tako se je delavstvo v Du- nost. Spominjali se boste iz mojega imenovanega dopisa, da se je delavstvo za te volitve razcepilo že pri primarnih volitvah. Tedaj so za mestne komisarje od strani delavskih frakcij kandidirali Emil S. Gustaf- voljiv. Ljudje so povečini siromašni in ne morejo odšteti Proletarcu niso videli Mcaj- dvajsetakov, ob enem so br?z-teng"—in temu je sedaj odpo- brižni za cerkev skoro ravno magano. Naloga vseh razredo-zavednih slovenskih delavcev zultat kolekte ni nič kaj zado- 80n (č,an trgovske komore) in toliko kakor za socialistično gibanje. Oboje jim je "ena fi-sedaj je, da se lote z vsemi Iga". Ali če bo frančiškan le močmi dela za razširjenje na-1 vztrajal, jih bo mnoge pridobil DOPISI j KLUBI IN DRUŠTVA, V NEDELJO 28. APRILA POŠLJITE ZASTOPNIKE V PITTSBURGH! Pittsburgh, Pa.—Ali si more naše delavstvo v zapadni Pen-nsylvaniji v čem pomagati? Ali so kakšna pota, ki nam bi pripomogla do boljšega živl-jenskega stanja? Ali ne bi bilo dobro, če bi začeli razmišljati in potem razpravljati, kje naj se koncentriramo, kje bi bili boljši izgledi za našo bodočnost? Začnimo se pečati tudi z ekonomskimi vprašanji, študiraj mo, kaj nam nudi Pittsburgh, kaj drugi jeklarski centrumi, kaj nam obetajo za bodočnost premogovniki. Morda bo kdo dejal: "Kaj bi si stavili taka vprašanja, saj vemo! Povsod je slabo!" Pa vendar, nič nam ne bi škodilo, če bi za-• o tem vseeno razpravljati. tVugo je "prohibicija". Z ^sj nas peste, vidimo lumpari-jo, ki se skriva v nji, in tudi vidimo, da je prohibicija povzročila med našim ljudstvom mnogo škode, ker se je velik odstotek ljudi udal pijančevanju celo bolj kakor pred pro-hibicijo. O takih predmetih bi naj imel ta ali oni referat, potem bi o njemu razpravljali, in če potrebno, tudi kaj sklenili. Mnogokrat smo že na naših zborovanjih govorili o agitaciji za Proletarca. Vsi vemo, kako potreben nam je ta list, in vsi smo soglasno sklepali, da je agitacija zanj potrebna — potem smo se razšli in pozabili na sklepe. Vzlic mizeriji, ki je zadela delavce v naših krajih —potreba za širjenje delavskega lista ni zato nič manjša. Se povečena je, kajti za delavca je potrebno da ve, čemu je za-* tiran, kdo ga zatira, kdo vihti nad njim bič, in kdo ima moč ki tako stanje lahko spremeni. V nedeljo 28. aprila ob 9. dopoldne se zberemo v Slovenskem domu na Butlerju v Pitts-burghu. Klubi JSZ., pošljite zastopnike—ne le po enega —ampak kolikor največ mogoče. Člani podpornih društev, poskrbite, da boste številno re-prezentirani na tem zborovanju. Podporna društva so delavske organizacije in bi se morala zanimati za delavske probleme prav tako kakor unije, soc. klubi itd. Pridite zastopniki podpornih društev vseh jednot in zvez, kajti na konferencah JSZ. je prostor za vse, ki jim je borba za delavske interese ter izobrazba in medsebojna pomoč glavni namen. Enako so na naših konferencah, potrebni zastopniki kulturnih društev. Mi smo en razred i-mamo enake interese, in zato tudi nastopajmo skupno. Konferenca JSZ. 28. aprila naj bo naš parlament.—P. C. se nam pridruži. V. Coff. gar veseli petje, je vabljen, da *ega lista' poIe* ^ete edi- veliko preje in tudi laglje, kot nega resničnega delavskega pa bi jih mogel kak dober so-časopisja med ameriškimi Slo- cialističen agitator za klub JSZ. •Na Subljevem koncertu v Co-nemaugh so se sešli skupaj ljudje raznih nazorov, in prišel je tudi naš "gospod". Marsikdo ga je videl tukaj prvič. Je NASE NAJBOLJŠE OROŽJE. Dopis iz milwauike naselbine! Najhujši sovražnik delavstva je nevednost. To je stara, globoka resnica. In vendar je baš boj proti temu zakletemu sovražniku ljudstva najmanj u-važevan. Povprečni ameriški delavec čita vse prej nego pod-učljive spise, se zanima za vse drugo rajše, nego za delavsko venci. Predvsem je naloga vseh naših klubov, da se podajo na delo. Sedaj ne sme biti več raznih izgovorov, ne več odlašanja; povsod, pri vsaki priliki, vsak dan, neprestano se mora voditi to delo in to z vsemi močmi in z vso odločnostjo. Pri tej priliki je potrebno tudi omeniti našo majsko slavnost oziroma veliko skupno priredi- en poraz "bogatejše", in to po-radi neumne otročje taktike tistih, ki se smatrajo za edino prave reševalce proletarijata. Duluth rabi politično organi-, zacijo, ki bo zmožna nominirati v mestne urade take kandidate, da jih bo delavstvo tudi volilo, ne da bi gledalo, kake narodnosti in kake vere so. Gustafson je bil sicer nomi-niran kot delavski kandidat, ali koliko je delavski, bo imel priliko pokazati kmalu ko pri- Arthur Seigler, ki ju je norni-niral osrednji delavski politični odbor. K hib Farmer-Labor stranke je pa nominiral za žu panskega kandidata O. E Thompsons (F.-L.) in za komi- de v urad, kajti predložena bo sarje pa Otto Pearsona (socia- predloga za minimalno plačo list) in Sam Bloomberga (ko- vsem delavcem, ki so zaposlje-munist). Poleg teh je komuni- ni v mestnih napravah.—In,če stično vodja Tom Foley kandi- bi imeli pravo, zrelo delavsko diraj za župana kot komunist, politično organizacijo, ne bi bi-Med kampanjo za primarne i0 treba hoditi v trgovsko ko-volitve so se vršile "čudne" re- m0ro po "delavske" kandidate, či. Komunist Bloomberg, ki je ( Dosti bo treba še dela, pred-bil nominiran od F.-L. kluba, je no se zanese med maso pravo bil potem oglašan v kampanj- zavest delavskega razreda. Ta ski literaturi komunistov z ge- naloga izobrazbo, oziroma za sred- tev socialističnega kluba in Soc. stva, ki mu jo nudijo. Name- pevskega zbora "Naprej", ki se sto, da bi vzel v roke časopis,!bo v nedeljo 28. aprila v ki bi ga podučil o razrednem s- s- Turn dvorani. Predvsem boju, ki bi mu povedal resnico opozoriti naše občinstvo Tole mi ne gre v glavo: Ako se res vsi tako trudimo za interese SNPJ., kakor vse-križen zatrjujemo sedaj pred konvencijo, kako to, da ne napreduje hitreje? Saj vendar večina društev stoji v članstvu! Prirastek daje največ mladina. Kako to, da nekateri tako vneto pridigajo bratstvo na način, da naj SNPJ. svoje tri milijone čimprej raztrosi! Za $90 bolniškega asesmenta hočejo nekateri dva tisoč dolarjev bolniške podpore, in če je ne dobe, pa vpijejo, da ni bratstva! . in ga vodil po potih napredka, čita kapitalistične in druge la-ži-časopise ter knjige, ki služijo vladajočemu razredu za po na veliko Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Lansko leto je "Naprej" v prizoril Cankarjeve "Hlapce" in to z veli- ___________pripada socialistom, majhne'postave, star okrog 55!slom : "Workers vote Commu- kajti drugi jo z uspehom niso let, in se piše Miklavčič. Use-1 nist: *oiey for Mayor *nd v *u"ju izvršiti- del se je bil k mizi, kjer so se- Sam bloomberg for Commis- — - — John Kobi. deli večinoma člani socialisti-)81oner \ NekaJ dnl Pred Pri" čnega kluba in se počasi podal marmmi neumnjevanje, kajti to je te- kanskim uspehom. Govorilo se melj njegove moči ter obstan- Je takrat v naselbini med razni-ka. Vsa zla, ki tlačijo delovno mi ljubitelji dramatike, "da Cankar ne bo ugajal". Doti- ljudstvo in ga zasužnujejo du- čne osel]^ 80 podcenjevale pov-ševno in telesno, temelje na Prečno duševno kakovost nase-nevednosti mase. Tudi svetov- !*?a občinstva. Sedaj pač ni več na vojna je bila omogočena I vprašanja glede priljubljeno-vsled te nevednosti.' Moč vla- 8ti Cankarjevih del, toda naše z njimi v živahen pogovor. Nekdo mu je dejal, da se trudi za stvar, ki ne donaša koristi, in če se mu posreči izpeljati jo, tedaj bodo njegovi stanovski tovariši v Lemontu kmalu poslali drugega, ki se bo vlegel na posteljo, katero bi on pripravil, kajti novi župnik je že "izbran" in to od kar je novo mašo bral. Pogovor pri tistem o-mizju se je nato sukal okrog gospodarskih zadev — kajti gre se za nakup nekega posestva v imenu fare in drugih kupčij. Nadalje mu je nekdo dejal, da si ni izbral pri svojem poslu najbolj idealno družbo. Ker omizje ni bilo po- volitvami je pa "Proletarec" je razširjen Bloomberg zavrgel komuni- med najrazumenjšimi čitatelji stično diktaturo in je v dnevni- slovenskega tiska ▼ Ameriki, kih izjavil, da naj se delavstvo Čitajte ga tudi vi. dajočih tiranov in diktatorjev; občinstvo je treba podučiti in polnoma suho, je bilo razpolo denarnih in kronanih kraljev pojasniti, da je igra "Kralj ■ ženje do,bro jn tU(ji reverend je na Betajnovi" nekaj izrednega, bil zidane volje. Nekateri nje-nekaj, kar sega naravnost v KOvi somišljeniki so se zanj ze- temelji na tej neumnosti, kakor temelji vsa beda, ki muči delovne mase. Delavstvo velikih industrijskih dežel Evrope stoji danes pred odločilnimi zmagami in triumfira nad padajočim kapi-tilizmom—zakaj? Ker je znalo rabiti svoje najboljše orožje, vsa sredstva, ki so mu nudila izobrazbo, ki so mu omogočala spoznati pomen in veljavo razrednega boja. Angleško de dušo človeka. Nemogoče je o pisati vso nepopisno lepoto, ki jo je vcepil naš veliki pisatelj temu svojemu delu. Kdor hoče zapopasti vso divnost te drame, jo mora sam videti. Kasneje bomo skušali igro natančneje opisati. Da bo program nudil mnogo duševnega užitka, o tem pač ni dvoma, ker "Naprej" je lavstvo bo zdrobilo temeljno j pridno na delu že dolge mese-moč kapitalizma pri prihod- ce, da bo v položaju nuditi to njih volitvah meseca majajpot nekaj posebnega. Poseb- dansko delavstvo je baš nedavno izvojevalo veliko zmago, nemško delavstvo igra že da- nost popoldanskega programa bo predstavljalo dejanje iz svetovno znane opere Trubador. nes veliko ulogo v državni po- Glavni ulogi pojeta "Naprejev litiki in predstavlja silo, ki bo postala v doglednem času odločujoča. Tako se dviga moč delavstva v evropskih industrijskih državah, medtem ko v Ameriki v tem oziru celo nazadujemo. Kje >je vzrok? V brezbrižnosti delavstva, predvsem v brezbrižnosti napram resnično delavskemu časopisju. tenorist Tom Petek in scprar.i stinja Mrs. Samonik. Vmes poje mešan zbor. Druga o-sebnost bosta tvorili dve pesmi —zbirka narodnih popevk; prvo poje moški, drugo mešan zbor Napreja. Poleg tega bo- lo bali, toda se mu ni nič hudega pripetilo. Mož je bil videti celo prav dobre volje zato, ker je bil v družbi razumnih ljudi, s kateri se je lahko o vsem razgovarjal. Ob tej pri-j liki mu je eden predlagal, da naj bi se vršila debata o predmetu, "Ali je res potrebna slo- j venska fara v Johnstownu?" in vsi so mu dali jamstvo, da bo imel na shodu popolno svobodo in da bodo poskrbeli tudi da bo shod miren. Reverend' je predlog sprejel, in eden prisotnih mu je obljubil, da pride na dan debate ponj z avtom. Debata bi se imela vršiti v dvorani soc. kluba na Franklinu tretjo nedeljo v februarju ob 2. popoldne. Debatiral bi z njim Andrew Vidrich. Ce je Vidrich mislil, da bo gospod držal besedo, ne vem, a meni se je zdelo že tedaj, da ga ne bo do na sporedu še razne druge blizu. Dotičnik je res šel ponj zanimive točke. Občinstvo že sedaj opozarjamo, da si nabavi vstopnice, ka- z avtom, a ga ni bilo doma. Iz tega okrožja pride na konvencijo SNPJ. šest delegatov in NAŠA PRVOMAJSKA ŠTEVILKA Ker je "Proletarec" spremenil obliko, izide letos prvomajska številka v novi formi, da se slovenske in druge jugoslovanske delavce po naselbinah z njo čimbolj seznani. Upravni odbor smatra, da je za nas sedaj najvažnejše, da koncentriramo agitacijo za razširjenje "Proletarca" v obliki kakršno ima sedaj. Prvomajska številka — četudi letos ne izide kot revija — bo zelo povečana, bo tiskarna na boljšem papirju, bo ilustrirana ter bo vsebovala prispevke raznih so-trudnikov kakor naše prvomajske izdaje dosedaj. Cene so letos ZNIŽANE, in sicer velja posamezen iztis le lOc, kar je 15c manj kakor prejšnja leta. Vzrok temu znižanju je, ker hočemo, da izide prvomajska številka Proletarca v obliki časopisa ne manj kot v deset tisoč izvodih. Poskrbite za naročila. Če ne morete več, tedaj naročite vsaj kakih 5 iztisov, ako jih naročate kot posameznik. Cene so: Posamezen iztis ..$ .10 10 iztisov.........95 25 iztisov........ 2.25 50 iztisov........ 4.50 100 iztisov ...........8.00 250 iztisov ............20.00 500 iztisov ............38.00 1000 iztisov____i. 70.00 Sodrugi, obljubili ste, da boste delali za razširjenje "Proletarca" z vso močjo, ko hitro izpremeni obliko. Tu je ena prilika. Mnogo ljudi ne ve, kakšen je "Proletarec", kako je urejevan. Naročite jim prvomajsko številko, ki jim bo sigurno ugajala, in marsikdo bo postal naroČilik. Poskrbite za naročila v klubih in društvih. Sporočite upravniitvu čimprej, koliko izvodov želite. Ce morete dobiti kaj oglasov, jih pošljite. Ako želite ▼ tem podatke, pilite upravniitvu. TU-INTAM. CollLnwoodt O. — ProAlo nedeljo sta proslavila 25-letnico SNPJ. društvi "V Boj" At. 53 ter "Strugglers" 4t. 614.- Govorili so Matt Petrovich in J. Lokar ml., člana teh društev, ter Filip Godina iz Chica-ga. Spored je nadalje uključe-vai eno deklamacijo o SNPJ. (spesnil 1. Molek), Marseljezo (igrala godba} in večje število muzikalnih in pevskih točk— torej zelo lep program. Po sporedu se je vršila plesna zabava. V nedeljo 28. aprila pa ima slavnost federacija društev SNPJ. • • • Ako se srečaš s človekom, in ti bo pravil, kako ljubi svoj narod ter svojo domovino, ob e-nem pa ti bo rekel, da sovraži zavedne delavce, tak človek ne govori resnico, kajti ljubi domovino in narod, mora vedeti, kaj je narod. Ako bo dejal —zaupam svoji domovini—ali bojazen imam pred delavstvom, tak človek je bedak. Ni je države brez delavstva. In hliniti se državi ter nasprotovati delavstvu, se pravi ropati delavce njihovih pravic.—Tako je razvijal svoje misli o delavstvu Abraham Lincoln. IZ IPRMNltm • ♦ • Na delavske mase se v vladnih krogih vedno rado pozab-Iglja. Kadar apelirajo delavci za pomoč in pravico, se jim malokdaj odgovarja. Ko pa govore bogatini in vprašajo za nadalj-ne koncesije, jim ni treba preveč vpiti, kajti gospodje državniki in drugi politični funkcionarji imajo zanje zelo tenka ušesa. • • • Ce imamo resen namen kaj doseči, se moramo organizirati politično. Kapitalisti imajo močno stranko dveh imen, toda ne bila bi močna, ako bi se delavstvo, ki glasuje za republikansko in demokratsko, organiziralo v socialistični. • • • Dasi razredno zavedno delavstvo v tej deželi ni še močno, je potom velike socialistične propagande v unijah in v splošni javnosti tekom prošlih par desetletij pripravilo že precej dober teren za socialno zakonodajo. Prisilili so kapitalistični stranki, da sta pristali v odškodninske zakone, ki se morajo seveda še veliko izboljšati, toda so začetek, ki j^ tudi v tem slučaju tak kakor vsak začetek. Dobili smo v zakonodaje in v kongres predloge, ki prepovedujejo otroško delo v industriji, ki določajo maksimalen delavnik za ženske, in začele so se pojavljati tudi predloge za starostno zavarovanje. Delavnik je skrajšan, dobili smo razne zdravstvene biroje, komisarje, katerih naloga je preiskovati higijenične ter varnostne naprave v tovarnah in maj nah. Vse to je sad socialistične propagande treh desetletij. Kapitalistični politiki so zelo praktični. Kadar vidijo, da ni izhoda, tedaj sami vzamejo eno ali drugo takih socialističnih zahtev iz minimalnega programa socialistične stranke, potem zakon kolikor mogoče omilijo, da ne napravi kapitalistom občutne Škode, nato pa paradirajo, Itako so za delovno ljudstvo. Na tak način odvračajo ljudsko pozornost od socialistov in jo obračajo nase. c ^ • • » Sunday School (nedeljska šola) bi človek mislil, da je verska ustanova, da so to šole kake protestantovske cerkve. Dobro, to so. Ampak ime izhaja iz časov, ko so morali o-troci čez teden garati v tovarnah, v nedeljo pa so se učili či-tanja, pisanja in seveda vero-nauka. Otroci obiskujejo sedaj šole do 16. leta in da jim je izobrazba dostopna v toliki meri, je največ zasluga organiziranega delavstva. Včasi so jo imeli v zakupu samo gospodarski sloji. Delavec in tlačan sta imela edino dolžnost, garati in vojskovati se za gospodar-ja.—F. Barbie. f n Kolikor imo dobili aporočil dosedaj, so naročniki s povečanjem liata ter z njegovo obliko prav zadovoljni, daai mnogi naglašajo, da jim je bilk revija zelo priljubljena. Ampak sedaj je sklep izvršen, in treba je začeti izvajati obljubo—ki je, več agitacije za razširjenje "Proletarca". a Ah •te dobili Proletarca na ogled? Nekateri klubi so ga namreč liaročili več izvodov za agitacijo, milwauški npr. 50 izvodov tedensko. Nekaterim zastopnikom ga bomo v ta namen pošiljali še nekaj tednov. Ce ste vi eden onih, ki ste list prejeli, in še niste naročnik, u- pamo, da postanete v kratkem, a Če kake številke ne prejmete, ali če je naslov napačen, sporočite nam z dopisnico, da vam izgubljene iztise nadomestimo z drugimi, ali da napako v naslovu popravimo. Večja naročila majske številke smo prejeli dosedaj: Klub št. 1, (Jhicago, 500 izvodov; št. 27, Cleveland^.500 ; št. 114, Detroit. 250; št. 224, Chi-cago, 25. Čitajte sporočila o majski številki na drugem mestu. Chicago, 111.—Od treh peč-larjih z Robey strita. Proleta-rec v novi obliki se nam tako dopade, da ga smatramo vrednim vse podpore. V ta namen mu položimo mali dar na oltar socialistične vzgoje. — Klub treh mušketirjev« To je prvi odziv te vrste na "obliko". Poslali so tri dolarje. 1 v ; : —s.-,-e—- Naročite prvomajsko številko svojcem v stari kraj. Stane 15c. iztis. Pošljite nam vsoto in naslov. Naročniki nam bodo zelo ustregli, če nam pošljejo v izenačenje razlike, ki je v ceni med regularna in prvomajsko številko, katero istota-ko dobe vsi naročniki, kak mal prispevek, ki je lahko v znamkah. In ne pozabite naročiti vsaj par izvodov, da jih razda-te med znance. CARINSKA OBZIDJA SO LJUDSKIM INTERESOM ŠKODLJIVA. (Nadaljevanje • 1. strani, 2. kolona), rajo ker je ameriška vlada zaprla izvoz njihovega mesa. Na Kubi se hudujejo, ker se Amerika pripravlja, da zviša carino na sladkorne izdelke. Španija protestira, ker je Amerika zaprla svoje meje njenim rozinam. V Avstriji, ki ima mnogo modernih industrijskih podjetij, pravijo, da vojuje Francija boj Evrope proti ameriškemu dolarskemu molohu. Argenti- stracija dežele je pod njeno kontrolo. Kapitalizem Zedinje-nih držav v svoji gonji za večje carine vedno povdarja, da deluje s tem za protekcijo "visokih" plač delavcem. To je prevara, in čimprej je delavstvo spozna, toliko bolje. I AQITMQiJI I* BEL» "Bledi mesec (Vilhar), v 8. zapoje moški zbor "Lire" "Mornarsko", v 9. pa bo mešan zbor izvajal odlomke iz opere "Gorenjski alavček". Zborovodja "Lire" je G. Chrzanovski.—A. Bala, Naročnin na "Prolatarca" so poalalit Anton Jankov ich, Cleveland, 0..... 25 Jacob Koiič, Milwaukee, Wis------ 11 Anton Zornik, Herminie, Pa-------- 4 Chas. Pogoreiec, Chicago, ML...i«~ Tony atruiiéar, Wimiber, Pa......... Is 2 Fr. Zagar, Terre Haute, lrui t John Mauri, Neifs, 0................... 2 John Kunstelj, Arcadia, Rans.---- 2 Jake Kupnick Sheboygan, Wis..... 2 Louis Britz, Lawrence, Pa........— Adolf Kraina, Park Hill, Pa-------- Frank Barbii, Collinwood, 0....... „ _ __ Anton Je ram, Burgettstown, Pa.. Aj^enUna^ceio*grozi u-1 ^uju^Ûl^!! OHIJSKA KONFERENCA J. S. Z. BO V NEDELJO 26. MAJA V BARBEfcTONU. Cleveland, O. — Prihodnje zborovanje ohijske konference JSZ. bo v nedeljo 26. maja v Barbertonu. Klubi, podporna društva in vse druge organizacije, pripadajoče Izobraževalni akciji JSZ. naj poskrbe, da bodo zastopane na tem zborovanju. Vse, ki morda ne dobe drugega vabila, opozarjam na to notico, ki naj jo smatrajo za uradno obvestilo ter izvolijo zastopnike. Dnevni red bo važen, in med drugimi bo vsekakor važna točka o "Proletarcu", sedaj ne več radi njegove oblike, pač pa o agitaciji, kajti oblika je spremenjena in sedaj je treba akcije, da ga razširimo. J os. Franceakin, tajnik konference. Ali s« kedaj vprašate, če izvršujete svojo dolžnost napram svojemu glaailu? NASA MAJSKA ŠTEVILKA. Sodrugi in somišljeniki, žu-rite se * naročili, kajti majska številka Proletarca bo ona, ki izide 25. aprila. Obvestite nas, koliko izvodov želite, kakor hitro mogoče. Ker dobe povečano prvomajsko številko tudi vai naročniki, se obračamo nanje, kakor prejšnja leta, da nam bi stroške za to izdajo pomagali pokriti a svojimi prostovoljnimi doneski. Oglase pošljite čimprej. Klubi ali kulturna društva, ki žele imeti ▼ prvomajski ste vilki svoje alike, naj jih pošljejo te dni. Vzrok, da smo s pripravami za prvomajsko številko zakasneli, je ta, da smo morali čakati na izid glasovanja v klubih o spremembi oblike, ki je trajalo akoro do konca marca. Sedaj ae moramo seveda ž uri ti, in na zastopnike ter somišljenike se zanašamo, da bodo to našo težkočo razumeli ter se tudi oni požurili z naročili, oglasi in prispevki. , . . , .Joseph Zorko, West Newton, Pa. na, ki izvaža V glavnem Žito, f>Xony Zupančič, Point Munon, Pa. meso in mlečne produkte in ji Zedinjene države ne sferno zapirajo svoje meje ampak ji tudi ogrožajo njen trg drugod, je začela uravnavati svojo politiko z geslom kupujmo od onih, ki Jcupujejo od nas" ničiti žitni izvoz Zedinjenih držav s posejanjem 30,000,000 akrov svoje sedaj še neobdelane zemlje z žitom. Nemčija se pritožuje vsled nestabilnosti ameriške carine ter vsled njene prohibitivne visokosti in se zateka v protiutež k ustanavljanju evropskih industrijskih kartelov. V Angliji protestirajo veletrgovci in tovarnarji v volneni industriji proti ameriškemu zapiranju mej in Švica se enako pritožuje proti carini, ki so jo Zedinjene države uvedle na import ur. Švica jih je pošiljala v to deželo za visoke i Frank Boltesar, Pueblo, Colo....... 1 LISTU V PODPORO Sodrugocn v Clevelandu. Saj« klub« it. 27 JSZ. »a vrla vsak prvi patafc ob 7:30 svačar in vsako trat-jo nadalja ob 2:30 popoldna v klubo-vik prostorih v Slov. narod. domu. Sodrugi, prihajajte redno na saj» in pridobivajta novih članov, da bo mo-ga1 napraviti čim vai na polju socialistična vzgoja ir V borbi sa naša prava. VI. Iskas. Clavaland, O.. Frank Barbič, $1.20; po $1.00: Jos. Kunčič, Anton Jankovich in Anton Mravlja, skupaj $4.20. Bridgsport, O.: Joseph Snoy, 42c. Shaboygan, Wis.i. Jake Kupnik, $4.25, J. Pestotnik, 25c, skupaj * i Torr« Hauta, Ind.: Frank Zagar,' $1.25. Edison, Kan..: Chas. Vorina, $1.00. Chicago, 111.1 Po $1.00j John Kayer, John K. Sprohar, Joseph Golob in «Martin Knific, 25c, skupaj $4.75. Waukagan, JU.: Anna Mahnich, 40c. Skupaj v tem izkazu $16.52, prejšnji izkaz $90.35, skupaj $106.87. vsote. Kanada se boji, da bo-, Jf»^ Gerbajs; Frank Bmm^ bOc.i do Zedinjene države docela zaprle meje njenim poljskim pridelkom, zato postaja bolj in bolj nezaupna in išče izhod v slučaju, da se pojavi kriza. Zedinjene države so danes v mednarodni trgovini kolos, ki nima in ni imel še nikoli primere. Ameriški notranji trg je velikanski. Produkcija se vrši na debelo. . Izdelki se prodajajo ameriškim konsumentom za sto odstotkov in tudi več dražje, kot pa stane njihova produkcija. To omogoča carina, ki zabranjuje uspešno konkuriranje izdelkov iz drugih dežel. Ogromni profit, ki ga delajo jeklarski, mesarski, živil-; ski in drugi trusti na ameriškem trgu, omogoča, da pošil-* jajo lahko v inozemstvo isto* blago po zelo znižani ceni.* KONCERTNA PRIREDBA DETROITSKE "SVOBODE". Detroit, Mich. — Soc. pevski zbor "Svoboda" vprizori v nedeljo 14. aprila ob 3. popoldne v Hrvatskem domu opereto "Rožmarin". Sodelujeta tudi pevska zbora "Bled" in "Ljubljanski Vrh'V Vstopnina za moške je 75c. in za ženske 50c. Občinstvo v Detroitu je vabljeno, da pride na to koncertno prireditev v čim večjem številu. —U. Semrov. KONCERT PEVSKEGA ZBORA "LIRA". V nedeljo 14. aprila bo v Profit, ki ga jim dajo ameriški • dvorani SNPJ. v Chicagu (spo-konsumenti, pokrije ne le vse ^d je v oglasu v tej številki) njihove proizvajalne stroške, pač pa jim omogoča še visoke dividende. Blago, ki ga izvažajo, jih torej praktično ne stane ničesar, razen stroškov za prevoz in carino. To velja ne samo za živila in industrijske izdelke, pač pa še za marsikaj drugega, npr. posebno za filme. Vsak ameriški film se naj prvo desetero in stotero izplača v tej deželi. Kar dobe zanje v Evropi, je stoodstotni dobiček. * Velikanska ameriška konkurenca v tujih deželah ni izboljšala življenskega položaja a-meriških delavcev, poslabšala pa ga je delavcem v Evropi, kajti evropski karteli se skušajo obdržati na površju pod bremenom konkurence, kaotične trgovine, neurejenih kreditov ter visokih davkov na račun delavčevega znoja. Carine so v prošlosti lahko imele kak logičen pomen, ki pa sedaj bolj in bolj izginja. Čemu jih je tre ba? Na ljubo "protektiranja domače industrije"? Dandanes jo je s carinami nemogoče dvigniti., Ce nima pogojev za razvoj, jo colnine ne bodo rešile. V dobi radija, aeroplana, zrakoplovov, brzovlakov in parnikov ter drugih tehničnih čudes ni uspešen carinski zid nič več mogoč. Je ogromna, moderna, efektivno organizirana in diplomacija ter admini- velik koncert, na katerem sodelujejo poleg "Lire" še zbori "Slovan", "Dudziarz Paderev-ski" in "Prešeren". Pel bo v solospevu tudi znani baritonist Paško Alujevič. Vstopnina v predprodaji je 50c, pri blagajni pa 75c. Opozarjam občinstvo, da naj pride v dvorano točno, kajti to pot bomo imeli samo koncert, nič veselice. Mešan zbor "Lire" nastopi prvič s pesmijo "Ljubica" (Foerster), v 7. točki bo zapel Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. April. MILWAUKEE. WIS.—Klub it. 37 prhrsdi s sodalovanjam soc. pavskaga sbora "Napraj" prvomajsko proslavo v nadaljo 28. aprila v S. 3. Turn Hall. Popoldna govori in koncart, svačar pradstava "Kralj na Batajnovi". PITTSBURGH. PA. — Konferenca JSZ. v nadaljo 28. aprila ob 9. dop. v Slovanska« domu na Butlar St. Popoldna valik ljudski shod. CHICAGO, ILL. — Koncart v nadaljo 28. aprila v dvorani SNPJ. pod «vspicijo "Sava". Pojajo cla-valandski pave» Balla, Eppich in Plut. Maj. CHICAGO, ILL.—Prvomajska slavnost kluba št. I v s rado 1. maja v dvorani SNPJ. WAUKEGAN, 1LI--Na priredbi kluba it. 45 JSZ. bo dna 5. maja vprisorjana drama "Kamnolom". To bo ob anam majska alavnost. BARBERTON. O.—-Konfaranca JSZ. v nadaljo 26. maja v dvorani duitva "Domovina". Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik socialistična stranka v Cook County v nadaljo 9. junija, Rivarviaw Park, North Waatarn Arm. bl.xu Belmont Ava. BRIDGEPORT. O.—Konfaranca JSZ. sa vshodni Ohio in Waat Virgin! jo v nadaljo 23. junija ob 9:30 dopoldna v Slovanski dvorani. Boy dsv ilia. J ali j. G1RARD. O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nadaljo 21. julija. FRANKLIN - CONEMAUGH, PA.—V soboto 4* maja priredi klub it. 5 majsko slavnoat v Slov.' isobraaevalnam domu na Franklinu. Saptambar. WAUKEGAN, ILL.—Konfaranca JSZ. sa Wisconsin-Illinois an-krat masaca saptambra. Oktober. CHICAGO. ILL.—V nadaljo 27. oktobra dramska pradstava kluba it. 1 JSZ. Novambar. CHICAGO. ILL.—V nadaljo 30. novambra pradstava s pat jam, ki jo ~pri*ori pevski abor "Sava". D ac am bar. CHICAGO, ILL.—Klub it. 1 priradi običajno Silvaatrovo zabavo v torak 31. decembra v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datuma svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) ........M................................m................. "ZADRUŽNA BANKA V LUBLJANr1 ¡1 JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) sprajama danar na ¿uvanja kot vloga na hranilna knjižica ali tako£i račun, proti najboljiamu obratovanju. 2.) posraduja najcanajio dostavo danarnih potiljk is Amarika v domavino in obratno. 3.) * posraduja v vsaH gospodarskih in finančnih madavah hitro in po cani. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nokaie za račun Zadružne banke na Tha Amalgam-atad Bank of Naw York, 11-15 Union Squara, Naw York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o Um obvesti In naroči izplačilo. Za kulatnost poslovanja Je le mr.ogj prlsnalnih pisem na raspolago. Obračajte se v vseh potrebah sa stari kral na Zadruino banko v Ljubi lafet» MiVloiičava ca»*a 13, Jugoslavia, Europa." " PROLETAREC' NAJ POSTANE NAJBOLJ RAZŠIRJEN JUGOSLOVANSKI LIST DELAVEC RABI SVOJ TISK, da ga brani, da ga uči in da mu predočuje točen pregled ter sliko položaja. Tak list za delavce je "Pro-letarec". Sedanji sistem je delavstvu sovražen, kar priča ne le izkoriščanje pri delu, ampak tudi oblast. Ta postane delavcu naklonjena šele tedaj, kadar bo on OBLAST. V tej smeri ga vodi socialistični tisk. "Proletarec" bo v bodoče laglje in v večji meri vršil svoje funkcije kakor doslej, in da bo čim efektivnejši, potrebuje vašega sodelovanja, kajti potrebno ga je razširiti. "Proletarec" izhaja sedaj povečen za 13 strani prejinjega formata, kar znači 676 STRANI POVEČANJA NA LETO, AKO GA OHRANIMO V TEM OBSEGU. 676 dodatnih strani pomeni, da dobite štiriintrideset številk obsega kakor je bil Proletarec dozdaj VEC na leto, kar je resnično povečanje lista. "Proletarec" v tem obsegu je OSEM KOLON VEČJI kakor je bil do decembra 1918, ko je spremenil obliko iz časopisa v revijo. Osem kolon vsak teden več pomeni v teku leta povečanje sedem številk obsega kakor ga ima ta izdaja in poleg tega še 26 kolon. "Proletarec" je povečen v toliki meri, ker so bile okolščine pri tej spremembi za list u-godne, vprašanje pa je, če bomo mogli to povečanje tudi ohraniti BOMO, če izpolnimo obljubo, da se vsi lo* timo z vso močjo agitacije za razširjenje lista takoj, ko mu bo oblika spremenjena. "Proletarec" bo v bodoče prinašal redno tudi ilustracije in mnogo več gradiva kakor dosedaj. Cimlaglji bo njegov boj za obstanek, toliko več pozornosti bomo lahko posvetili nalogi za izboljšanje lista. Pridobite mu naročnikov. V svrho, da bo klubom agitacija olajšana, jim priporočamo, da naroče večje število izvodov ter jih razdele in tako seznanijo nenaročnike s Proletarcem. Cena listu od deset izvodov naprej za razdajo je samo 2c iztis. Torej deset iztisov 20c, 50 iztisov $1 itd. Naročite jih takoj, kajti ta znižana cena ostane v veljavi le nekaj tednov. "Proletarec" bo v tej kampanji za svojo razširjenje potreboval tudi gmotno pomoč. Ako nimate prilike, da bi mu pridobili novih naročnikov, mu lahko pomagate v agitaciji s kako vsoto, katere izkazujemo pod rubriko "Listu v podporo". Vprašajte za prispevke v ta namen tudi druge naročnike in somišljenike. Pomoč listu so tudi oglasi. Pridobite trgovce, profesionalce ter razna podjetja, s katerimi imate opravka, da bodo oglašali v "Proletarcu". Naša agitacija za povečanega "Proletarca" naj ne bo podobna teku starinske lokomotive, pač pa naj bo jaka, kakor je jaka moderna lokomotiva. "Proletarca" ojačajmo toliko, da bo pokrival redne izdatke z rednimi dohodki, potem bomo lahko ustanovili še mesečno revijo — in to bo triumf delavskega tiska med Jugoslovani. Vsak klub naj se loti naloge—nič odlašati! Kjer kluba ni, naj se snide skupaj v svrho agitacije več posameznikov. ' Kjer je le eden, ki je pripravljen agitirati za ta list, naj AGITIRA! Seznam "Agitatorji na delu" bo priobčen vsaki drugi teden. Pazite nan j! In skrbite, da boste zastopani v njemu redno—kajti rubrika "Agitatorji na delu" je Proletarčev barometer. i i PROLETAREC Lui sa intarmsa dmlavêkmga Ijudttva lshaja vsak četrtek Imdaja Jufo«l«»aaska D«lav«ka Tiskovaa Druib«, ». lit Ckicago, Olaailo Ju «ttlOTwk* Socialulién« Z NAROČNINA u Zedinjetie driave in Kanado, m celo leto 3.00; sa pol leta $1.761 «a četrt lata $1.00 — Ibomukvo: za celo leto $8.o0; la pol leta $2.00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naAem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* * v Atevilki tekočega tedna. • • PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor Business Manager. I Frank Zaits Charles Pogorel« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $2.00. _ Address* PROLETAREC 3659 W. Mtk St., Clucoco, III. Tolapkom Rockw.ll 2864 Kilo tvori slovenske podporne organizacije Nekdo odgovarja: Slovenci, ne pa socialisti, katoličani in komunisti. Tako tolmačenje nič ne pomeni, kakor ne bi nič pomenilo, če bi re>kli: Ameriko sestavljajo Amerikanci, ne pa katoličani, protestan t je, belci in Črnci, in-dijanci, republikanci, demokratje in kuklux-klanovci. Kapitalist, ki te izkorišča, je lahko tvoj ožji rojak, lahko je v isti podporni organizaciji, toda po duhu ni tvoj brat, pač pa tvoj izkoriščevalec. Katoličan je katoličan povsod, tudi vi slovenski podporni organizaciji, socialist se povsod zaveda, da je delavec iai da je interes delavcev vseh narodnosti enak, in kukluxkla-iiovec bo povsod domneval, da so vsi drugi, razen nordov, inferiorni in jih je treba vBled tega še bolj tlačiti v inferiomost. "Bodi Slovenec", pravijo eni, "nič drugega". "Ljubi svoj stan," uče drugi. "Bodi zvest svoji novi domovini," kličejo amerikanizatorji. Mi pravimo: Uči se in bodi človek! Ce boš to, te ne bo sram jezika svoje matere, ne boš izdajalec svojega stanu, in ne boš sovražil drugih narodov, ali jih podcenjeval, kakor uči ojrikogrudni šovinizem. '"•"__. . .1 » Gospodarstvo v letu 1928 Po "Arbeiterzeitung-i" za naš list napisal X. X. (Ljubljana). Kakor je leto 1927. prineslo zadnjo izpopolnitev kapitalistične stabilizacije po vojni, tako je preteklo leto pokazalo, da ta stabilizacija ni bila zgrajena na labilnem temelju, kakor so to mnogi mislili. V obče svetovno gospodarsko ravnotežje ni preživljalo kakih znatnih motenj. Znaki nastopajoče krize v Združenih državah ali v Nemčiji, znaki, ki so bili pred letom še prav razločni, so varali: leto 1928. je bilo leto avetovnogospodarskega ravnotežja. Mednarodno vzeto so lani največ skrbi vzbujale spremembe na denarnih trgih. Medtem ko so Združene države zadnja leta vodile izključno politiko nizkega obrestovanja, je od leta 1928. planil iz Združenih držav val podražitve denarja preko celega sveta. V razmeroma kratki dobi je bila oficijelna o-brestna iricra v New Yorku povišana od 3 Vi na 5 procentov. ; Sprememba denarne politike Združenih držav in poizkus, s pomočjo večjih obresti zadržati denar doma, je povzročilo gotovo tudi spremembo gibanja zlata. Za leta po vojni je značilno, da so Združene države vlekle k sebi zlato z vsega sveta. Sredi 1927. se je pričelo to gibanje zlata spreminjati: pričelo je pošiljati zlato iz Združenih držav. Oficijelna ameriška obrestna politika je zahtevala to gibanje zelo močno. Ta veliki odtok iz Združenih držav je imel za posledico, da je njihov delež na imetju zlata v svetu padel od 42 na 37 procentov. Od avgusta, 1928.—pod vplivom podražitve denarja—je ta odtok prenehal. t - Brezposelnost. Dasi ni bilo v nobeni deželi opaziti akutne krize, je bil položaj na mednarodnem delovnem trgu tekom celega lanskega leta slab, neugoden. Evropske države—z malo izjemo nekaterih držav, tako Francije, kjer malone ni brezposelnosti—in brezdvomno tudi Ze-dinjene države stoje kljub vse leto rastoči konjunkturi v znamenju brezposelnosti raci* jonalizacije. K temu pride še brezposelnost v posameznih panogah gospodarstva, ki je postala kronična: predvsem silna brezposelnost v angleškem rudarstvu, ki je zvezano z groznim obubožanjem angleških delavskih množic. Industrija. 4 Ce odštejemo Anglijo, kjer je pranogar- etvo oslabljeno, je produkcija premoga v malone večini državah , na povprečno vUokem stanju. V Angliji je v zadnjih mesecih po mimobežnemu lahkemu poboljšanju premogovne storitve spet nastopilo znatno poslabšanje. V Franciji se je vse leto produkcija premoga držala na precejšnji višini, dasi je prodaja v zadnjem času malo popustila. V Nemčiji je bila premogovna produkcija deloma manjša od 1927 a se je v zadnjih mesecih dvignila. Tudi na Češkoslovaškem in na Poljskem se je produkcija premoga držala na dosedanji višini, na Poljskem je bila celo večja od leta 1927. Tudi železna in jeklarska industrija se je v 1. 1928. ugodno razvijala. V Zedinjenih državah stoji ta industrija v znamenju visoke konjunkture. V Veliki Britaniji je industrija jekla in železa padla: produkcija železa je bila v prvi tretjini leta za celih 18% manjša kakor 1927. leta. Tekstilna industrija je imela slabe čase v Združenih državah, v Nemčiji in Franciji. Tudi drugi izgotovljeni predmeti so imeli slabo prodajo. Svetovna žetev. Poljedelstvo je imelo po lažnih krizah, katerim je bilo poljedelstvo izpostavljeno zadnja leta (v Združenih državah in Nemčiji v glavnem), sorazmerno ugodno leto. K temu je pripomogla v glavnem izvanredno dobra svetovna žetev pšenice. Pšenična, ječmenova in koruzna zetov je bila večja od izredno dobre žetve leta 1927. in tudi bogatejša kot povprečna žetev v letih 1924 do 192$. V Evropi sta bili pšenična in ječmenova žetev, v Severni Ameriki so bile pšenična, ječmenova in koruzna žetev mnogo večje od povprečne žetve leta 1927. Pod pritiskom ugodne žetve so cene pšenice in rži precej padle; manj se je pocenila koruza, ker žetev koruze ni tako uspela kakor ostalo žito. Cene. Svetovni nivo cen ni bil izpostavljen bogve kakim viharnim spremembam. Veletrgovske cene so poleti v večini državah popustile, a so se potem spet dvignile. Cene industrijskih surovin so malo narastle; cene železa, bakra, svinca so deloma narastle, zelo pa so se dvignile cene cina in kavčuka. Na čelu gospodarskega razvoja korakajo Združene države ameriške. Izredne konjunkture se veseli vBe leto 1928. Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija imajo slabše konjunkture, a izmed teh treh držav ima še najboljšo konjunkturo Nemčija. ZDRUŽENE DRŽAVE so doživele leta 1927. mimobežno nazadovanje. Prenatrpa-nost trga z avtomobili in drugi znaki neke gospodarske utrujenosti nam dajejo koncem leta povod za vprašanje, ali ne pešajo že s svojo konjunkturo Združene države. Leta 1928. se severno ameriško gospodarstvo ni le pozdravilo od tega nazadovanja, marveč doseglo nov rekord. Indeks industrijske zaposlitve kaže višino, kakoršnje zadnja leta ni imelo. Zboljšanje je sledilo iz ponovnega oživljenja avtomobilske in elektro-industrije, ki ima za posledico jačjo zaposlitev v železni jeklarski industriji. Skoro vse industrijske panoge so deležne nove velike konjunkture, le tekstilna, usnjena in papirna industrija ter premogokopstvo ni nič prizadeto od tega. FRANCIJA.—Kriza, ki jo je preživljala Francija takoj po stabilizaciji franka, je bila v primeri z ostalimi stabilizacijskimi krizami zelo neznatna. Zato so jo tudi naglo preboleli; leto 1928. je stalo v znamenju rastoče zaposlitve francoskega gospodarstva. Veliko stanje produkcije izza inflacijske dobe je spet doseženo, deloma celo prekoračeno. Zlasti železna industrija ima močno konjunkturo v svoji državi. Na delovnem trgu je močno povpraševanje po delovnih močeh; inozemski delavci, ki so nekaj časa po stabilizaciji le težko našli posla ali pa so se morali celo vrniti v svojo domovino, prihajajo spet v večjem številu v Francijo. NEMČIJA spada k deželam, katerih neugodna konjunktura je bila začetkom leta povod raznovrstnih bojazni. Po par mesecih," v katerih se je gospodarstvo razvijalo v drvečem tempu, je začela v jeseni nagloma rasti brezposelnost, kar je pričalo, da se je gospodarski položaj poslabšal, vendar radi tega ne moremo govoriti o kaki gospodarski krizi. ITALIJA.—^Gospodarstvo fašistične Italije je po porastu in stabilizaciji lire obiskala dolga in težka depresija. Le polagoma se je položaj v 1. 1928. neznatno zboljšal. Poleti je brezposelnost padla, a je v jeseni spet zelo narastla. Kljub poboljšanju položaja industrije je še vedno v neugodnem položaju; kemična industrija ima premalo posla, industrija umetne svile se je morala omejiti, avtomo-bilna industrija pa še ni dosegla niti stanja kakor ga je imela pred vojno. VELIKA BRITANIJA.—Od vseh veletkapi-talističnih držav je gospodarski položaj najneugodnejši v Angliji. Leto 1928. je prineslo poslabšanje v premogovni, železni in jeklarski industriji in je gospodarski položaj Velike Britanije zelo neugoden, dasi je angleško gospodarstvo že prebolelo akutno krizo. OSTALE DRŽAVE. — Češkoslovaška je imela skozi celo leto.dobro konjunkturo, Madžarska je precej slabša od leta 1927. in stoji gospodarstvo v znamenju depresije. V severnih evropskih državah gre gospodarstvo stalno k izboljšanju. Od izvenevropskih držav imajo malone vse dežele Amerike, pred vsemi Kanada, zelo dobro konjunkturo. V vzhodni Aziji pa se izboljšanje le počasi razvija. KAENTNERING, KRAS DUNAJA IN PA LEPIH TER NELEPIH SPOMINOV Is Dunaja poročajo 3. aprila, da je avstrijski kancelar duhovnik Ignatz Seipel reaigniral, ker je izgubil zaupanj* celo svoji lastni stranki. Njegova popularnost stalno pada od julija 1927, ko je bilo v okrožju Kaentneringa, kjer so razne vlad^ ne in mestne palače, ubitih v izgredih od Seipelove policije blizu sto socialistov. Tedaj so prerokovali Seipelu sijajno bodoči noet in padanje socialistične stranke. Dogodilo se je nasprotno. povest o usodni "loti" Koz m« Teleban. Usodna pomota usode je do- ljubil. Tisti odbor, o katerem ločila, da se je v mestu strojnih sem vam omenil, je pa vse to pušk, Caponejev in kalifornij- P<> božji volji' izvedel in je zelo skega vina zgradilo na usodni P^oval. In v tem napetem ulici poslopje največje, najna- Preiskovanju je postala vsa prednejše in najbolj bratske podporne organizacije. Ampak to še ni pomota. Pomota je v tem—nesreča ali kako bi dejal—da je tisto stavbišče obsegalo samo dve loti—bila pa je še ena poleg, skoro prazna, ki je vabila—kupite me! Velika napredna jednota j nekega zakajenega dne p svoj in modrih možeh sklenila, da za tisto loto povpraša, ampak tako pod roko, da ne bo lastnik nič slabega sumil in ne bo računal preveč. Namesto, da bi se to lepo in pametno izvršila, kakor bi se od modrih mož pričakovalo, je usoda določila, da je najbolje, ako se jo kupi privatno in se jo potem ponudi veliki jednoti v nakup. In se je zgodilo tako. Lota je bila kupljena, in veliki jednoti je bilo na njenem veličastnem zborovanju v naselbini dveh imen črno na belem priporočeno, da jo prevzame. Ta zamotana stvar pa se je razvijala prečudno dalje, kakor v kakem kolportažnem romanu. Kar naenkrat je prišel od nekje aeroplan ter vrgel ekspresno poročilo, da so v tisti loti tajinstvenosti, kakršne se najdejo le v povestih. Učen odbor modre konvencije je vzel sporočilo z vso resnostjo na znanje, pozval enako svečano vse prizadete, napol prizadete in tudi nekatere nič prizadete predse, ter jih o vsem natančno izprašal. In se je dognalo, da so eni, ki so vedeli o sklepu modrih mož glavnega odbora velike napredne jednote, nehali vedeti ter so šli kot ne-modri možje k gospodarju lote in mu rekli: "Taka je stvar: Tale tvoja greda je sedaj zasenčena, da niti za solato ne Uo, ker ji je velika napredna jednota postavila veliko zidano ograjo. Zidala pa bo v bodoče slavna delegacija tako napeta kot lok. Končno je bila napetost položena v zapisnik in lota je ostala nedotaknjena na svojem prejšnjem mestu. Njen gospodar se je slavni delegaciji bridko potožil, da bi že več mesecev nazaj začel graditi veliko poslopje, pa je milostno čakal, kaj poreče velika napredna jednota—dali kupi ali ne kupi. Čakal dolgo ter gubil svojo delovno silo. Ce bi bil to vedel—je dejal—bi začel je plačala stroške . . . Neizmeren je vpliv lote. "Maščevanje je sladko," je rekel nekoč modrijan. Cemu pa ste vtikali svoj nos v loto?! Veliki progresivni blok človeka neznanega imena je dobil čedno številce zaveznikov radi lote .. . Kaj bi z veliko napredno jednoto, kaj bi še brigali za njeno bodočnost, mi hočemo, da kaznuje peza lote vse tiste, ki so nepoklicani merili njeno dolžino ter širino in vpraševali čemu in kako. Maščevalnost se nikdar ne nasiti, posebno, če se gre radi lote. Lotarji so hodili okrog odvetnikov, pošiljali so društvom okrožnice ter jih svarili: Pazite, pazite, pazite, nasprotniki lote groze upropastiti bla- že davno graditi. A se je zopet «ajno velike napredne jednote. premislil in je začel zidati šele Pnfh 80 P°™č ^las- dolgo potem, ko so slavni dele- f1 "P1 lz mzirJ! .vehkl *knba": gatje že pozabili na siavno tje, ki so pisali in pisali—oj ti zborovanje—kajti slava je ja- 8^at prokle*a Iota/ Sli 80 ? ko minljiva stvar. >sladkl °P<>Jnc>8tl maščevanja k predelane postave in njen glavni predstavnik je dopovedoval tovarišema: Potrebno je ukiniti glavni odbor, in važno je, da se v bodoče poveri absolutno vodstvo meni ter mojim trem pristašem. Volilno pravo naj ostane za članstvo le še na papirju. Razpolaganje z milijoni velike napredne jednote naj st, poveri našemu bodočemu ožjemu odboru. In še marsikaj drugega je narekovala lota. Mnogo stroškov, mnogo bo-j jev, mnogo nebratskega kikirikanja je povzročila stranka lo-tarjev radi lote in tistega kar je južno od nje. Maščevalnost lote je delala veliki napredni jednoti samo Škodo, in tisti, ki so politiki lotarjev odkrito ali prikrito pomagali, so odgovorni za to nelepo povest. Proč s politiko lote! "Nezaupnica" prohibid ji _- J Lota pa je potem postala prava politična stranka. Radi te lote se je odkrivala korupcija, so bile najdene napake, so se pozivali slavni bivši odborniki iz drugih držav, da pr jo naglo, kakor hitro mogoče v glavni urad na sosedni loti, da povedo, če kaj vedo. In so se kupičili stroški—kajti maščevalnost lote je bila neizmerna. Radi lote se je potem odkrilo, da je prišel v to bogato deželo kri pijoč bankir iz bankrotirane, korumpirane monarhije, da odnese slavni, veliki napredni jednoti kolikor mogoče njenih naprednih tisočakov. In tedaj ie lota hipoma zrasla, pretvorila se je še bolj v stranko, in na njenem prostoru se je reševalo demokracijo, republiko, in pa tisočake, ki so jih znosile skupaj krvave srage naših utrujenih proletarcev. Silno je bilo vpitje v Izraelu— oziroma na tisti usodni loti. In v tistih tragičnih dnevih sem slišal moža, modrega, starega in izkušenega, ki je dejal: "Bratje, čemu niste na konvenciji v dualni naselbini kupili te lote, kakor vam je določila stranka, ki jo je kupila ter ona, odvetniku in mu sporočili: Mi. smo stranka lotarjev in se bo- Pet drimT.po rimo proti nasprotnikom lote. Kako naj jih spravimo na kolena? Advokat jim je naročil, da naj mu prinesejo vse zapečatene in odpečatene dokumente. Storili so tako. Pogledal je, se zazrl v lotarje in jim odvrnil: Ničesar ne morete napraviti! Kaj jim sploh hočete napraviti? Potem je napisal velik račun in jim ga dal. Ni denarja, so se pritoževali člani. In sc sklenili, da bodo pili sodavodo guraciji se izreklo proti prohibiciji. Od kar je predsednik Hoo-ver v svojem inauguracijskem govoru izvajal, da je prohibi-cija zakon, ki ga je treba strogo izvajati, se je izreklo proti nji v eni ali drugi obliki pet držav. 1.) Država Maryland je meseca marca odklonila sprejeti postavo, s katero bi se zavezala in še jačje reči v prid tistega s svojimi organi pomagati pri računa. "forciranju" prohibicije. Se-še, še, še se maščujmol] 2.) Država New York je i-Kako? Od vzemimo klubu pro- stotako odklonila sprejeti su-ti-lotarjev dvorano, saj je ku- haško postavo, čegazda naš, saj je predsednik t 0 v „ , . .... . , velike napredne jednote me-'. ,Ena Vomica illmoiske hak in nam simpatičen! In so ^gislaturese je izrekla za raz- prišli v opojnosti sladkega ma- veljavljenje državne suhaške ščevanja šepetaje in potihoma ' , . . , , . J po dokument kakor so se dogo- . 4 ) M,chiganska zakonodaja vorili. Pa tudi zgodilo se je, Je uveljavila postavo, ki je samo še kvišku, kakor je postal - ki je pri nakupu posredovala in običaj. Kaj bi vi sedaj s to lo- poskrbela, da je prišel predlog to, ko je jasno, da je za vas izgubila vrednost! In eden pre-modrih mož je govoril nadalje: pred vas? Glejte, preiskava je stala toliko, kot je ta košček grede vreden, in boj, ki so ga "Poznam vdovo — revna je, ti ljudje dvignili v svojem ma- množico otrok ima, zgradila bi' si na tej loti, ki niti za solato ni več, primerno barako in bi odprla štacuno v prid članov slavne velike napredne jednote. In še mnogo podobnega je govoril gospodarju lote, ki je poslušal, se omehčal kakor testo, in ko je bil popolnoma u-pognJen, je pogodbo podpisal. Modri posredovalec pa je dejal novemu lastniku ter njegovi družini: Sem dober človek in sem dobro napravil za vas. In bom napravil še bolje. Poskrbel bom, da pride pred slavno delegacijo preslavne velike napredne jednote v naselbini ščevanju, je povzročil veliki napredni jednoti neizmerno škodo. Govoril je modro, toda na u-sodni loti se je tedaj že dvigalo novo poslopje, v katerem se mnogo sklepa o veliki napredni jednoti. In dobe se tukaj celo odborniki, ki še sedaj ne vedo, kje pravzaprav je njihov glavni urad . . . Radi lote so se maščevalne obtožbe ter grožnje nadaljevale. Napisano je bilo maščevalno poročilo slavni bodoči konvenciji, seveda čisto nepristransko, todaj komaj si se zazrl vanj—že si videl, vsepočez kakor so pričakovali. Dospela je doba, ko je bilo treba začeti kovati za veliko napredno jednoto nove postp-ve. Na čelu zakonodajnega sveta je bil tribun lote, in kakor v pravljici—niti pri tej sveti nalogi se lota ni odstranila, nego se je vlegla na tribu-nal kakor mora. Pod njeno pe-zo in na njeni zemlji so bile _______ . ________________ __________ določala, da se mora kršilce prohibicije, ako so kaznovani radi nje četrtič, poslati v dosmrtni zapor. 5.) Dne 2. aprila se je ljudstvo države Wisconsin z veliko večino izreklo proti prohibicije Prohibicija kakršna je, jS farsa, ki ne odpravlja pijančevanja, pač pa ga celo neguje, demoralizira mladino in je po-i večala korupcijo. OLAJŠEVALNE OKOLŠČINE (Vilkin^n. Oslo.) dveh imen predlog, da to loto in po dolgem leži na njemu lo-kupi. In je storil, kakor je ob- ta. In velika napredna jednota Sodnik: "Ofctoieni «te, ds ate ukrsdli dvanajst ducstov robcev, lahko navedete v svoj sagovorT" Jetnik: "To, da aetn imel tisti dan jako hud nahod." t Bilk Plut ii Eppich bo-do imeli koacert v , Chicagu V nedeljo 28. aprila bo imelo naše občinstvo v Chicagu prvič priliko čuti znane clevelandske pevce, ki so gostovali že na mnogih odrih. Bili so povabljeni v razne naselbine prvič-r-in potem še drugič in tretjič— dokaz, da so napravili najboljši vtis ter svoj program tudi mojstersko izvajali. Ti pevci-igralci so L- Belle, F. Plut in A. Eppich. Program, ki ga bodo izvajali na koncertu v nedeljo 28. aprila v dvorani SNPJ. pod avspicijo zbora "Sava", odnosno kluba št. 1, je sledeči: PROGRAM: 1.) Vasovalec, E. Adamič, poj« L. Bali«. 5.) BUda luna, narodna, poj« L. Bali«. 1.) Zviti Jaka, častni pomotač, kabaretna točka • pa t jam, izvajata A. Eppich in F. Plut. 4.) Spomin, 1. Zorman, poja L. Balla. 6.) For You Alone, Gihl, paja L. Balla. C.) Prod slovesom, 1. Zorman, poj« L. Balla. 7.) Pod okence pridem, narodna, pojeta L. Belle in F. Plut. 5.) Moj qpominek, narodna, pojeta L. Belle in F. Plut. ODMOR: 9.) Gustel, kje «o tvoji kodri, kabaretna točka • petjem, ikvaja* ta A. Eppich in F. Plut. 10.) Planine, E. Adamič, poja L. Balla. 11.) Skrivnostna harmonija, arija iz opera "Toeka", poja L. Balla. 12.) Po gorah grmi in se bliska, na- rodna, poj« F. Pint. 13.) Pesem, J. lvanush, poja F. Plut. 14.) Domovini, B. lpavec, pojeta L. Belle in F. Plut. Vstopnice v predprodaji so po 75c. in pri blagajni $1. Dobe se pri članih in članicah "Save" ter kluba št. 1, pri tajniku kluba Petru Berniku, v u-radu "Proletarca" in v uprav-ništvu "Prosvete". To je prvič, da bodo imeli v Chicagu koncert slovenski a-meriški pevci umetniki, in prav gotovo ne zadnjič. Več o tem koncertu v prihodnjih številkah. Vstopnice si preskrbite v predprodaji. Koncert se prične ob 3. popoldne.—P. O. "Savi" in njem uprizoritev 'Spominske plošče' Socialistični pevski zbor "Sava" v Chicagu je v nedeljo 7. aprila prišel na oder prvič s spevoigro—morda bi ji lahko rekli tudi opereta. Imenuje se "Spominska plošča". Ima predigro in štiri dejanja. Njen avtor je J. Špicar, znan dramski delavec, ki je spisal že več iger ali jih prevedel iz drugih jezikov. On vodi diletantski oder v Radovljici, kateri je vsled njegovega vodstva znan po vsi Sloveniji. Tu lahko mimogrede omenim, da ima avtor "Spominske plošče" v letošnjem "Ameriškem družinskem koledarju" članek o pomenu dile-tantskih gledališč. V tej igri portretira ljubezen domovine do umetnika, ozirpma poman-kanje iste. Mladenič Ivan Imovin, ki so ga veselile gosli in fevet, izpre-▼idi, da je domača/občina pretesna zanj. Ce ostane doma, izgine vsako upanje, da se mu izpolnijo nade.* V tujini vsaj lahko poskusi. Poslovil se je od starega očeta in drage Marjetice ter nameril svoj korak v «vet. OČe mu je potem umrl, in občina bi nanj pozabila, da niso nekateri županovi posli tako radi nagajali Marjetici. Marjetica ga ni pozabila—posli so to vedeli, in Lojza, kateri je bil Novin všeč, dasi se on ni nikoli brigal zanjo, je zelo rada drezala v njeno srce. Tudi drugi so vsled njenega napeljevanja jezikali—-kosci, dekle in take vrste ljudje, ki žive v rodni občini našega Novina. Iz lista, ki ga je bral učitelj, so občani nekega dne izvedeli, da je postal Novin v tujini velik umetnik, virtuoz, in da dobiva za svoje nastope na koncertih velike vsote denarja. Vsa občina je vesela, le Lojza ne more prikriti svoje jeze in zavisti, in z njo je jezen njen Boltežar, ker mora biti. Učitelj, ki je imel Novina rad, ponosno pripoveduje, da je bil on prvi Novinov učitelj na gosli. Občinski svet sklene na pametno sugestijo, da se odličnemu rojaku uzida spominsko ploščo, in v ta namen so zaključili prirediti veliko slavnost. Učitelj vežba svoj pevski zbor, pisar skrbi, da razvrsti vse primerno v parado in občinski možje so polni skrbi in tudi veselja, ker jim je dana prilika, da se bodo enkrat spet zastonj najedli in napili. Tedaj pa pride sel s pismom za župana, v katerem mu je bilo uradno sporočeno, da je Novin v tujini v neki nezgodi oslepel, da ima pokvarjeno roko in da je brez sredstev, vsled tega ga pošiljajo njegovi občini, da skrbi zanj. Svetovalci se tedaj vsi zbegani hudujejo nad učiteljem, ker jih je navdušil za slavnost ter s tem pripravil v prav neprijetno zagato—kajti kako naj pojasnijo narodu preklic slavnosti! In tudi plošča je že vzidana, samo pokrita je še z deskami. Naj kar ostane pokrita! Kako noč se jo lahko odtrga ter vrže proč, ali se jo kam zakoplje, da ne bo več o-pozarjala na blamažo. Zupan je silno jezen, le Lojza se veseli, da se je izteklo tako kakor je nji všeč. Zbada tudi Marjetico, češ, sedaj pa imaš umetnika, ki ga bo morala preživljati domača gmajna! Marjetica služi pri gostilničarju za natakarico. Ker je dobro dekle, jo ima rad. Smili se mu, spoznal je njeno željo in ji obljubil, da on vzame Novina takega kot je—da ga občini ne bo treba živeti. In dekle je kajpada hvaležno dobrodušnemu gostilničarju vdovcu, ki se je usmilil reveža, kateri ji je v tem stanju ravno tako drag kakor ji je bil, ko se je podal v svet. K so Ivana pripeljali, ga je župan ozmerjal, dasi ni občino še v ničemur oškodoval. Svet je pač čuden. Noče revežev, ali jih vendarle ima! Zbadljivce ozmerja včasi le pristavnik Peter, kateremu se zlobni ljudje gabijo, in tudi za Marjetico se je dostikrat potegnil. -Ko sta o-stala Marjetica in Novin na go-stilničarjevem vrtu sama, je ta neopažen snel očala in potegnil roko iz obveze, Marjetica pa se čudi! Ni čudež, ji pripoveduje, kajti pohabljenost sem le hlinil—jo igral raditega, da vidim, kako sprejme domovina umetnika, če se vrne kot revež. Za drevesom pa ju je opazovala Lojza, in ko je videla, kako hitro je Novin ozdravil, je sko-ro ravno tako hitro raznesla zanjo neveselo novico. Zupan je sedaj spet v zadregi in se huduje, pisar poizveduje in u-čitelj se kar topi radovednosti. Res, Ivan ni slep in tudi bogat je. Spet skliče učitelj pevce, svetovalci se naglo zberejo, in ker hočejo, da je n«fcdo krit, izrečejo županu nezaupnico. Eden odbornikov se je naučil pozdravnega govora, ki pa ga ni znal dokončati. Zelo prijet- no za oči in za ušesa, ljudska igra. To, kar se godi v nji z ozirom na umetnika in podobne reči, pravi avtor, da se je godilo v dobrih starih časih, ker bi kaj takega sedaj ne bilo več mogoče. Petje v predigri se nikakor ni hotelo vsoglasiti docela z orkestrom. Lep zijor, lepa scene-rija, kostumi itd., toda začetek me je ostrašil. Tekom predstave se je pokazalo, da so v zboru dobri, izvežbani igralci, ki jih človek rad vidi na odru, nima pa še dovolj izvežbanih solistov, ki so potrebni v takih igrah, ako se hoče do^ro celoto. Kot solisti pojejo v tej igri največ Peter, Marjetica in pisar, potem Boštjan Novin, njegov sin Ivan v duetu, in Ančka. Marjetica (Alice Artach) je bila na mestu kot pevka in enako v igranju. Peter (Chas. Po-gorelec) je bil v solospevih vidno negotov samega sebe. Če bi pel z gotovostjo kakor poje v zboru, bi mnogo pripomogel k boljšemu efektu. Igral pa je Petrovo vlogo zelo dobro. Jos. Gerbajs, ki je imel vlogo starč- i ka Novina, je dečko, ki dobro igra in je tudi pevec. Moral bi biti reden član "Save". Andrew | Miško je vlogo pisarja mojstersko izvajal. Kot solist je pel z vso sigurnostjo ter potrebno mimiko. Donald J. Lotrich v vlogi učitelja je napravil prav ugoden vtis. Te vrste igralci pripomorejo, da je pozornost avdijence obrnjena na oder, kateremu sledi z zanimanjem in pričakovanjem. Ivana Novina je predstavljal Louis Zele, dober tenorist, vlogo pa je znal zelo slabo. Nekdo mi je pojasnil, da ni mogel prihajati na vaje radi nočnega dela. Vloga, ki jo je imel, je zelo hvaležna, in če se igro ponovi, upam, da bo nadomestil, kar je sedaj dal premalo. Ana Mihelčič v vlogi Lojze je znala zadeti njen tip s svojo mimiko tako izborno, da ni ostal nikomur v dvorani skrit. To človeku ugaja. Oče župan (Anton Andres) je bil zelo u-raden ter županski ter je občinstvu prav ugajal. Fr. Udo-vich je vlogo dobrohotnega gostilničarja jako pogodil, da je res napravil vtis dobrote in razumevanja boli drugega človeka. Chas. Renar je bil živahen Boltežar, in ne bi verjel, da zna biti tako dober komik. Mimie Rojina v vlogi Ančke }( Petru prav lepo in prepričevalno z mimiko zaljubljencev dala razumeti, da ga ima rada— in tako se vrste igralci v najlepšem redu skozi do konca. Vloge so imeli poleg teh Mary Udovicli, Christina Renar, Ka-. therine Beuk, Joseph Zupan čič, John Rak, Jos. Golob in krajše več drugih. Zbor, ki je bil dober, razen v predigri, je napravil najboljše v zaključnem dejanju. To je potrdil tudi aplavz. Spremljal je petje Koludrov orkester. Mnenja sem, da je bil za število godcev dober, da pa je manjkalo vaj med njim in zborom. Se nekaj. Pevec mora izgovarjati besede ravno take rozločno, kakor igralec. Na tc bi se moralo polagati več važnosti in imeti več volje. V celoti—če je avdijenen kritik—je predstava napravila ugoden vtis. "Savin" ugled n padel, pač pa se je za stopnjo dvignil. Ce ostane njen zborovodja Jacob Muha, upam, da bo do svoje prihodnje prireditve zelo napredovala. Režijo te predstave je imel Andrew Miško. Udeležba, dasi bi želel boljše, je bila vendar številnejša kot sem pričakoval. Dan je bil vroč, in priredbe za našo širšo javnost, bile kakršnekoli, razen v izjemnih slučajih, nisc več tako mikavne kakor včasih.—Z. Ubogi Cankar! Piše J otep h A Siskovich. Tepec je kralj v deželi norcev. * Žalostna primera; še bolj žalostno pa je, da je resnična, prevečkrat resnična. Kot drugod, tako drži tudi za nas. Na vodilnih mestih imamo vsekaj preveč brezčutnih, trdokožnih duševnih trmoglavcev, ki si lastijo vlogo kralja. Božji izvoljenci ravno niso, še manj ljudski, vendar dobiš jih na "vodilnih" mestih na škodo vsega kar je v resnici kulturnega pomena za nas Slovence v tujini. Zelja in čas sta prišla—volja, močna volja še ne, da se odpravi te mlinske kamne raz vratu naše kulture—odpravi njihovo vodstvo z našega kulturnega razvoja, ki se giblje po suhoparnih trgovskih formulah. Te so jako dobre za "business" nikakor pa za neoviran kulturni razvoj elevelandskih Slovencev. Da bi mogoče kdo ta uvod ne razumel napačno, bodi tu dodano preprosto dejstvo, da riba začne smrdeti najprej pri glavi. Tako tudi naš zavožen napredek. Slabo se začenja ta kritična kopel, ali človek težko zapiše drugače, ko čita, sliši in vidi, da je navdušenje za dramatiko od strani igralcev takorekoč zmrznilo^-da stoji najmanj 50 stopinj pod ničlo. Večina igralcev in javnost danes pljuva na naše predstave, kar je dobro, jako dobro znamenje, da preobrat ni več daleč. Bom pa še jaz malo pljunil nanje, da čimprej pride "novo življenje" na naš oder. Tako počenjanje ni bogvedi kak velik pregrešek v očigled dejstva, da so vsi veliki zaničevalci koncem konca največji oboževalci. Pokažite mi "hudega" zaničevalca žensk in pokazal vam bom fizično in duševno jalovega tepca, ali pa razočaranega oboževalca žensk prve vrste. Zavedam se, da uvod k tej kritiki ali pripombam marsikomu ne bo ugajal, ali jaz temu ne morem odpomoči ker nisem nikak naroden šovinist, in to me odvezu>e od naloge, da bi umival s svetohlinsko narodno "žajfo" kar mi ne prija. Akc se še dobi kdo, ki bi rad glasno napadal tam kjer ni prostor za to, mu svetujem, da naj le r hrani prekoristno sapo, da si bo lahko hladil prevroč močnik—možgane. On in osta» kateri sodijo, da sem kdaj pre !ali sedaj zapisal tupatam preostro besedo, bi še bolj sikali, ko bi vedeli ali slišali vse on kar nisem iz milosti zapisal. Da ne bo sumničenja, kot je to pri nevednežih prirojena navada, bodi tu povedano, da ni moj namen pisati tisti del milostno prikrite kritike. Obratno, pisati hočem o desetletnici elevelandskega dram. društva "Ivan Cankar". Ubogi Ivan Cankar! Kaj neki si storil, da se te ni nihče spomnil v besedi ob desetletnici dram. društva, ki nosi Tvoje veliko ime? Nobenih dekoracij, nobene žive besede—pozabljen ! Neverjetno, a resnično. Mislil sem revež, da slede Tvojemu duhu, pa slede Tvoji senci. Edini spomin nate je bila Tvoja slika ter paragraf iz "Novega življenja" v programu. Ironija vseh ironij—dal Bog, da bi društvo res prišlo v novo življenje! Drugega nič. Tvoj duh je splašil te uboge revčke. Kdor ne verjame, pogleda naj v živ dokaz—program, lei JasmTdokazuje pisano zbeganost. Živa beseda je pro-rokovala isto—lasten konec— konec dram. društva "Ivan Cankar"! Dal Bog, da bi se ta zbeganost umirila, da bi se ta nakana ne uresničila—posrečila! Igralci in vodje—«pomnite se Cankarjevih besed : Ko se je Kristus zjokal na oljkini gori ni bil več Bog, ali tako nekako. Ko ste začeli jokati in obupa-vati, niste bili več igralci—bili ste premaganci. Upam, da to ne drži za vse, še manj pa do prihodnje sezone. Kdor je bil na predstavi bo priznal, da ni preveval ni nji nikak duh desetletnice, nikak duh Cankarja, temveč kvečjemu duh kakega siromaka, ki se ga je malo preveč nalezel ter po nesreči prišel praznovat veliko desetletnico dram. društva "Ivan Cankar". O kakem drugem duhu ni bilo ne duha ne sluha. Se ena taka obletnica in vzel nas bo sam .. . Potapljanje, mučno potapljanje je izvilo sožalovanje v mojem srcu. Obupani so bili tako, da so se jeli oprijemati vsega mogočega, da le ohranijo spomin nase, na nekaj kar je bilo, ne pa da obranijo društvo propada. V programu le tupatam trenotno posveti iskrica in spet velika in dolga tema. Položaj v resnici ni tako slal kakor sodijo oni, razen če vzamemo vse tarnanje v programu za istino—kar zase še nisem pripravljen storiti, in to iz enostavnega razloga, ker predobro vem, da je "Cankarja" mogoče "vzdigniti", ne od mrtvih, pač pa iz spanja pravičnega—iz nižin obupa. Kaj potrebuje v dosego svo- jega vstajenje ? Odgovor pride v drugem članku. Zaenkrat naj zadostujejo te pripombe, ki izvirajo iz občutkov kakršne sem dobil iz govora, predstave in programa. Kritika igre sledi. in čeravno ni bilo igrano kaj boljšega, odšel sem domov zadovoljen s predstavo, ne sicer popolnoma, a vendar zadovoljen. Sledila bo ne samo kritika temveč tudi načrt, "konstruktiven načrt", ljudje božji, kako zopet spraviti "Cankarja" na noge. Bojim se, da ne bo nič ž njim, da ne bo sprejet ta načrt—vendar storil bom svojo dolžnost dokler je še čas, čeravno bom nepoklican. Za hteval ne bom nobenega priznanja, nič drugega kot to, da bodo sami sebi priznali, da je prišel načrt od človeka, kateri ga ni hotel podati prej da je na lastne oči videl, da propada tisto blaženo napuhnjeno kraljestvo na katerega sem pokazal pred leti zaman. Ce ostanem še živ in zdrav, bo zagledal luč po kritiki igre "Prisega opolnoči". Te opombe so zapisane v predgovor in v tolmačenje položaja kakršen je, da bo vsakdo lahko sledil kritiki in načrtu. Oni, kateri bodo pametni bodo lahko vedeli kaj ni dobro za naš oder in njegov razvoj, oni, ki se bodo spet po nepotrebnem jezili nad dobrohotnimi pripombami, pa bodo škodili samim sebi, zakaj čas ni daleč, ko jih "narod" in kulturni napredek ne bo več potreboval, še manj pa upošteval. Jaz jih že danes ne, torej mi je vseeno če se jeze ali ne. Zapisal bom stvar kot jo jaz vidim in nič drugače, v drugih besedah povedano: vsak po svoje—vsake oči imajo svojega malarja. ALL RECORDS FOR CIRCUS AT--TENDANCE IN CHICAGO ARE BEING BROKEN. All record« for cirrus attendance in Chicago are being broken by the crowds which are going to the new 17,000,000 Chicago Stadium to see the combination wild west «how and circus which Faddy Harmon ia presenting. Nothing like it has ever been seen before». The entire Miller Brothers Famous 101 Kanch Wild West show has been brought into the Stadium and in addition to this Harmon has put sixty great feature acts, including the original Brown brothers Saxaphone Sextette into the performance. The great Stadium not only affords a proper setting for such a show, but is the only building in the world where such an elaborate performance could be given. Because of the size of the Stadium, Harmon is Celling 5,000 seats for 50 cents and 6,000 seats at $1 at each performance besides the thousands of other reserved seats. The circus opens with a beautiful pageant. Then follow aerial, equestrian, tumbling and balancing acts that are sensational. Sixty clowns keep the younger folks convulsed with laughter. When the circus comes to an end ttoe 300 cowboys, cowgirls, Indians, Cossacks and Mexican bull fighters enter the arena. Then follows a thrilling, stirring spectacle of the old west. Steer wrestlers and brohk riders risk their lives in subduing the wild horses and cattle of the plains. There is a buffalo hunt by the Indians, an attack on the Ponca City stage coach and a battle between a covered wagon train and the Indians. There- are no extra charges of any kind in addition to the admission price and the people of Chicago and vicinity are showing their appreciation of such a great spectacle. ALI VAM PROLETAREC UGAJA. Ce ste dobili t*) številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-rate redno prejemanje. Potovanje v Jugoslavijo skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi prtnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves Čas vašega potovanja. Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH IT PAYS TO ADVERTISE I NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS Tiskamo v raznih jezikih, vedno v zadovoljstvo interesantov. ATLANTIC PRINTING 6 PUB L l/H ING C0. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v naii tiskarni. g. r? g. -yg- y¿jt-a&ixfSMS, ?.' a^i^a ^ HANS KIRCHSTEIGER I POD SPOVEDIM* PEČATOM. {Roman, potiuveml K. K. (Nadaljevanje). Sicer pa ni goapod kanonik nič kaj ljubil svojega bivšega kaplana Hercoga, ki se je celo predrznil, zahtevati od okrajnega glavarstva. torej od posvetne oblasti, posebno stavbno komisijo zaradi slabega stavbnega stanja gospojinskega župnišča. Okrajno glavarstvo je obsodilo njega, gospoda kanonika, da mora plačati tritisoč forintov. Skoraj celi letni dohodek je moral plačati zaradi tega nekr&čanskega novega župnika. Kazen ga pač še zadene. Bog ne more dovoliti, da bi se brez kazni oropalo njegovo sveto cerkev ; kajti veliko oropanje cerkve je vsekakor obsodiba na tritisoč forintov za popravljanje njegovega prejšnjega župnišča, saj je zapisal že ves svoj denar tcstarnentarično katoliški šolski družbi. Trideset let je bil zadovoljen s starim župnidčem; novi župnik pa potrebuje kar same nove strehe za hišo in za hleve. Seveda, njemu je lahko nabavljati, ko mora plačati vse on, kanonik! Da, da, saj še doživi, da ga zadene kazen božja. In sedaj je tudi nova šola v Gospojni gotova. Celo mnogo večja in lepša je, nego žup-nišče. 2upnik je sam podaril prostor in vrhu-tega je dal še skoro cel oral svojega najboljšega polja za šolski vrt in za drevesnico. Šolske sobe so visoke in skozi visoka okna prihaja polna svetloba vanje; učitelji imajo zdrava, prijazna stanovanja in župnik je prepričan, da se razvije iz take šole tudi zdravejši, boljši in svobodnejši naraščaj, nego iz starega, mračnega in vlažnega poslopja. Kakor človek stanuje, tak postane in nemogoče je, da bi poučeval z veseljem in z ljubeznijo in z veselim srcem učitelj, ki mu nikoli ne zašije solnce v nizko, temno sobo. To je bilo Herco-govo prepričanje in zato je odkazal tudi svojemu kaplanu lepo, solnčno sobo v župnišču, prav poleg svoje. Mračno sobo na pokopališče, v kateri je pred leti tolikokrat zahrepe-nel po solnčnem žarku, je rabil sedaj za shrambe. Prišel je tudi že tretji učitelj in župnik je dosegel, da se je poučevalo v viSjih razredih cel dan. Seveda so šolski načelnik Gros in njegovi pristaši nasprotovali. Končno pa je vendar zmagalo izpoznanje, da je znanje tudi za kmeta in za delavca temelj razvoja in pridobivanja. Sezidali so obenem celo četrto učno sobo, da bi bila šola tudi za bodočnost dosti velika. Pa tudi sedaj ni ta soba brez namena, kajti vsako nedeljo imajo v njej po-poldnevni poljedelski pouk, v katerem se izmenjujejo župnik in učitelji. Začetkoma je bilo mladih ljudi, ki so že končali šolo, sram, da bi šli zopet vanjo. Župniku na ljubo pa so prihajali starejši, izkušeni kmetje in sedaj je soba ob nedeljah prenapolnjena. Tu sedi mlad kmet poleg starega hlapca, kmetica poleg dekle, po končanem pouku si ogledajo šolski vrt ali pa gredo na župnikovo poizku-šališče, kjer imajo semena iz vseh strani sveta svoje prostorčke, da lahko pokažejo, ali morejo uspevati v hribovju in kako se jim tam godi. Potem so prišle zopet njive, posejane z enakim semenom, a pognojene z različnim gnojivom. In tako so posamezni oddelki različni po barvi, po steblih, listju in sadežih, da izpozna kmet na prvi pogled korist racionalnega gnojenja. Včasi je prinesel ta ali oni kmet malo zemlje s svojega polja seboj. To so potem kemično preiskali v šolski delavni sobi in tako se je določilo, kateri sadež se tam najbolj uspešno poseje ali s kakšnim umetnim gnojivom bi se najbolje popravilo zemljo. Samo mlinar je sedel s svojimi malobrojnimi pristaši v gostilni ter je godrnjal nad župnikovi-mi neumnostmi. Odkar je izgubil vsled svojega, šoli sovražnega držanja tudi načelniško mesto v šoli in je postal župnik sam načelnik, ga je sovražil še bolj strastno. i Dasiravno se je zavzemal župnik z vso vnemo za gospodarsko povzdigo kmetov, mu je bila ta vendar le bolj postranska reč. Glavno mu je bilo vedno dušebrižje, glede katerega si je pošteno razdelil delo s svojim kaplanom. Rad je hodil po bujnem žitnem polju in po sočno zelenih travnikih in je tam ^ gledal sadove svoje marljivosti. Najljubše mesto pa mu je bilo vendar v cerkvi. Polja in travnike je kaj lahko obdelovati v primeri s trdimi ljudskimi srci. Rastlina je hvaležna za najmanjšo skrb in izreka svojo hvaležnost z vonjem svojega cveta; človeku pa posvetiš lahko celo življenje in s hudimi očmi te gleda. Na radost župnika Hercoga je vendar bolj in bolj venel plevel strankarskega sovraštva, ki ga je bil posejal župnik Suster ter ga je bil gnojil s svojim lastnim sovraštvom; seme ljubezni in potrpljenja, svobode, prepričanja in tolerance pa je polagoma vse lepše uspevalo. Ni se več zdelo, da se ne bi moglo premotiti prepada med klerikalci ii* liberalci; gospod župnik sam je položil brv čezenj in sam je stal na brvi pa je ponujal roke na obe strani. Saj so bili vsi njegovi župljani. In kmalu je bil prepad izpolnjen do roba; sčasoma je vrgel vsakdo tisti kamen vanj, ki ga je prej metal za nasprotnikom. Kmalu tudi župnikove brvi ni bilo več treba, kajti na ravnih tleh nad nekdanjim prepadom je zelenel lepi vrt miru. Samo mlinar je držal svoje kamenje v roki; cele vreče je napolnil ž njim, da bi ga mogel metati ob priložnosti za župnikom. V svojih pismih kanoniku Susterju se ni mogel dosti bridko natožitl nad župnikom, ki naredi še celo župnijo liberalno. Da se ne izgubi Gospojne klerikalni stranki, so sklicali tja velik shod katoliškega društva. Iz škofijskega mesta so prišli celo neki baron, duhovnik in uraden sluga na stroške društvene blagajne kot govorniki v Gospojno. Župniku se je seveda storilo žal, da naj J>i se zopet zatrlo mladi, zdravi mir, ki je bil komaj okreval. A kaj naj bi bil storil? Politično društvo je bilo škofu milo kakor oko v glavi; to je dejal večkrat sam. Govornike je poslal sam Škof, torej je župnik moral iti na shod. Namenil pa se je, da ne bode govoril na m>-ben način ne "za", še manj pa seveda "proti". V tem mu je pravočasno stara ženica odprla zaželjeni izhod. V nedeljo, ko se je imel vršiti napovedani shod, je prišla po službi božji stara črevljarica iz Litve k duhovnemu gospodu, prosit ga, naj pride obhajat njenega moža, ki ji že dolgo ni več všeč. To je bilo župniku ravno prav, ker se mu ni bilo treba udeležiti shoda. Naročil je še kaplanu, naj sprejme gospode v njegovem imenu in naj jih dobro pogosti pri kosilu. Potem se je v beli mašni srajci odpravil na pot. Cele trume m<# iz drugih občin so mu že prihajale nasproti. Kmalu je srečal tudi lan-daverja z najavljenimi govorniki. Župnik jih je blagoslovil in je šel dalje. "To je zopet prav po njegovi navadi," je dejal duhovnik na vozu, ko se je župnik že oddaljil; "namesto da se pride kaj naučit, gre obhajat, za kar bi bilo gotovo tudi jutri še dosti časa." Slabe volje so prispeli govorniki v žup-nišče, kjer so se pri dobrem obedu lahko odpočili od pota, preden so šli na svoje sveto delo. Prav neprijetno jim je bilo, da ifiso vihrale zastave niti na župnišču, niti na kateri drugi vaški hiši; to je bilo slabo znamenje, da nima klerikalni duh tukaj več domačije, odkar je novi župnik v vasi. Velika plesna dvorana v gostilni je bila prenapolnjena. Na stotine mož se je zbralo tam. A čudno! Vsaki tujec bi bil lahko razločil domače Gospojinčane in pa ljudi iz drugih občin. Dočim je tem kar bliskal slepi strankarski fanatizem iz oči, so bili pogledi gospojinskih kmetov popolnoma mirni, kakor bi možje itak bolje vedeli, kje kmeta čevelj žuli, nego gospod baron in uradni sluga. In res je naredil že prvi govornik neumnost, ki je pripravila shod ob vsaki uspeh. Duhovni gospod iz mesta je namreč izrekel ljubim Gospojinčanom najlepše pozdrave gospoda kanonika Šusterja, ki jim da reči, naj ostanejo zvesti katoliški veri, in pa, da naj se varujejo volka. Gospojinskim kmetom ,bi se bilo zdelo nedostojno, prekiniti govornika z mejklicem, pač pa so se spogledovali, kakar da je hotel reči drug drugemu: "Ah si slišal? Suster nas pozdravlja, tisti s stotisoč forinti, ki jih je odnesel od nas. Naj le pozdravlja. In veš, kdo naj bi bil isti volk? To je naš gospod župnik. Le govorite, kar vas je volja, mi pa si mislimo, kar hočemo." S tem pozdravom je bil neuspeh shoda zapečaten. Niti en Gospojinčan se ni vpisal v društvo; tujci j>a so bili itak že udje. Gostilničar je bil edini zadovoljnež. Saj je spravil devet vedrov piva in tri vedre vode med ljudi. t Ko je bil župnik gotov z obhajilom bolnega čevljarja, ni odšel takoj domov. Le cerkovnik je tako tekel, da bi bil malone izdahml dušo, le da bi ujel še kaj od lepega shoda. Župnik pa je šel uro daleč skozi gozd na hrib. Odkar je postal župnik, je imel premalo časa, da bi lazil po svojih posvečenih hribih. Enkrat na leto, v poznem poletju je šel pač na svojo najljubšo goro. Začetkoma so se mu kmetje pač smejali, pozneje pa sta šla dva z njim, zadnjič jih je bilo že trideset in ker je imel gori kaj lepo pridigo o ljubem Bogu in o lepem svetu, o ljubezni in o človeškem dostojanstvu, ni šel letos nihče več k Mariji Pomagaj, temveč mnogo se jih je že sedaj veselilo, da se bodo zopet s svojim župnikom lahko udeležili gorskega romanja. ~ r~ • (Dalje prihodnjič.) AFORIZEM. Socialni svet človekov je kakor megleno ozvezdje; obstoji večinoma iz abstraktnih pojmov, kakor: Družba, država, narod, politika in vojna. V gosti megli teh pojmov je skrit človek in zakrita resnica. Na tem meglenem morju prižiga umetnik svoje zvezde. % Papagaj pravi Če nI koritarjem kaj prav, pa naj si pomagajo. Plača, ki jo vlečejo za naše žulje, je dosti velika. Delat naj gredo zr. tako plačo, kakor jo jaz dobivam. Čo je zame dosti visoka, pa naj bo Se /arje! NAŠA STREMLJENJA Fred A Vider. Stremimo in hrepenimo po večji svobodi in po boljših ekonomskih razmerah, toda preveč se ogibamo sredstva, ki vodi k tem ciljem, in to je IZOBRAZBA. Edino inteligentno delavstvo bo sposobno urediti družbo po socialističnih principih. Te vrste izobrazba je dosegljiva, ni pa je mogoče nikomur vtepsti v glavo. Kdor ima voljo za učenje in hrepeni po znanosti, se bo izobrazil, duševni lenuhi pa ne pridejo nikoli do nje. Pripomočki k izobrazbi so, šole, knjige, časopisi. revije, predavanja, diskuzij-ski krožki itd. Kdor ni imel prilike nadaljevati šole, ima na razpolago druge prej omenjene izobraževalne metode. I mamo na razpolago velike jav ne knjižnice, čitalnice, časopisje, predavanja itd., kar vse je dobra šola za tistega, ki se je posluži. Knjige v ameriških javnih knjižnicah, četudi pod kapitalistično upravo, niso sam "trash", kar se pogosto čuje med delavci. Kdor se teh knjižnic izogiblje pod pretvezo, da nimajo nič dobrih knjig, s tem le zakriva svojo malomarnost za čitanje. Kdor pa rad čita, dobi v njih mnogo dobrih knjig. Imamo tudi delavske ustanove, ki skrbe, da dobe delavci dobro, izbrano duševno hrano. Ena teh ustanov med Slovenci so naše delavske publikacije v Ameriki, kot je Pro-letarec, Ameriški družinski koledar, prvomajska številka, naše njige kot jih izdaja np»\ Proletarec ter Izobraževalna akcija JSZ. in Književna matica SNPJ. Proletarec ima tudi knjigarno z bogato zalogo izbranih knjig, ki so dela najznamenitejših svetovnih pisateljev. Delavcem toplo priporočam, da si iz cenika v tem listu izberejo od časa do časa vsaj po eno knjigo ter jo pre-čitajo. Samo kritiziranje in zabavljanje nad razmerami jih ne bo izboljšalo in še manj odpravilo, kajti v tak namen je treba razumno in praktično delati. Delavec, ki se zaveda krivič-nosti obstoječe uredbe, in hoče boljšo, mora biti sposoben gradbenik za BOLJŠO.-Krojač lahko zabavlja čez suknjo drugega krojača kolikor se mu poljubi, toda njegov odjemalec ne bo nosil boljše, če boljše narediti ne zna. Navado imamo, da zelo radi kritiziramo, kar je v mnogih slučajih ne le dobro ampak tudi potrebno. Potrebne kritike pa so le tiste, ki so oprte na logiko in pa, če kritiziramo stvar, ki ni dobra in si upamo sami boljše napraviti. Delavec se mora zavedati dejstva, da mu samo politična izobrazba ne zadostuje. Namreč politična v smislu, da ne glasuje več za kandidate privatnih interesov—kajti zanj je| potrebno, da se pouči tudi o politični ekonomiji, da razmišlja o socialnih problemih ki so ne le važno vprašanje v deželi v kateri živi, ampak svetovnega značaja. Kdor more in če ga veseli, naj si pridobi tudi izobrazbo o vprašanjih trgovine, študira naj finance, gospodarstvo, napredek tehnike itd. Ker socialistično gibanje bazira samo na inteligenci ter razredni zavednosti delavcev—se vse socialistične stranke trudijo izobraziti proletarijat—ne tako kakor ga izobrazuje kapitalizem, ampak tako, kakor je za delavce KORISTNO. Edino tak delavec ostane zvest svojim načelom in programu * svoje stranke. V svrho, da pride tudi med naše delavstvo več takega Šti-va, je začel Proletarec izhajati v novi, zelo povečani obliki od prejšnje. Važnost torej ni v spremembi forme, pač v tem, da pride več dobrega štiva med ljudstvo, kajti to je glavno. Papir časopisov ne izobrazuje, kakor ne izobražujejo zidovi šol. Uprava Proletarca je na sklep večine članstva JSZ. spremenila formo lista, in s to spremembo je poskrbela, da smo dobili BOLJŠI list. Zagovorniki spremembe so argumentirali, da bo list v tej obliki laglje razširiti nego revijo. U-pajmo, da je to resnica. Vsi delavski listi v tej deželi imajo težko borbo za obstanek, zakaj? Zato, kot sem že prej o-menil, ker delavcem primanjkuje izobrazbe. Milijone delavcev čita kapitalistične liste dnevno, pri tem pa se SVOJIH brani in jih odriva. S tem čita to, kar mu pišejo listi, kateri zagovarjajo in branijo obstoječi sistem izkoriščanja, ob enem pa preklinjajo sedanje razmere. Taki smo pač sedanji ljudje. Upam, da bo Proletarec v tej obliki dobil prebivališče v stanovanju slehernega slovenskega delavca (pa ne na polici) in jih dramil k razredni zavesti. KDO JE ZMAGAL-CERKEV ALI MUSSOL1NI. Katoličani v slovanskih in nemških deželah so v zadregi, ker ne vedo, kako bi mogli u-spešno opravičiti pogodbo med papežem in Mussolinijem. Zavedajo se, da koristi le slednjemu in cerkvi prav malo, oziroma, kar je pridobila na eni stra/ni, bo izgubila toliko več na drugi. Vatilkan te resnice vsled svojih simpatij do fašizma v Italiji ni zapopadel, razumejo pa jo prav dobro katoliški prvaki na Slovenskem, v Avstriji in drugod. Tudi ameriški slovenski klerikalci zelo malo pišejo o "triumfalni vatikanski pogodbi". Pa ne, da bi začeli dvomiti v nezmotljivost božjega namestnika na zemlji" < o Dr. John J. Zavertnik ; ZDRAVNIK IN KIRURG i Urad, 3724 Wast 26th St. < ► Stan 2225 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111. !! Tel. na <► Uraduje ure: Od 9. do 12. dop. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9 do 12. dop., in od 6. do 9 .zvečer. .......................M» Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St. . Chicago, 111. (V bližini urada SNPJ in Proletarca). DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. / ^ MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN, P.. FRANK MIVŠEK COAL, COKE AND WOOD. GRAVEL Waukagan, III. Phone 2726 POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3646 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, 111. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnihstroSkov za brzojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 3. do 6. dm»h, in to brez odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vašo korist Poslu ke se ga, in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Našo brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke , Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene. URADNNE UREt V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do S. zvečer| v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zju aj do 3. popoldne. "NEW LEADER" angleški socialistični tednik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite ci ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" i e FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cena zmerna. Potrežba točni. MMMMMMMHMMMMM VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chiacgo, III. E Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA. HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isfcora svežih cvetlic sa plaaa, svatba, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jareck, 401—131 st Streot r Tel. Whiting 328-R. _ HHH* OGDEN HIGHWAY ! GARAGE J Gasolinska postaja in zaloga ' it avtomobilskih potrebWin. Po- \ SI prav!jamo avtomobile-. Sc pri- \ poročava Slovencem. John Thaler 4k Ciril Obed lastnika. 4841 Ogden Ave., Cicero. III. £ Tel.i Cicero, 2687 *************iHHHHHHHHHHHrt »mmmmmmiiiiiiiimmm»-»hhhhhhhhhh i DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., Uradne ure v uradu: | Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWN ALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. «HHHHHHHHHHHH Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov( ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. | dfmrnm VICTOR NAVINSHEK 331 Greeva St., Conemaugh, Pa. Trgovina raznih društvenih potreb čin kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanskih, po ze4o zmernih cenah. , V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vwh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraj« Združenih držav. Za obilna naroČila se toplo priporočam. Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. .46 .50 1.60 .60 1.25 1.25 .50 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .75 .85 2.00 2.00 ROMANI, POVESTI, CRÍ1CE IN OPISI. Albreckt Ivaa. Srce, novele, ves. .50 Album slovanskih književnikov (uredil dr. Janko Slebinger), vsebuje opise in slike slov. književnikov od Trubarja dalje. Fina ve&ba....................$6.00 Andrejev Loo nid: Plat zvona, ao ele, ves. .......... .............. P event o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, Arcibosov H.i Sanin vez......... Asov Vladimir io Toffi: Humoreske, groteske in sadre, broširana ----------------------—— Barbusse H. t Ogenj, dnevnik de-setnije, povest is svetovne vojne, ves. ............................. Bag is tssne: (ruaki pisatelji) broá. $1, vesana --------------- Bokinjoc P. t Svetobor, poveet is àoovca enajstega stoletja, broá------------------------------------- Bulwor L. E.: Poslednji dnevi Pompejev, a. in 11. dež, broé. 1.50 Burroughs Edgar R.i Tarzan, «in opice, ves. -------------...----- Tarzan in svet, vezana.......... Tarzanove živali, vezana------- Tarzanov sin, vezana.............. Taraanova mladost v diungli, vezana ------------------------------ (veeh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miši, povest iz sedanjosti, broi. ................75 Caakar Ivan: Podobe is sanj. vezana ..............'.----------------.... Moje življenje, ves. ---------- Caakar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Krotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Črtice in povetai ter Kritični in polemični spisi, vezana ----------------— $2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični ■piši, vezana ...................... IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ............................. 2.00 VI. zvezek: Ob zori, Življenje in am rt Petra Novljana in s Hiša Marije pomočnice, vezana ____________________2.Ô0 VU. zvezek: Mimo življenja, Čitice in novele ter Kritični spisi, vezana.............— 2.00 Vseh 7 knjig skupaj -----------13.00 Cankar Izidor: Obitiki pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez......... 1.25 S poti potopisne črtice, broš. .75 Cankarjov zbornik, Vez.______- 1.00 čokov Anton P.: Sosedje .n druge novele, broš.................— Ckooterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broš.----- Ckocholouiok P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broi. 75c. vez........................ CigUr Janos: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fiancoekih vojakov, broš_____ Colonia Lonis: Boy, roman, vez. Colesna-Pel janee: Kraljica mučen k a, zgodovinski roman, broširana .................... Concourt Ed. Do. t Dekle Eliza, roman, broš................ Osckons Charles: Božična pesen v prozi. broš. ...................... Dolonoc Hinko dr.. Zbrani spisi, broširana ................................ Do. t o j« v »k i F. M.: Besi. roman v dveh delih, 758 fitrani. vezana .................... 2.50 Idijot, I., II., HI. in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, I. »n II, del. vez..................... 2.25 Zločin in kazen, roman v dveh dedih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, broš............................. Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broš................. Dumas Aloksandor: Vitez iz rdeče hiše roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broš. 75., vez............. Elizabeta, hči sibirskega jetnika Erjavec Frani Povesti, vez......... Foigal Dam*r: Bacil: in hacilke, humoreske, broširana .............................45 Domače živali, vez..................45 Po «trzni klobuk, humoreske. broš............................. Pol litra vipavca, ves.____________ Tik za fronto, broé................. Fodoror Honrik: Patria, povest Iz irake junaške dobe, broš..... Federer-Poljanee: SistO e Šesto, povest iz Abrucev, broš......... Finšffar F. S.i Is modernega sveta. roman, ves....................... Finigar F. S.i Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala sta se-, vez..„............. V. zvezek : Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. 1.25 VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan, Bohe žar, Naš vsakdanji kruh In Tri črne žene, ves. $1.60, v*e tri knjige skupaj ........................... 8.60 Plaster« G.. Tri povesti, broi..... .65 Franco Anatole: Kutiinja pri kndjici gosji nož kri, broi. 75c., vezana ............................ 1.00 Mngvinski otok, ves. 1.00 .60 .60 1.00 .46 .40 .76 ...» .i® .50 .50 .75 1.00 .25 .60 .75 .50 .60 .85 .85 1.60 1.00 Gofolj N.i Taras Buljba, pove*, broš. 50c., ves............... Golar Cvetko: Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, broi. Gorkij Maksimt Deveti januar, črtka is ruske revolucije 1905, broš............................ Pove*i, 210 strani, broi_________ Green A. K. t Za milijoni, roman, broi. ----------------------------- Hamsun Knut: Glad, roman, broiirana _____________________________ Hasek J.t Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni voj- * ni, vezana ___________________________ Jaklič Franci Ljodoke povesti, broiirana ............................... Jelovšek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš....................... Jirasek Alojs: Filozofska zgodba, vezana .............................. Jubilejni sbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba ...................................... Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna verz, Uboàtvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen. ................................... II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukov a ženite v in Grad Roj in je ...................... III. svezek: Kloštrski žolnir in Deseti brat ........................ IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika. Nemški val-pet, Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ........................ V. sv zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Županova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini. Telečja pečenim, IvairErazem Tatte«-bacta, Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. Kellermann B.: Predor, socialen roman, broš........................ Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiiranL I. zvezek: Agitator ---------------- II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ......................... III. zvezek: Rošiin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh --------------------------------- IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ........— V. zvezeà : Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar— VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh šest knjig skupaj .................................... Kmet Marija: Bilke, povedi in •črtice, broš.-------------- Koder Anton: Marjetica, idila, broširana ................................ Keller G.x Don Corea, roman, broširana ................................ K. S.. Požigalec, pove*, broš..... Kuhar Lovro: Povedi, broš..... Kveder Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez............................. Vladka in Mitka, vez............. Lah Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, vez............. Lermontov M. J.: Junak našega časa, povest, broš................. Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broš............................ Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih, broš. London Jack: Koman t»-eh src, vez............. Železna peta, socialen roman v dveh delih, broš............. Machar J. S.: Konfe*ije literata, zbirka spisov, vez................. Majar H.: Sreiolovec, povest, broširana ................................ Cvetke, šopek pravljic za stare in mlade, broš............. Malograjski Fr.: Za srečo, povest, broš............................... Maselj Fran-Podlim barski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damjan .............................. II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ Oba skupaj ............................ Melville Whyte G. J.: Gladiatorji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. in II. del, broš. oba skupaj .................... Metko Ksaver: Dve sliki, broš. Meyring G.: Golem, roman, broš. 60c., vez......................... Milčinski Fran.i Drobiž, vez..... Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez............. Igračke, črtice, ves. ---------- Muhoborci. črtice, vez......... Miller-Steriaj: Zvonarjeva hči, povest, broi........................... Murnik Rado: Jari junaki, humoreske, vez......................... Na Bledu, povest, vez........... Znanci, povesti in orisi, vez. Ženini naše Koprnele, satiričen roman, broi................. Novačan Antoni Naša vsa, broi. Samowlnik, 10 poverfrf, broi. .76 .40 .25 .75 .65 .75 1.60 .50 .65 .50 1.50 1.50 1.50 1.60 2.00 8.00 .75 .75 .85 1.25 1.25 1.50 7.00 .45 .65 .25 .25 .60 .80 .60 .75 .75 .75 2.00 1.30 1.Ô0 .65 .35 .20 .40 2.00 2.00 3.75 .75 .60 .75 .65 .85 .75 .76 .60 .80 .75 .85 .85 1.00 .76 Nulič Branislav: Občinsko dete, rama.1 dojenčka, broš........... Ob 50'lotnici dr, Janosa Ev. Kraka, broi. .......................... Oppenheim C. P.t Milijonar brez denarja, ves........................... Oral L. $.. Pasti in zanke, kriminalen roman is polpretekle dobe, broé. ________________________ Pahor Jožo: Medvladje, socialen roman, broi. ........................ Pugelj Milan: črni Panter, povesti in čitice, broi............. Puškin A. S.i Pikova dama, povest, broi. .............................. Rasno povesti, broiirana ____ äandor-Gjalski Ks.: Jurkica Agičeva, povest, 357 strani, broi. 50c, vezana .................. Sienkiewics H.i Z ognjem in mečem, povest iz davnih let, ves., 681 strani.................. Potop, roman, vez., I. del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani.... ¿enoa Avgust: Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. stoletja, broš............................. Strindberg August: Bedakova izpoved, broi. $1, vez......... Such y Jos. i Staroindijske pripovedke, s slikami, broš........... Tagore Rabindranath: Povestice Tavčar Ivan: Zbrani spisi. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoška kronika ................ V. zvezek. Izza kongresa........ VI. zvezek: Grajski . pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.50. Vse tri knjige skupaj .............. Tolstoj L. N.; Kazaki, kavkaška povest broš., 308 strani ........ Spoved .................................... Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek) broš____ Ljudske pripovedke, broš....... Tomic I. E.t Udovica, povest, 330 str., broš. 50c., vez......... Turgenjev - Stepnjak: Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, povesti, broš........................... Trdina Janes: Zbrani «pttf, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahavi huzarji in Iliri ter Verske bajke stare in nove .................................... II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ............................ IH. zv.: Bajke in povesti........ IV. zv.: Bajke in povesti........ V. zv. Izprehod v Belo Krajino .................................... (Vseh pet knjig ama 2332 strani. Cena za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatež Tom Sawyer, povest, vez............. Vajenski S. H.: Leteče sence, roman. broš. —..........—....... Valentin Vodnik: Zbran« spisi, broširana ................................ Valoiska Margareta: Heptame- ron, povesti ............................ Wells H. G.: Zgodba o nevidnem človeku, broi. --------------- Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločin i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikamežev lastni životopisi, vez.--- Zakrajeek France: Oglenica, povest, broš........................... Žaljeki: Na krivih potih, povest, broširana...........—---------- Zola Emile: Polom, roman iz francosko - nemške vojne 1870-71, vez. ------------------ Zoreč I.. Zeleni kader, povest, broširana ......... .60 .25 .50 .40 .75 .65 .40 .60 .75 3.25 6.00 .75 1.60 '.35 .40 PESMI IN POEZIJE Albrecht Fran: Pesmi življenja, vezana ................................... Albrecht Ivam Slutnje, broi— Aškerc Anton: Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vt«aba ........................ Atila v Emoni in Romanca, broširana ...................... Balade in romance in "Stara pravda5', broš..................... Jadranski biseri, fina vezba Junaki, epske pesnitve, fina vezba .................................. Mučeniki, slike iz naše proti- reformacije, fina vezba...... Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Bezruč Peter: Šleske pesmi, vez. Debeljak Ante: Solnce in sence, broširana ................................ Debeljak Ante: Modema francoska lirika, vez..................... Glaser Janko: Pohorske - poti, broširana ................................ Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broš. 90c., vez................. Fountaine Jean de la: Basni (iz franc. prevel I. Hribar), vez. Gregorčič Simon: Poesije I. zv. vez................. Poezije II. zv. vez................. Job in psalem 118, vez......... Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez................. Kette Dragotin. Poezije vez..... Kosovel Srečko: Pesmi, broš..... Levstik Frani poezije, vez......... Machar J. S.i Strup iz Judeje, vezana .................................... Seliškar Tonei Trbovlje, prole-tarske pesmi, broš. 50c., ves. Vodnik Valentin: Svojemu narodu, broš.......................... Zupančftč Oton: Mlada pota, bro*................. V sarje Vidove, pesnitve, broiirana ---------------------- 2.50 2.50 7.00 .75 .40 .40 .75 .75 .60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 .50 .40 ¿5 .40 J5 .85 .40 .40 2.00 .45 .60 .45 * IGRE Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana .......................*........60 Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana .......................75 Čarlijeva zenitov—Trije šenini (F. S. Tauohar), dve ialo- igri, enodejanke, broš............25 Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ........—............60 Gospa s morja (Henrik Ibsen); igra v potih dejanjih, broi......60 Hrbtenica (Ivan Molek), drama -v treh dejanjih s prologom in epilogom .................-..............25 JuKj Ceaar (Wm. Shakespeare), vezana *...................................75 Macbeth (Wm. Shakespeare), vezana ......~............................ .75 Othello (Wm. Shakespeare), vezana .....................................75 Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah.........60 Romantične duše (Ivan Cankar) , drama v treh dejanjih, vezana .....................................85 Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare). vezana .......................75 Umetnikova trilogija (Alois Kiaigher), tri enodejanke, ki so celota zase. Broš. 75c., vezana ............................... 1.00 .25 .85 .75 .50 .. 1.50 .40 .40 .. 1.25 1.25 .60 .50 1.25 1.25 1.25 .65 .60 .50 .75 .35 1.25 1.00 .60 1.25 .75 1.50 1.10 .76 .80 1.10 .75 .25 .75 .40 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................. Čud. in tajne življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje ................................ Elementi moderne isobrasbe (I. Molek), broš. 50c., vez......... Idejni predhodniki današnjega socializma ' in. . komunizma (Abditus), broš. .................... Ilustrirana lepa maska, navodila za šminkanje, vez. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Ma- _____ti j a Ambrozičji s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) 1. in II. del. broš. $2.50, vez_______ 3.50 Marl Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).........50 Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) .........................25 Kratka . zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srhov (Matija Pire) ..................................... Misterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, vezana ..................... Naš sadašnji ustavni položaj (Dr. Štefan Sagadin)_________ .75 Narodnogospodarski eseji .........35 O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00, vezana ................ O konsumnik društvih .............. Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika in zgodovina (Dr. Drag. Lončsar), broš.................. Praktični socializem, broš. ........ Priče evolucije in Adami prod Adamom (Ivan Molek), broš. 50c., vezana ....................... P roleta raka etika in morala (Ivan Molek), broš.............. Psihične motnje na alkoholski podlagi, broš. $1, vez—........% Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Rasvoj Socializma od utopije do znanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) ...................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kalinšek), vez., 666 strani, ilustrirana ............................. 5.00 Smernice novega življenja (Dr. K. Ozvald), broš....................60 Spol ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba .40 Spretna kuharica, vezana.......... 1.40 Strokovne organizacije v Sloveniji, broš................................. Svetovna vojna in odgovornost socializma (E. K.), broš......... Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ V novo deželo (E. K.), broš..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov. (J. Bezlaj) ................ Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veškefra tele«a; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana .................... 1.25 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. Zgodovina socialisma v Srbiji (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broširana, I. zv. 86.; II. zv. 76c.; oba zvezka sku- . Paj .......................................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, ves. _______ 1.25 .10 .60 .50 .10 .75 .10 1.50 .76 .35 ........ .35 .25 .60 .25 1.40 .25 .10 .60 .60 .30 Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, ¿rtiče in opis». letnik 1920, vezan .................65 letnik 1921, bro«.....i..............60 letnik 1922, vezan .................75 1 »/«vf Wf /jVf /fVf V? M? Mf M v )i( « /»14 /j 4 Mf /,Af letnik 1922. broš. letnik 1923,-vezan ................ letnik 1924, vezan ................ letnik 1926, vezan ................ letnik 1926, vezan ................ letnik 1927, vezan ................ ' letnik 1928, vezan ............... letnik 1929. vezan ............... Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 »z ........................................ (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka z njegovo oliko ....................................... Kres, vezan letnik 1921-22.......i Informacije o dobavi dršavljan* atva Zedinjenih držav ............ O sdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr. Demet. Blei- wek»-Trsteniiki) .................... Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ............................. .50 .76 .75 .76 .75 1.00 1.00 1.00 .06 .10 1.50 .40 .10 3.50 ANGLEŠKE KNJIGE ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik .......................60 American Communism (James Oneal), vezana ...................... 1.60 Anarchism and Socialiam (Geo. Plcchanoff), vez....................60 Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani, vezane .............................. 5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana ........................ 1.60 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi .............................. 3.60 Biass Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez..... 1.20 "Dobs. His Authorised Life and Letters" (David Kaisner), vezana v platno .................... 1.00 Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču ...............................25 Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil breširana .................. 1.00 End of the World (Dr. M. Wil- Kelm BoTsche), vez. ...............60 God anu My Neighbor (Robert Blatchford), vez.___________1.25 Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesti, vez... 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hudred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota........ 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest iz čikaških klavnic ................ 1.20 Jimmie Higgins (Uoton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno ............ 1.00 Karl Marz, biographical memoirs (WUhelm Liebknecht) vezana .....................................60 King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih pretnogarjev 1. 1913-14. Ves. 1.20 Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .....................60 Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana .......................60 Money Changers »(Upton Sin clair), novela z Wall Streeta, " kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize L 1907. Zanimiva vse skozi, vezana ...... 1.60 Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ................................. 2.50 Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani........ 5.00 Physician in the House (J. H. 1 Greer, M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00 Republic of Plato, vez............... 2.00 Right tO be Lazy (Paul Lafar- gue), /ezana ...........................60 Roberts Rules of Order, vez..... 1.50 Savage Survivals (J. Howard Moore). vezana .............;...... 1.25 Science and Revolution (Ernest Unterroan), vez......................60 Sez Science (Jos. H. GreeY, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... 1.00 Social Revolution (Kar' Kaut- «ky), vezana ...........................60 Spies in Steel (F. L. Palmer O ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- sote, broš................................60 Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana ..........................-.........go They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An- gelesa, broširana .................... 1.00 The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ 2.00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatn« interese, vezana .........j.................30 , The Social Revolution (Karl . Kautsky), vezana.................60 »Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv spi« dokazov evolucije, vez......... 1.25 Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez..........60 Yerney's Justice (fvan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pra-. vica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .....................50 Walls and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana ...................... 1.60 .25 1.60 KONCERT Pevskega zbora "LIRA" V NEDELJO 14. APRILA 1929 v dvorani S. N. P. J., 2657 S. Lawndalc Avc. CHICAG0, HL. Vstopnina: V predprodaji 50c, pri blagajni 75c Začetek ob 3. pop. VSPORED: 1. "Ljubica ............................................................... A. Foerster poje mešan zbor "Lire" 2. a) "Pozdrav" ................................................... Fp. Forjancič b) "Kadar vince duše vnema" ............................A. Miheičič poje moški zbor "Prešorn", rborovodja M. Jenežič. 3. "Tri junaka" ........................................................ Mokranjac bariton solo P. Alujevic 4. "Ti veselo poj" ................................................... J^b Aljaž poje mešan zbor "Slovan", zborovodja M. J. Kuhel 5. "Melodije Dembienskega ............................... B. Dembinski poje poljski zbor "Dudziars-Paderevski", zborovodja G. Chrzanovski 6. "Invictus" ............................................................ Bruno Hunn bariton solo P. Alujevic 7. "Bledi mesec" .......................................................F. S. Vilhar poje mešan zbor "Lire". 9. Odlomki iz opere "Gorenjski slavček," poje mešan zbor "Lire" Zborovodja G. Chrzanovski. Na piano spremlja M rs. Rose Stein. mr\ ftfWffa]j 3.50 RAZNO Ameriški Družinski Kole !ar, letnik 1916, vezan ................40 letnik 1917, vezan _______________ „.60 letnik 1919, vesan .................50 LL âWèWêV/ Av/AWA\W>«, âiVêWèWâw" âw âWèWêWèw AWèVï ¿¡f?*' POMLADANSKI KONCERT S SPEVOIGRO "ROŽMARIN" m —priredi— Pevski zbor "SVOBODA" V NEDELJO 14. APRILA 1929 V Hrvatskem domu, 1331 Kirby Ave. DETR0IT, MICH. VSTOPNINA: Moiki 75c — 2en»ke 50c Pričetek točno ob 3. pop. Na koncertu sodelujeta tudi pevska zbora "BLED" in "LJUBLJANSKI VRH". g WïïrKS&l različnih spisov povestne, zabavne in informativne -vsebine je v- Ameriškem družinskem koledarju L 1929 IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ. STANE $1 za Jugoslavijo in druge inozemske kraje $1.10 .............................................. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI f narodna Viskarna ! 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, IL L. Mi tisksmo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. . ..............................»..............»j Naroitfom priložite poitni ali eks-preani money order, ček ali gotovino. Za manjža naročila lahko požlje-te poAtne znamke. * , Vse knjige pošiljamo poitnine prosto. Klubom in čitalnicam pri vetjfh n ročilih popust PROLETAREC 3639 W. 26tk Street. Chicago, IH. ^mmiimkm^ NAJVEČJE ZLO, ki tepe Človeški rod je nevednost. Ubiti nevednost se more EDINO z znanjem. Znanje je v knjigah. Vse, kar je človek storil in dosegel, je zabeleženo v knjigah. Niso VSE knjige dobre. Tudi tisk se lahko izrablja v prilog nevednosti in zavajanja. Toda ti, ki čitaš, se moraš naučiti misliti s svojo glavo, da boš lahko to, kar čitaš, prebavil s svojo duševno močjo, in tvoje znanje bo raslo, tvoje obzorje se bo širilo. Poiščite si DOBRE knjige. Naročite si jih iz Proletarčeve knjigarne. Prečkajte cenik knjig v tej številki. Ako se ne morete odločiti, katere knjige bi naročili, vprašajte nas za nasvet. Ako knjige, ki Jo želite, ni v nažom ceniku, nam pižite vseeno, in če le mogoče, vam Jo bomo preskrbeli. , Naže cene knjigam «o smerne, kajtj A ouisa» prvi vrati, da gredo med Ijudutvo. Kolikor napravimo pri njih dobička, se ga porabi v podporo delavskemu tisku. Čitalnice kakor tudi posamezniki dobe pri večjih naročilih popust. Priporočajte naio knjigarno. Vsa naročila sa knjige na-slovite: PROLETAREC, 3639 W 2«tl» St., CMcago, III. • êvi à\bi âv/ »i'y ivy év/êw >w ivy ivy i\vèv< > . â V>Vv è y iwâ lv, éW'i> A Jugoslav (Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoelav Federation, S. P. frslrtarrr NO. 1126 Publiai Weekly «t MM W. Mtk St. CHICAGO, ILL., APRIL 11, 1929 Telephones Rockwall taS4 VOL. XXIV. An Active Organization BRANCH NO. 1. An organization, to live and progress, must be active. In this respect, we must say that Branch No. 1 of the Jugoslav Socialist Federation is a very active organization. Their annual report, compiled by the secretary, and published in last week's issue of Prole-tarec substantiates this statement. • Here are some outstanding facts. The Club has over one hundred members in good standing. Its income during 1928 was $5,-604.56 and the expenditures $5,862.59. Included in the expenditures is an item of $400 as contributions for the campaign of the Socialist Party and to other educational ofgani-zations, which means that nearly $5,000 was expended for its own educational and promotional work. In the past three years $3,-562.68 was paid into the Federation's Building Fund, the purpose of which is to build a home for the organ, the Federation, and for its Chicago's locals. Six plays were produced by the Club's dramatic Division last year and three concerts by its choir, better known as "Sava". Besides these, the branch organized and participated in eleven other programmes, among them the May Day celebration. Especially interesting are the attendance figures. The report discloses an average attendance of 400- people. Altogether an even dozen of lectures and discussions were held during winter months. During the time the Club has bee« also active in the field of drama, a total of fifr five plays written by renown Slovene and other authors have been produced in Slovene and some also in the English language. Many a public meeting has been held under the Club's auspices. Leaflets and pamphlets have been distributed by the thousands. Many a battle, perhaps not always victorious, except in principles, has been waged and many friends acquired, some enemies,—and a large number of sympathizers. Branch No. 1 of the Jugoslav Socialist Federation is an organization of Slovene socialiste of Chicago. There are approximately 10,000 Slovenes in Chicago, but they are widely scattered from Pullman and South Chicago to the far North and from the Lake to the western suburbs. This wide territory makes the Clubs work all the more difficult. Branch No. 1 is an American Labor institution, interested mainly in American conditions and American politics. Several years ago a course in citizenship was taught and conducted by the Club. Slovene workers were benefited by this course assisting them considerably in becoming citizens of this Republic. Over a quarter of a century of active work is written across the books of Branch No. 1. It has grown to be the largest and most active local of the Federation. But it wasn't always such. Its beginning was a difficult plugging, just like the beginning of any other local. Energetic people put it where it is today. The possibilities have been turned into realities. We express a desire and a wish for more energy by other locals of our nationality; for more locals like Branch No. 1; for a lively Jugoslav Socialist Federation. Coal and Iron Police Don't Kill the Goose That Lays the Golden Eggs A good way to end the prevailing unemployment wouia be to raise wages to the point where the worker would be able to buy so much that further production would be required. Then, various industries would have to employ the unemployed in order to supply the new demands. Too many employers try to take advantage of the existence of an army of unemployed, in an effort to beat down the wages of those who are employed. In doing so, they kill the goose that lays the golden eggs—for how can there be prosperity unless the masses have purchasing power? Study Human Nature Advocates of capital punishment should study human psychology. They go right against the facts of human nature. A hanging or electrocution is always morbidly interesting. Instead of turning people away from mvlrder, it turns them toward it. State murder clearly tends to beget private murder. Hard-f>oiled persons and papers shut their eyes and refuse to see this. They are not acquainted with the first elements of human psychology. There are some 3,000 coal and iron police in the state of Pennsylvania who are responsible to no one but the companies which hire them, yet they have legal powers as police officers, carry weapons, and use them freely. A law passed in 1865 permitting banks snd railroads to maintain private, armed police, exempts these men from state authority while it invests them with it Many have suffered at their hands but recently a particularly brutal killing of a coal miner Barkoski brought the activities of this private army of thugs into the linelight. Roger N. Baldwin, director of the American Civil Liberties Union commenting on the case, ssid: "The killing of a defenseless worker by the coal and iron police is not rare in Western Pennsylvania. The storm of public sentiment aroused by this particular case is due mostly to the sensational detaib of the murder, snd the fact that it occurred at s time when no strike was on. The record for the last ten years includes re-pested instances of assault, rape, murder, and general terrorisation of the comnunities in which they live. Many of these offenses are a matter of public record. But most of them are written only in the hearts of working men and women whose heads and bodies have suffered from the clubs and guns of their bosses' private army. An investigator for the Civil Liberties Union received the following description of John Bar- koski's body from the attendants st the morgue: Ha was tha moat abuaed poreon ovor brought to the morguo. Hi* ontiro body was a mui of lacerations and bruiaos, his rib structure fractured. His hand* ware swollen to twice their normal sixo, from deflecting some of the earlier blows from kia head. His face and head had definite appearance of knife laceration*. John Barkoski had interfered in a drunken brawl in which two privates had assaulted his brother-in-law. The miner ended up in the morgue, the private detectives were sent to jail. This is neither an unususl nor s rsre esse to the miners snd their families in Western Pennsylvania. Nor sre the men who took part in this murder an unusual type for the ranks ef the private army. The Pittsburgh Coal Co. has praised Lieut. Lyster as "one of a body of men of whom we are justly proud." Lieut. Lyster is the one who is reported as having jumped snd stamped on Barkoski's body after he had been beaten into unconsciousness. Private Wales, s second member of the trio held for this murder had in 1927 shot a Negro miner to desth but went unpunished. Penn-sylvanis labor has been trying for more than fifty years to get rid of the infamous coal and iron police. Perhaps such cases as described above will do much to achieve their sim. Wisconsin has taken the stand with New York, Montana snd Nevada on repealing their prohibition enforcement laws. One other state, Msry-lsnd, has never enacted or supported I the issue. The Wisconsin referendum was carried with a big majority, upwards of 140,000. Illinois is preparing to follow suit and there is even talk thst Michigan might do the same. Prohibition is the most active asub-ject under discussion today.—And why shouldn't it be?—Regulating peoples habits is s most difficult task for any body of men to attempt It is so easily overdone. Young American Lodge of the SNPJ. expects to participate. Many good remarks have been received on the new form of Prole-tarec. As we progress and improve, this form should become more liksble. The form itself, however, won't bring about the trick. It's what is in it that counts. We would like to see a number of our friends represented. The Socialist Psrty of Cook County will hold a joint May First celebration st the Douglas Park Auditorium on May 1st Our Club, however, will hold it* festivities st the SNPJ. hall. 1 A program is being arranged and "What Price Coal" an English one-act tragedy will be produced. Dancing will follow the program. Herbert the Efficient Once upon a time there was a very noble candidate called Herbert the Efficient * Like many other free bom Americans, Herbert was born on a farm in a log cabin and raised in a blacksmith shop. After achieving the right sort of birth from the right sort of parents, Herbert, of cource, decided to make something of himself. So deciding, he decided that the farm was about the last place on earth where a man could succeed at being a success. He therefore kissed the old oaken bucket a fond farewell, went to college, got an education, and became an engineer. That this was the sensible thing to do. was shown by the fact that he was soon traveling around the world doing good to everybody. Years and years were spent in Asis, Africs, Europe and elsewhere helping the kankers civilise the savages. All his life would probably have been spent in this prosaic work had not President Wilson decided to prevent the Pacificts from "breaking the heart of the world." Hesring this, Herbert hastened to the front Arriving there, every-thing was soon O. K., for ss soon as the Huns heard he was standing by the President, the Hindenburg line broke, kultur fled, snd democracy was saved. At that time, Herbert did not know whether he was a Democrat or a Republican. He had been away from home for so long, however, that no one can blame him for this. But this did not prevent him from being a tower of Strength in the war against all those who loved profits more than patriotism. Without fear or favor he went after all who hankered after the root of all evil, who placed mere money above "God, Home and Country." Seeing that, if something wasn't done to restrain their greed, the farmers would soon starve out their creditors, Herbert took prompt action. Following the initiative of the Chicago wheat gamblers, he fixed wheat prices, snd that fixed the farmers. These enemies being trimmed, his restless and efficient soul sought new fields to Hooverize. He found them. Hearing that Hungary was badly in need of help to save it from falling a victim to a government of farmers and workers, he rushed to the rescue. Soon the situation was saved. Almost single-handed Herbert drove back the mob. The arirtocracy triumphed and the Big landlords snd Big Business breathed freley once more. All oarer Europe and America he worked day and nigftt. Never once did he. rest and, if Plutocracy is still in the saddle in several spots, it can well say: "Well done, Herbert thou good and efficient servant I" Having done all he could to save Europe for its owners, Herbert returned home full of honors and was met by a brass band. ' But his work was not yet finished. He had to help Harding out. which he did. Then he had to see Coolidge through, which he did. Never once did he open his mouth in condemnation of the heroes who were serving their country for nothing but its oil fields, power sites, et cetera. Throughout three Presidencies he sat in loyal silence. No matter what happened, nothing could upset his efficiency. It is no wonder, then, that the grest Republican party decided to elect him to carry on and out the "Coolidge Policies." Moral: This proves once more that it is better to be born in a log cabin than in a pearl palace, and that the efficient have it all over the proleta-rist when it comes to climbing high. Oacar Ameringer. Hero Worship Let a presidential candidate, s champion pugilist a record home run hitter, a foreign statesman, a daring aviator or a moving picture star pass through an American town and the people stop their business to rubber, and a large mob collects to crowd around and follow the hero, or heroine, wherever he ar she may go. If the distinguished visitor goes into s building the patient mob waits for him to come out sgsin — just to see him sgsin, or to be able to say they have seen him. In Washington, the president, "whom we hsve with us always," cannot show his face in public a moment now without attracting a mob of excited rubber-necks who will stand and gaze, constantly receiving fresh aid and co-operation in the enterprise, until the president disappears. We were not always that way. There is extant a report of a college function in Washington about 100 years ago, and near the end of the account is the mention that among those present was the president of the United States. His name was not even printed. Why this change? What has made us a rushing, gaping, staring mob of worshipers of the bubble reputation—or, rather, of those who have won that bubble? The newspapers must accept a large share of the blame. With their big headlines and their endless pictures they excite our poor brains about this or that person and make u£ almost break our necks to get just a glimpse of him. Ever see a little happening somewhere that would usually be overlooked or not noticed until some big-mouthed fellow wodUJ nhout, "Look, feHows, come on!" and with that the whole pack would rush after him excitedly to the scene of the little argument, or the dog fight, or what-not? We seem to be prone by nature to follow the leader, and the newspaper* are now doing a lot of funny leading.—The Pathfinder. Another impeachment. Governor Long of Louisiana is in trouble. Nineteen charges have been preferred against the governor by the State Legislature. It is pitiful how entrusted men in public offices will disregard the laws they make. What about "Spominska Plotta?" In general it was fair, considering all angles of the situation. By no means vas as satisfactory as we would like to have it. It's a big task, besides. With another full month tn which to polish up, Sava should be sble to do well at convention time, at which time it will be played again. With very few exceptions, in all municipalities where public utilities have been owned and operated by the community, the people have always benefited. In recent years much has been done to discourage public centiment sgsinst public ownership, particularly in the production and distribution of power and light In the early days mail was distributed by private companies. Charges were seldom less than 25 cents per letter with many exceeded 50 cents. When it wss finally taken over by the government fixed rates were far below f sny of the previous private delivery charges. It has been proved that proper management makes public ownership pay big dividends to sll the taxpayers, where on the other hand privately owned corporations have put the dividends into the pockets of a selected few. Do you ever have a chance to read good books? Proletarec has a big supply of them. "Oil," by Upton Sinclair is very interesting. "Boston" is another thriller. If you get to read one, you will wsnt the others. Socialists and sympathizers of Detroit are staging a dance with a program on Saturday evening, April 27, under the auspices of our federations club there. It has been said that the • it can be held in the first part of 1 June. Activities of the Socialist Party National Office. S. P. WISCONSIN. Did someone ask: WhaVs the matter with our Party in Milwaukee and Wisconsin? If so, and the answer you looked for was not forthcoming, just read the election returns for your answer: Three out of five elected to the School Board—a justice of the peace—an alderman to fill the one vacancy—and en top of it all, the voters gsve Mayor Hoan their O. K. on his right to make appointments without the old party crowd in the city council butting in. CALIFORNIA. The Party in California is lesding the wsy in getting their membership psid up on national dues. Very feu | of their members sre now without , the 1929 stamp. The state organization is making an excellent fight to help free Mooney and Billings. IOWA. State Secretary McCrillis, st Des Moines, tells us thst there is considerable interest being manifested at their local meetings which are being held st the City Library snd which recently have been turned into open forums at which non-members join in discussing problems of interest. This move had been contemplated for some time. Local Des Moines has s good membership and some very capable members. Delicious Appetiser. Said a man-eating shark to his mate, As they lay in the seaweed so shary, "Although I'm a man-eating shark I would not object to a lady." —Judge. JUGOSLAV. The Jugoslav Socialist Federation has given their official paper, The Proletarec, a new makeup. It was formerly made up in magazine form, but now it is an eight-psge, seven-column, psper and looks good. The last page is in English. This is for the purpose of reaching the younger folks of their people who are reading the English language. The National Office is in close contact with the Jugoslav Federation and appreciates receiving the finest possible cooperation from the members of the Federation and wishes to congratulate them upon their new paper. NATIONAL EXECUTIVE COMMIT- TEE MEETING To Be Hold in Chicago May 4th and 5th. The National Executive Committee will hold its next meeting in Chicago on May 4th and 5th,. and the Chicago Socialists sre preparing to give the Committee a warm welcome. POLISH. The Poliah Socialist Alliance offi-j cials have notified the National Office that they are taking in new members. They expect to order sufficient national due stamps for all their members in the next two or three weeks. We feel confident that the Polish comrades are going to make a good showing this year in putting their federation to the front in numbers and also in pushing the work of education. ITALIAN. The Italian Socialist Federation has taken over fifty-one per cent, of the stock of the daily Italian paper in New York City, called Nuovo Mondo, and hereafter that paper will be managed by the Federation. There will be a Chicago edition of the paper and our comrades are making ready to push it to the limit CLAESSENS' TRIP SOUTH. The trip of Comrade Claessens into some of the southern states should be given all support possible by the Socialists in the plsces where he is to speak. There is a number of live wires in each state and city to be visited, and we urge the fullest cooperation in making his meetings successful—and do not forget to sigi up every member you can. NATIONAL EXECUTIVE COMMITTEE BANQUET. The Socialists of Chicago are making arrangements for a big banquet for the National Executive Committee on Sunday evening, May 5th. It will be held at the Douglas Park Auditorium and the price will be $1.60 per plate. Reservations should be made immediately with the Cook County Office, the National Office or with Proletarec. OKLAHOMA. New members are signing up jrnd we feel sure the big movement once harbored by that state will again be playing a big part in that state's politics. The National Office is corresponding with comrades at Oklahoma City for the purpose of arranging the date and place of holding the state convention, and it is hoped that CIVIL LIBERTIES UNION EXTENDING ORGANIZATION IN PENNSYLVANIA. The American Civil Liberties Union is pteparing to establish local committees in Reading, Scranton, and Wilkers-Barre in a wide effort to protect miners' rights from invasion by coal and iron policemen and state troopers. Frederick E. Woltman, secretary of the Union's Pittsburgh branch, and Sophia H. Dulles, of the Philadelphia branch, are active in forming the new committees. A Soft Answer. "You must always give a soft answer," cautioned Willie's mother. So whrn Willie was being teased by the older boys on the way home from school, he hissed, "Mush!"—Exchange. These United States By Norman Thomas. From a crowded three-week trip for the L. I. D. in the Middle West 1 bring back impressions confirming those formed in shorter trips along the Atlantic seaboard: far more interest in politics and political parties than usually follows an election yet no sign of any effective mass movement; considerable realism and more open mindedness in facing our times, but little tendency to aggresive action even locslly. It is very sobering to observe how among young intellectuals in the colleges and among the workers themselves, both organized and unorganized, it is accepted as almost a foregone conclusion that no great constructive leadership in any social tasks can possibly be expected of the men in control of most of our A. F. of L. unions. But as yet new leadership is not visibly emerging. Our colleges are fairly open to ideas and if ss a capable young Chinese student ssid in introducing me "American students are very tame" they do afford an interesting and hopeful field for work. The rather chesp Menokenesque cynicism of a few years ago is passing or has passed and that is to the good. The average faculty i* as liberal as it dares be and that is probably more liberal than Matthew Woll would let Brooicwood be. There are, however, forbidden aress as President Little of the Univeraity of Michigan and many less conspicuous leaders have discovered. For instance I have visited a college where the students of the liberal club and certain outstanding men on the faculty are fnee to talk over almost anything so long as they do nothing about economic, racial and social conditions across the railroad tracks in their own town where a prominent trustee owns the works. The most outstanding bit of life of which I saw evidenoe is in Louisville, Kentucky, where the demand of the local transit company for a ten-cent fare, following similar demands by the telephone company, have aroused the citizens to form a taxpayers league to fight to assert the public interest in public utilities. Our good friend J. L. Stark who represents the road brotherhoods in that region is the executive secretary and Carl D. Thompson of the Public Ownership League has been called in as adviser. It will be a fight worth watching. And speaking of encouraging things I must mention a meeting of St. Louis Socialists convened on short notice on a Saturday night One sure thing is that there is too much intelligent interest and too much obvious need for us ev>en to consider giving up the fight. * e e At least the fight in Russia between Communist is about realities. To imitate th^T fight in the feebl. Communist party of America is fantastic and meaning« less. Yet out of that fight we are learning by their own revelations just what methods of chicanery, bad? faith and violence the Communists would teach tha' workers to use in their crusade. It is a melancholy revelation. We Socialists have st times made our owa< share of mistakes but at least we have had sei enough not to exalt them into virtues. * • e Disappointing as are the troubles in Mexico it M some comfort to observe that they are more of a revolt of ambitious generals than a revolt of any section the people. Indeed the best men of the republic apparently the organized agrarians and workers clearly against this everlssting appeal to arms. That is encouraging. It is also encouraging that propsgam from airplanes is so useful a weapon in instructii_ soldiers misled by ambitious rebel generals. If th^ FVsderal forces are just and moderate in victory . seek to root out such abuses of corruption and cru< as have somewhat stained the official record Me: may continue its forward march with new strength. JABBER JABS. "Give me Liberty or give me The Saturday Evei Post"—Patrick Henry, Jr. If in doubt put your money on the candidate the most money, for "to him who has, shall be givea.* Platforms are usually made of wood. So are platforms of Republican and Democratic Parties also the heads of those who believe in them. Much is said about the poor but honest boys land in the White House, but little is said about rich and crooioed guys who put them there. * e e Political history of American labor: Before election, kick together. During elections, kick each other. After election, we kick ourselves. e e e Yes, son; some of the successful got by without educstion. But they didn't get by as a result of bel so dumb as to think education unnecessary. MINERS' DIVIDENDS . 2,171 Coal Miners Killed in the Uni* States in 1928.