Katolišk cerkven list. Tečaj \ l.jabtjani 22. včliciffu travna 1H56. risi ?f. Mribčik sred polja. Sredi polja hribčik leži. Na hribcu cerkvica stoji. V cerkvi se zlat altar svitli Na njemu dvajset svec gori. Marija z ljubim Jezusam Sedi na zlatim tronu tam. Po hribčiku pa tri steze llo bele cerkvice derže. Po pervi stezi hodijo >ložje in žene. molijo. Kredo »urijo gnad prosit. In ljubga Jezusa molit. Marija jim svet žegen da. In prosi za-nje Jezusa. Po drugi stezi hodijo. Mladenči. device poj o. (•redo Marijo gnad prosit . Io ljub ga Jezusa molit. Marija pa objame vse. Neveste Jezusu zvotc. I'« tretji stezi hodijo (■rešniki . milo jokajo. (•redo Marijo gnad prosit. In ljubga Jezusa molit. Marija v>liši grešnike. Pred Jezusam kleči za-nje. Jezus pa svojo stran odpre. In llešnja kri priteče z nje. Jezus je grešnike opral . Marijo jim jc mater dal. J. V. Iz Amerike. I.isl gosp. misijonarja I.. I.a v t i ž a r-j a tlo visokočasliliga gosp. J. V o I c -a. Per sv. Križu v severni Ameriki 211. sušca 185(1. Pred vsim priserčua zalivala y.a tolikanj veliko skerb, klero imate vseskozi z mano, posebno tudi za takt* drage pisma. Perviga sim prejel mesca kimovca v kterim so bile ludi nektere bolj stare, pa vender meni nič manj nove iu prijetne novice, drugiga v kterim je bila smert mojiga Iju-higa očeta oznanjena, mesca listopada. Spet mi kmalo pišite. I.etašnja zima je hila za Indijane tukajšne okolice, posebno v Krivim drevesu, zlo srečna, Gospod Janez \Vei-kanip, rojen v Westfalii na Nemškim. 5 lel duhovni pastir v Sikago (Chicago) in ud 3. reda sv. Frančiška, je prišel mesca listopada pretečeniga leta na povabljenje viso-kočastiliga škofa v Krivo drevo z 2(1 udi ravno tega reda ( 1(1 itiladenčev in 10 devic), iu bo v neki vasi blizo Kri-\ige drevesa cerkvico z dvema samostanoma (eden bo za ženske, drugi za moške) ustanovil. C pati je, tle bo ta pobožna družba veliko dobriga storila med Indijani; posebno velika sreča bo za vas, kjer se misli ustanoviti, ker tam je že nekaj let protestanšk učitelj, katoliški duhoven pa le malokdaj zamore tje ili. Indijani cele okolice so neizrečeno veseli te družbe; tudi iz vsih bližnjih vasi so hiteli v Krivo drevo vidit, kar še nikoli niso vidili — mnihe in nune. Konec mesca listopada so tudi visokočastiti škof tje prišli, dalje se med ljubljenimi Indijani pomudit in jih učil. Tudi jest sim hitel 211. listop. tje visokočastitiga škofa spodobno počastit in novo družbo vidit iu pozdravit. V saboto. I. grudna sim se vernil. iu sim veliko Indijanov i/, domače vasi srečeval. ki so bili tje šli: nekteri so jezdili. drugi so šli peš ( 7 ur deleč). To me je opomnilo na božje pota in na romanje na Kranjskim, ter sim v sere« ll»»«ra hvalil, de se je ubogih Indijanov usmilil in jim luč s\. vete dal. ki /daj željno poslušajo svojiga \išiga pastirja. ko so pred ."tu I• -• i v nevednosti, pijanosti in malikovaiiju živeli. God či*ti*ra spočetja Device .Marije su želeli visokoča*liti škof z veliko slovesnostjo obhajali, desiravno v ..zcdiujeuih deržav ah" sploh ui zapovedan praznik, ampak njegov o slovesno oldia-janje je v naslednjo nedeljo preneseno. Tudi meni so >kol privolili, spet ta dan tje priti in imeuilue. med Indijani še nikoli ne obhajane slovesnosti se vdeležili. Skof so uamree veliko mašo z levili imeli, in so dvema mladeneema i/, ioie-uovaue družbe lousiiro in -1 male žegne podelili. Cerkev je bila nenavadno polna, ker je veliko Indijanov i/, bližnjih vasi prišlo zavolj nove slovesnosti. Gosp. \Vcikamp je pripeljal lepili oblačil in marsikterih reči v olepšauje cerkve, kar je slovesnost Hožje službe zlo povikšalo. IMugi dan. v nedeljo, so spet škof imeli veliko mašo. pri kleti je bilo se več vernih pričujočih. Ncutrudljivi škof so vsak večer otroke iu odrašene keršanskiga nauka učili, in posebno nektere za pervo sv. obhajilo iu sv. birmo pripravljali, klero so jim božični praznik podelili. I.eta praznik je bil spel neizrečeno vesel za Indijane. To se lako ve, de so škof ua la god o polnoči iu ob KI. veliko mašo imeli. Pred novim letam ta dan so se za zveličanje Indijanov ves imeli škof podali v drugo vas, Saboigau po imenu, kjer so en teden ostali, ler otroke in odrašene ueutrudljivo učili. V nedeljo. 2(1. pros.. je bila zadnja iti nar iinciiitniši slovesnost, kar časa so škof tam bili. so namreč mladcnča Serafina Zorn-a. uda imenovane družbe, mašnika posvetili, ko so mu bili H. grud. -1 male žegne. iu potem suhdiakoiiat iu diakoual podelili. Serafiu Zoni je rojen v deželi \\"urtcmber«r na Nemškim, je zlo pobožen in željiu. sv. vero med Ijudsi vam o/.oano-vati. Ta tiau je bilo toliko ljudi v Krivim dreves«, de še nikoli ne toliko, ue le Indijani cele okolice, kteri so le mogli, so šli gledat slovesno obhajanje. kakoršuiga še nikoli niso vidili. in tutli berž ko ne nikoli več ne bodo vitlih. tudi celo iz Makiuak-a so nekteri moški iu ženske prišli (skorej poldrugi tlan deleč na saneh). To so bili res srečni dnevi za Krivo drevo, to je bil ljudski misijon. ka-koršen je malokje. Skorej dva mesca so pobožni škof netit rudljivo učili, s po ved o vali iu pridigovali in marsiktere rože vnovič pokrepčali. ki so že nekoliko ovenile. od tisii-ga časa ko so jih bili oni pred 24 leti v vert Jezusove vere vsadili. Njih priserčua iu gladka beseda v cerkvi in v domači družbi, njih škofovska veljava in njih pobožna molitev ne more bili brez sadti. Veliko dobriga je ludi «pa(i od zgorej imenovane družbe. Cdje te družbe, kakor sim že opomnil, žive po pravilih (regelcah) 3. reda sv. Frančiška. in so se skupaj v družbo zbrali, ler so pod pokoršino svojiga visiga (gori imeiiovauiga duhovna): nekteri so rokodelci . nekteri delavci, eden uči fan(e v šoli in se zraven tudi za mašništvo pripravlja, ena nuna uči dekleta v šoli. Njih življenje je kaj lepo in spodbudljivo za Indijane. Vsa- ko jutro o |>oli petih vstanejo, molijo eno uro združeno, potem srejo v cerkev k sv. maši, potem urno jedo in ves dan pridno delajo. I»ri jedi vselej eden bere. Zvečer spet celo uro združeno molijo, oh U. sredo spat. Meso malokdaj jedo, zavezani so tudi molčati, le kadar potreba ali ljubezen do bližnjica veleva, smejo govoriti. Vsak teden grejo štirkrat k sv. obhajilu. Zdaj so v krivim drevesu. spomladi bodo pa zaceli v drugi vasi samostan in cerkev delati. Trije inla-denči in ena devica t kuharica) so že 3 mesce tukaj pri nas. ter les in dilje pripravljajo, ker tukaj je žaga. Nekako posebno veselje sim občutil, ko sim v Krivim drevesu litanijc Matere Kozje iu druge molitve v nemškim jeziku moliti slišal t vsi udje so Nemci). — Visokočastiti škof so se bili namenili, herz ko bo led ua jezeru dosli močan, se verniti v svoj škofijski sedež, ker imajo več opravil. Tedaj so se 21. pros. iz krivica drevesa podali, ta dan so prenočili v neki vasi v sredi med krivim drevesam iu sv. križem . kjer jest stanujem. Z veseljem sim šel tje naproti svojimu ljubimu viši mu pastirju. Drugi dan smo prišli k sv. križu, kjer so škof celi teden ostali. Tc dni je bilo vreme kaj prijetno, vožnja na saneh ni bila celo nič težavna. V nedeljo 27. pros. so škof tudi tukajšnim Indijanam veselje napravili, de so veliko mašo imeli, za to je prišel duhoven iz krivica drevesa, g. Janez Steinhauser. Drugi dan so se ločili od nas. ter sc na saneh po ledu v Makiuak podali, spremljani od več ludijanov. Od Makinaka dalje pa ni pota za sani. tedaj so mogli visokočastilljivi .'»7 let stari škof dva dni peš iii po siieffu iu ledu. Trudni sicer, pa vender zdravi, so prišli v Saut S. Marie. De bi Indijani šc stano-viiuiši na poli pobožnosti hodili, so visokočastiti škof pri ti priložnosti bratovšino Device Marije sv. skapulirja v krivim drevesu in lukaj ustanovili. Tukaj pri nas se jih je 32 pri perviin opomiuovaiiju škofa zapisalo, moških iu ženskih. Skof so po sv. maši škapulirje žcgnovali in jih očitno v cerkvi udam bratovšinc na vrat obesili. — V tem kratkim času. kar so skof iz Kvrope sc vernih, so jih ."> v duhovne posvetili (4 so Nemci, t Francoz), enimu 4 male žegne podelili. in 2 nuni prejeli (v Saut S. Maric). Prosim vse svoje nepozabljive ljube prijatle in znance, ktere pri ti priložnosti priserčno pozdravim, naj me v svojih molitvah usiiiiljtuimu Jezusu priporočajo, de, ko drugim >v. evangeli oziianujem. sam pogubljen ne bom. Adotf Kot pit i (j je bit pri nag S |4. vel. travna.) (konec.) Prestopimo k sklepiiimu govoru, ki je bil venec cele slovesnosti, je pa tudi skorej poldrugo uro terpel. Oče Adolf kol p i n s stopijo k mizi, vse jc vtihnilo, vsaka miška bi se bila slišala leči po dvorani. Govor ni bil sicer po sekiricah ne izdelan, nc razdeljen, in ne pripovedovan in tudi ne v spominu namotan, bil je pa vender izversten, lil se je iz fforeciffa serca, tekel v sladkim jeziku, šel vsakimu do živ iga. vsaki stavek je bil tehtin, vsaka beseda v njem pomenljiva, ne enkrat ni na prazno mahnil; celi govor je bil slohoko premišljen, gorko v sercu čuten: oče kolping so iz lastne žalostne in vesele skušnje in iz čiste ljubezni do Rosa in svojisa bližnjisa sovorili, in od tod vnema za ujih početje. — Pričeli so svoj sovor s tem, de so nam povedali, de se jih je po vsih društvih rokodelskih poma-savcov nemških dežel velikopomenljivo in častitljivo ime ..oče" prijelo, kako in zakaj, sami ne vedo. S tem ime-nam sicer niso zadovoljni. ker je le eden, kterimu ime oče po pravici src, namreč Bos. Pa ker je že tako. de jih očeta imenujejo, se temu ne bodo več ustavljali, veliko-več se lesa imena ravno zdaj poprimejo, zatorej hočejo po •orlovsko k svojim otrokam s»voriti. In S"vorili so v resnici , de oče, slovo jemaje od svojisa sina. ko z doma Si c. ne more bolj sinljivo govoriti. — Razlagali so nam iz svoje lastne skušnje dušni in telesni žalostni stan rokodelskih pomagavcov po plujih in domačih krajih; naznanili ho nevarnosti, v kterih se oni posebno v delavnišnicah znajdejo; — popisovali so nam krive pota, v ktere v ptujili deželah kaj lahko zahajajo. Iz tega so pokazali, kako potreben de je poseben pripomoček temu stanu, ako hočemo, de bo rokodelskimu stanu, in po njem tudi celi človeški družini veseljši doba prisijala. Djali so, de tem zlegam le rokodelske družbe zamorejo ukljubovati. Razlagali so potem veliko korist tacih družb in pokazali so, kako in>s čem te družbe pripomorejo, namreč s podučevanje m posebno v verskih resnicah in potem tudi v vsih tistih rečeh, ktere rokodelskimu stanu na noge pomagajo. Dalje so hvalili vnemo ljubljanskih višjih stanov za novo mlado društvo, pa tudi pokazali, de je pečanje višjih z nižjimi potrebno, tedej bo še bolj vneinalo mojstre in višji stanove, društvu pomagati, de se bo zamoglo vesti, kakor je treba, ako hočemo veliko njegovo korist viditi. V sklepu so še govorili od popotvanja rokodelcev v ptuje kraje in dežele, in ako popotvajo, vidit kakšin je ptuj kruh, naj nikar ne mislijo, de na ptuje gredo, saj bodo skorej že v vsakim večjim mestu svojih bratov kej našli, ki so se k enaki mu društvu zedinili, kakoršniga tukaj zapustijo, katoliški kristjan ni nikjer ptujic na svetu, povsod najde eiio vero, eno upanje, eno ljubezen, kamorkoli pride, katoliške serca najde, ktere so vse le eno telo. Mlado društvo vsim pričujočim iu celiinu Ijubljanskiinu mestu priporočevaje so svoj tehtni govor sklenili ter tudi celovškima društvu svoj serčni pozdrav sporočili. Slovesnost je sklenilo petje cesarbke pesmi, ktera seje, kakor je iz eniga serca vrela, tako iz eniga gerla pela. ker vemo, de so vsi bravci Danice živo prepričani od velike koristi našiga društva, ne samo za slehcmiga dimnika posebej, ampak za celo človeško drušino, k sklepu uašiga naznanila imenevanih slovesnost šc serčno vošilo pristavimo, dc bi nas v našim početji tudi vsi, vsak po svoji moči, podpirali. Vsaki, nar manjši dar se bo s hvaležnim sercam sprejel in k dobrimu obernil. Prosimo tudi, de bi bravci to naše vošilo razširjali, in blage serca za naše društvo vnemali. Lesar. Sen J nekiga duhovna, ali blagoslov bogotjubniga deta• (Dalje.) »še neke hipe, in sta bila v neki koči. tako nizki, de ni bilo moč ravno stati, tako majhni, de je komej vso družino zapopadla. Hud veter je pihal skoz pokline čeme, z ilovico zamazane stene, in skoz razbite okna, mokre so bile nabite tla. Le podertine od pohištva, in cunje je bilo viditi, sicer krog in kros nič kot siromaštvo iu nadlosa. Nek inož, ves brezupen, je bil komej zaderžan od ženske osebe, ktera sa je čversto za roko deržala. in od uekterih otrok, kteri so mu kolena objemali, in sa žalostno pogledovali. Ne — je vpil razkačeni, pustite me proč! — Žena! jaz nc morem več tvojiga blediga obraza gledati, ne morem več prenašati, de leti mali zastonj ročice k nteni, svojimu kruš-nimu očetu, stegujejo, iu zastonj od mene kruha in obleke išejo. Vi ne sinete več stradati in zmerzovati, otroci! jaz, bom poskusil! Vi nc smete dalje nesrečni biti. Tako je govoril. in hotel s silo uiti. Ali žena mu odgovori: „Ti nas ne storiš srečnih, ampak nesrečne. Nisi cul našisa Imgo-Ijubniga duhovnika pridigati: kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi!" ..Lahko govori, jc bil odgovor, kdor potrebe ne pozna". Zdaj začnejo otroci: Oče mi nc stradamo, nas nc zebe, mi ne čutimo nobene nadloge, iu smo zadovoljni. Mi tc ljubimo, in ti hočemo pomagati. Mi hočemo rajši iii od hiše do hiše od vrat do vrat. Hočemo delati po dnevi iu po noči, in pošteni ostati. Oče. ako nas ljubite, ostanite pri nas. Ako nc vidi tudi noben človek, Bog vender vidi; tako smo se učili. Le ostanimo siromaki in pošteni, oče nebeški nas ne bo zapustil. Oče! ne pustimo vas, ini bi strahu mogli umreti. — Otročja beseda je očetovo serce ganila. Že na kraji prepada je bil rešen, ostal je pri svojih, in si svojih rok ni oskrunil s ptujiin blagam memo potujočih popotnikov, ki so z bogatim blagam obloženi popotovali skoz bližnji gojzd uniga kraja. — „To ženo, tele otroke si ti podučil in vižal, ta rop si ti s spolnovanjem svoje dolžnosti odvernil, je rekel angelj. in solze se uderejo iz oči duhovniku. — Potem pelja angelj duhovniga pastirja v nek samostan. Tukaj so stale postelje krog in krog v prostorni, z revnimi bolniki napoljeni jizbi. Blaga devica je hodila neutrudljivo od postelje do postelje. Temu popravi zglavnik, de bolj rahlo leži; uniga tolaži s krotkimi besedami svete zveličavne vere: ne-zadovoljniga preklinjavca umiri z blagimi opomini; drugimu preveže smerdeče rane, druziga od vročinske bolezni celo obdivjaniga čversto derži, de si kaj žaliga ne more prizadeti : gleda pomilovaje v posteljo uekiga od neizrečenih muk celo slabiga, in odstopi rahlo z veseli.n obrazam od njegove postelje še le, ko je mirno zaspal. Ona uči neverni ka. in ga umiri z Božjo previdnostjo, in poslednje trenutke ga njen zgled pridobi za resnico; moli z umirajočim, kteri je od dalječ prišel in tukaj svojo domovino in pribcžališe našel, mu mimo zatisne oči, de je v njenih rokah, kakor v rokah svoje matere ali sestre dušo izdihnil; se solzi po neznanim tujcu, zakaj ona misli na žalost njegovih staršev iu žlahte. in moli za večni mir njegove duše. — To nebeško bitje, ta samarijanka nove zaveze, reče angelj. je tvoja duhovna hči; ti si ji duha ljubezni v serce vlil; že ko otroku, ji je tolklo serce, kadar si ti od človeške nadloge govoril, iu k podpori spodbudoval. Ona je tebe vidila velikokrat revne bolnike obiskovati, sc je ozirala na tvoje tiho in lepo prizadevanje za blagor terpečiga človeštva, in tvoj zgled jo je spodbudil. Zdaj je sama srečna, in dela druge srečne. Svojo pogumnost in serčno ljubezen do človeške nadloge ima zvuu Boga narpred le od tebe. — Tako je govoril angelj, blago devico z dopadajenjem premišljevaje, in duhoven je bil globoko ginjen. — \aglama se je ta prizor spremenil. Naenkrat dojdeta v neko cerkev, kjer oba pobožno na kolena padeta. Mnogo ljudi se je k mizi Gospodovi bližalo. in pred vsimi se je nekdo z gorljivostjo in pobožnostjo skazoval, kteriga je duhovnik, kakor je menil, že prej poznal. Ta mož, reče angelj, nad kterim se ti po pravici čudiš, nekdaj brez vere in čednosti, je bil vrač v bolnišnici, kjer si ga ti spoznal. — Le plah se je bližal bolnim, kterih bole-zin je bila nalezljiva, zakaj oii sc je bal za svoje življenje. Zastonj jc bil tvoj trud, s podučevanjem ga na pravo pot nazaj spraviti. Slednjič ga zadene žar milosti Božje, iz sadu je spoznal božanstvo keršanstva. Vidil je, kako neprestra-šeno si se ti bolnikam bližal, kako si ti, ko hraber vojak, smerti serčno nasproti šel. On jc tebe vračil, ko te je bila kužna bolezen v posteljo položila, on je čui, kako nepre-strašeno si ti od smerti govoril, je vidil, kako poterpljivo in vdan v Božjo voljo si ti vse prenašal, kako upanje je tebe navdajalo, kakor de bi ti mogel le tvoje pribivališe menjati, in lepši boljši dobiti. Nad tem se je zavzel, to je njega ginilo; zdaj je došel k zavednosti, je prosil za to vero. za to pogumnost, in je zavpil: Vera. ktera taki sad rodi, mora Božja biti. Dolgo je na tvoje obnašanje pazil, je imel tebe za hinavca, je hodil za tahoj. ako bi te kje na nedostojnih potih zasačil; on je tvoje dela na tanjko tehtal, in ker je slednjič mogel spoznati, de ti nisi prela-hak spoznan, je rekel: Ne; — tukaj ni slepila: čednost je. — Spokoril se je, in je zdaj veličasten zgled za vse. Kar tvoja beseda ni zamogla doseči, je storil tvoj zgled. Blagor duhovniku, kteri z obojim uči. — l'ri tih besedah je duhovnika sprcletel vesel čut, in ni se mu od tistih mal več dozdevalo, de bi bil zastonj živel in delal. (K. si.) M*rl( ujo vnosI Kristusovo v presvetim Kes n jim telesu. Živel je v naših dneh. pripoveduje Tomaž kcmpčau, kristjan, ki je velike skušnjave v veri terpel in po navdi-hovanju hudobniga duha nad resnično pričujočnostjo Kristusovo v nar svetejšim zakramentu dvomiti začel, kolikorkrat je tedaj pri sv. maši pobožniga duhovna Henrika bil, je globoko zdihoval iu serce ga je bolelo, de more tako silne napade skušnjavca prestajati. Z vso vnemo svojiga potertiga duha se k Gospodu obernc, de naj se ga usmili in mu vse dvome odvzame. Usmiljeni Bog pa, ki tim, kteri v terplje-nju Vanj kličejo, dostikrat na čudno vižo pomaga, ga je po prikazni v veri poterdil; ker. ko je sv. Ileurik posvečeno hostijo vernim v molitev povzdignil, je vidil v njego\ili rokah namest podobe kruha podobo prijazniga otročiča. nad ktero se je veselo zavzel ter Boga hvalil in poveličeval. Mašnik od vsiga tega ni nič vidil, ker se čudež ni zavolj njega, ampak zavolj uniga zgodil, de je bil v sveti veri poterjen. —r. Ogle ti po Slovenskim. Iz Ljubljane. Iz prijatelskiga dopisa g. Dvorczak-a, ministerialniga vradnika, odbornika pri Marijni družbi na Dunaji. naslednje povzamemo za naše hravce: ..kakor mi je g. baron Spens pravil, od prihodnje odprave (v Afriko) že vse dobro veste. Pojdejo 3 duhovni iz Tirolskiga iu 1 iz Parskiga. in pa 1 priden neduhoven. Skoda, de g. knobleher nobeniga kranjca večne dobi. Poročnik (konzul) Heugliu jc bil ua Dunaji, kakor veste, in se je pred 3 tedni v Hartum vernil. kakor poslednje naznanila pravijo, bo g. Gostner v mal. serpanu prišel v Aleksandrijo iu bo misijonarje dalje spremljal. * Vprašanja pri poslednjim posktišnjim shodu. Iz urave: 1.Charitatis christianae qualitas dehniatur. 2. Officii restilu-tionis radiccs et gravitas evponatur. 3 An Confessarius, qui poenitentem. restitutionis officio obstrietum, de eo monere omittit, ipse hoc officium subit ? — Iz verne: 1. (juae est au-toritas Romani pontificis in dcfuiiendis fidci contraversiis ? 2. Quae sunt munera Christi? in quo consistit munus Cliri-sti sacerdotale? 3. {Juomodo opcrautur saeramenta novae legis? katehetika: Od Božje previdnosti. Iz Pastirstva: t. Kaj so homilije iu kako so delati? 2. Ali se sme kterikrat in kdaj grešniku v bližnji priložnosti in vadostnimu grešniku sveta odveza podeliti ? 3. Naj se osnuje pridiga v dveh delih zu biukoštno nedeljo; — rek in zapopadek naj se vzame iz evangelija sv. Janeza 14, 23 — 31. Vpeljava naj se zdela, drugo pa je le osnovati. — Iz cerkveniga prava: (juid jus ecel. ct quinam sunt ejusdem fontes. 2. (Juid jus patronatus. quo-tuplex et quinam sunt ejus acquirendi modi? 3. lo quo consistit inipedimentum afTinitatis et quomodo cumputaudi sunt ejusdem gradus. tam juxta leges civ. avstriacas. quam se-cundum leges ecclesiasticas? — Iz svetopisemske razlage: I. Fiat paraphrasis evangelii Lucae capitis tu. a versu 1 — Iti. inclusive. 2. Paraphrastico modo ezplanciitiir priores undecioi versiculi capitis 5. epistolae ad Hebracos. Iz Toplic na llolenskim 14. velieiga travna.—f—. Marsiktero ulično novico v ozir olepševanja cerkva po mili domovini nam je že donesla naša ..Danica". Naj (udi kaj pove od veseliga praznovanja, kteriga smo obhajali ti. nedeljo po veliki noči v olepšani Soteski farni cerkvi, ktera stoji par streljajev nad cesto in Soteškim grudam v znožju Soteske gore. pičlo uro od Toplic, in kaki dve uri od Noviga mesta, v čigar dekanat sc šteje. Cerkev je lično zidana, s potrebnim lepo previdena. iu parkrat na leto močno obiskovana Božja pot; le veliki altar. malan na suhi zid. je bil po preteku mnogih let močilo prišel ob barvo. Marsikako lepo reč so bili že v cerkvi napravili rajni ljubljeni fajmošter. častiti g. Blaž Leben. Tudi veliki altar so želeli popraviti in prenoviti. Pa nemila smert jih je prestregla pre- zgodaj. in delo jc zastalo. zastalo prenov Ijenje. Sedanji faj-m«sier. častili g«sp. Andrej Skrabec. nič manj vneli za H«zj« ca>i kol njih rajni sprrdnik, se tedaj lotijo dela. ter nar«ce mahu ja. slovečiga g. (i « I d e n š t e i n - a iz Ljubljane. .Malar pride |ir«1 jeseni laiiskiga leta. prenovi že zatamnele skrivnosti sv. r«žnikranca. naslikane |>« obnku nad velikim aliarjetii. in \eliki aliar eisi« iz noviga zdela prav lično na pre«ni zid: podoho >v. K razni a. cerkveniga pomočnika pu dodela na plaln« doma. ter j« posije z nekterimi drugimi lepoiijami \red « veliki noei v Sotesk«.— Vsak« (». nedeljo po veliki noei je >h«d \ Soteski, in \elik« ljudstva priroma i je iz ohli/.ja in daljine. In ravno za I« nedeljo je bilo «d-loeeno blag«sl«v Ijenje imviga altarja. za kter« opravilo so liili napr«s«'ui iu povabljeni prečastiti gosp. Jernej Ark«, pro^t \o\«me-ki. Od farman«v in odg. fajmoštra željno pri— cak«vani dan pride, pa jr dr/.rvru iu neprijazin. \evgodno v ri me je re*. Ustavil« marsiktrriga romarja: vrnder se jih nabere toliko, de je bila prostorna cerkev do dobriga na-•rnjeceiia. Ob odloeeni uri ^e začne sv. opravil«, ter blagoslov Ijenje altarja. \a to je bila pridiga, v kteri s« prečast. g. pr«-i prelepo razlo/.ili alfami namen in pomen. I'« dokončani pridigi jr bila velika sv. masa. pri kteri so zraven dooiaeiga s. fajmoštra prečastitimu g. proštu stregli tudi še so-ediiji duhovniki, lopliski pevci pa s« lep« iu giuljiv« zapeli. Slaviioznani pesnik, častiti gosp......r. so nalaš za to »lovcsiiost zložili pesmic«, kler« s« «meiijeni pevci zapeli med dar«v atijeui. Iz linriskiija, v kamiijah H». vel. travna, | konec I. Ile^iravno je v tekti po/.ncjih 211 lel tukajšnja cerkev nov skerlai tlak dobila, dc se je od strele poškodvani zvonik popravil in z magnclaiu zavar«val. de s« sc |i«biti zvonovi prelili in obilo veei naredili itd., je bila vender še pred 5 leti v pomilovav niiii stanu. Tu s« se nas verli g«sp. kaplan, (zdaj fajm. namestniki \. lir., v Božjo pomoč upajoči. prepolrcb-niga tezavnigu dela lotili, zraven velike skerbi za naše zveličanje. tudi za lepoto lložje hiše skerbeti. D«hro volj« nekih laraimv pozuavsi. so zaceli ljudstvo k ljubezni do farne cerkve očim« vuemali. Pervo let« s« — čez naše upanje -nad Hm gold. d;»hrovo|juih darov dobili, za ktere s« nekaj izverstniga masiiiga oblačila oskerbeli in marsikaj potrebui-gu v cerkev napravili. Za obile darove, ki s« jih drug« let« nabrali, s« kaj potrebne nove orgle napravili, kar p«znejc. kot fajm. namestnik i predlanskim so g. fajmošter umcrli ) dar«>v in milovšine dobe. pa za popravljanje in «zališanje allarjev in za druge potrebne reči obračaj«. Poseben vzrok, de tako dolg« iuk;ij g. fajmoštra ni. je. dc sc tri občine naše fare žele hližujisim sosednjim farain pridružiti. kdor ve. kako slabe letine in druge težave v tej dobi imam«, in kdor ve. dc je tukaj več sosedov farni cerkvi nezvestih. ho komej verjel de so omenjeni gosp«d v nar poznejših 5 letih nad 10110 gold. milovšine d«hili. ter jih za cerkvene potrebe oberni li. (iotovo je blag«sl«v Božji njihovo prizadel je spremijev al. kakor se pa mendc vsim jukim možem godi, tako ludi namiga velikiga dobrotnika, poleg mal« duh«vniga veselja. numga kaplja pelinov ca doleti, kar sc nadjam. de verlim m«žciu ne b« v spotikljej. Saj mende vsi častiti bravci vedo. de tema luč sovraži: vender pa: kar kdo iz sv. namena dobriga stori, zal« sc hudiga bati ni. J. V. Iz- Tersta. 13. vel. travna, t— t- m. je k nam prijel preca^l. g. Ad«lf kolping. stolni namestnik v k«-linii. Navdihnjen z naj gorrrtiisimi željami, tudi tukaj roko-delsko lovaršiv« napraviti, je «n na Dunaji z našim visnko-rasiiiljivim g. škofam zavolj te reči govoril, ki mu niso le kar s posebnim veseljem v to privolili, ampak so tudi pre- •) \ aš spis »as je prav razveselil: lepo je. ko svetni ljudje od rt-rkvrnili reri spodbudno govore ali pišejo. Vred. eej pisali in zapovedali, dc naj se imciinvaiiimu gospodu pomaga in na r«k« gre. tle se začetek stori ter sc tak« imenitni namen njegoviga popotvanja doseže. Dulmvski in deželski vikši. dobro prepričani, kako koristna in potrebna dc je taka družba za čedimst iu za obertnijstvo, s« obljubili svojo hrambo in p«m«č. Ze 10. t. m. zvečer s« prišli k gosp. kolpiiigu v ..llotel en vilic" trije rokodelci, kterim je «ii na skušnji zastavljeni prid r«k«dclske družbe razložil, iu jih je potem nagovoril, naj bi prihodnji dan. t« je. vi-s«ki binkostni praznik zvečer, pripeljali več druzih dobrih pomočnikov, cuacih misel in razločnih r«k«dclsiev iu jezikov v poslopje imrmaliiih šol. Zares pride drugi d:in ob osmih devet r«k«delskilt pmmičuiknv različnih rokodelstev in jezikov, (i. kolping jim spel razloži p« nemsk« namen r«k«dclske t«v aršije, p«m«čke. zimtraujo napravo itd., g. Martin kriz-mau. duhovni pomočnik pri Marii Devici pomočnici, pa je besedo jedernato po lašk« pololmačil. Potem so bili r«ko-delski pnmagavci vprašani, če bi se dala tuka družba tudi v Terstu napravili. \a t« s« odgovorili, dc bi sc sicer dala napraviti, vender bi utegnile mnogotere pritežnosti u kljubovati, zlasli različni jeziki, narodi, pomanjkanje cehov, velika dragimi. visoka najcmšiiia za poslopje itd. \a lo je g. kolping odg«v«ril. de zal« bo že d«hr«tljivi B«g p«skerbcl, od kteriga ves blagoslov prihaja. P«močniki s« g. knlpingu r«k« dali, in po tlogovoru. sc prih«dnjo nedeljo (25. t. m.") zopet «ndi sniditi, je bil zbor razpušeii. Včeraj jc g. kolping odšel in pojde skoz Zagreb na Dunaj, llog daj, tle bi se ta družba tukaj vstanovila! Bila bi v blagor mnogim mojstram. pomočiiikam in učcncam. — Z Dunaja pišej« časniki, de je briksenški škof 17. t. m. v Gospodu zaspal. — 18. t. m. jc bil v cerkvi laškiga naroda visokočasf. g. Andr. fasasola p« Iridogncškim kardinalu in nadškofu v škofa za ..('« u c« rti i a" posvečen. Z Dunaja se piše ..Zagreb, listu", dc je bila 10. t. m. keršena zainurka. ktero so ondotne Salezijanke sprejele od čast. duhovna Olivieri-a. ktiiuovala jc poljska kne-zinja Jablonovska. «dg«jcnka teh sester, ktere visoki starši so tudi s pobožuosij« pričuj«či bili. Mlada devica sc je neizrečen« veselila in se srečno štela, de je zaumgla ti ub«gi — edin« p« milosti blažili duš iz sužimsti rešeni — sirotki bolra biti. keršenka je diibila ime: Marija Jožefa Frančiška. V I lis bru ku jc c. k. policijsko vodstvo faiitam pod šestnajstini letam prep«vcdal« tobak pili. starši, mojstri, oskerbniki itd. so za t« «dg«vorui. — kakor močno s« začeli smerkovci in smcrknlini s tobakom iu cigarami rojiti in se z njimi semtertje potikati, bi ne bilo čudo, ako sc kuka nesreča prigodi. JMiii darovi* Za afrikanski mi sij on. Z lllcda 1 gold. — Marija Baudulič 1 gold. — l'r-šula kožuh 1 gold. — Duhoven dobrotnik 2 križasta tolarja t. j. 4 gold. 24 kr. — Duhoven 1 g«ld. sr. — Iz eerklanske fare 1 cekin za 4 g«ld. 30 kr. — Iz Tersta 100 g«ld. B«g poverili velikoserčne darove! Za misijoii g. Olivieri-ta: Iz s. Andreja 2 gld. 20 kr. Pogovori z gg. ttopi&ovavei. (i. S. v st. M: Hvala! (i. S. na T: Prav tako! ti. S. v T: Pismo z deiiarani prejeli. (J. \V: Prejeli in vse po-skerbeli; žal nam je zavoljo poprešnje Vaše zgubc. Duhovske zadeve. V saboto okoli poldne jc po dolgi bolezni v Gospodu zaspal gosp. Jožef S t ci s, bivši fajmošter in zdaj duhoven ljubljanske križanske cerkve. Bil je dobra duša; Bog mu bodi milostljiv! mmtt ■••»HVA »AM2€A» n. &onnrr6ta»f»riftoauff5(t)t. m it bober f. f. ?anrc§regien!nge«(?rejfmut(i -oni lo. i. , miirDe in C^cinanbcir dc« (5rlaffee freš Ijobfn f. f. SRimjieriuiite fitr Jviiltu« nnD Llnterricbt vom D. o., X 11W>, rte aut (*nutD Der poltttfdjen 3dnilvcrfaffiina uitb Der crfleffciicit 3d>ul«crerDmim)cit, hud unter befciiDcrer s£erucf= fi(f>tt^utti) ter bierldiiDujeit 3cfruU unD Crtsvcrbdltniffc lten verfafue 3ttfamincnftclluiiit Der ^cftiniiminaen ubev cic 25ervflict>tmti) ytm ^efudu1 Der ^olfjfcbulen miD itber Die .§tnranbaltitmi uitD ^cftrafiutii Der ^enuut ld^t^utii) Dc«felbeit, uric fie iit Stbfduift anlte^t, <,11111 2lint«flebraucbc uitD ;ur lueireven ^erftdnDuinna Dei 3cbulDtjfrtft«anffeber, 3dniloorftdnDc hud Vebrer mit Dem ^eini^en aitber ubcrmittclt, Dau aud> unter (Sinem Dereit allijemftne 3*cfanntmadiuiitj Durcb Da« Vanfrfgreijierung&Matt veratilant umrDe. £tevoit mirD Die 3cbulDiftrift«=5liifficbt ;ur et^cnen ^enebmuin^iritTenfcbaft uud ;ur mctteren 3>er= Itdittu^uiu] mit Dem in Der befaateit b. VanDcerc<|icntniifi^ittthciluit^ au«Driicflicb bciacuiatcm VHmrraae biermtt in Die Jtenntitij? gcfefct, Dan Die Vebrer \ur ftcrctffenbaftcn ^cfol^unij Diefer ^cftininiun^cn, uud Die aeiftlicbeu uh?ortfdnDe ^itr frdftiijen $iinvtrfun luicbri^cn SlimiciKithett recbt einDrin^licb auuitferDern ftiiD. Tie 3cbulDtrtrtft«aufficbt mirD aber ;ur ftreiiqfteit hud ^enaneften Ueber icatbum} mit Dem meirereii ciničen anmit ver^fltcbtct, Da?? im .$titblt(fc attf Den 14 Diefer boben ftimmumjeu tn (vnrd^utu} >it nebmett unD angcmeffett fefUufetjcn fei, mie an (ntraritaricneit, ivelcbe einc DircfriiMiidtftfle o Der Docb einc ^Jotbfcbule baben, tu o aber nttr etn ctiutflcr Nitrat vaftonrt uud caber Curcb ;mci JUrcbcnvertrdijc uitD Ditrcb aitDere fcelfor^ltcbe 5£crrtcbtuitflcu Deravr an 3omt= uitD Aeiertaaen tn ^lnfrritcb aenemmen mite, Dan ibm, aneb abflcfebeit von Der fonfti^en ^eifti^en (>rmitDuna, faum an vbinfeber ^eit foviel erubnat, um mit (McDcibeit citttoeDcr felbft Die fomtrdgige 3cbule \n balten, oDer bierin mir Den 3cbuttcbrer luiterftufccn, Die ($mlettmtg ^t treffeit n?dre, um an finem oDer an mebrereit ^erfta^en Die unterricbt«* bcDiirftii\c nnD fcbulpflidnuie oii^ent* mit etttent ntebr ermitnfebten (5rroky: \u uittenuetfeit. Uebriijenj branebt faum erinnert metDeit, raj? e* »Vin; fle^en Die bier mttciethetlten bebeit ^ei fun^ett itantentltcb ijc^cit Den 3iitit De o 4. be^talicb De« ;u re^elnDeit 3(bulnntfrrtchtf« verftonr, menit, mie fš bier nnD Da ^u i\ffcbeben ^fiecit, Der eiaentltcbe 3if>uluuterrtdu itan; unterbltebe, um Dantr Der berreffeitDen omieitD einen ait«ntfultd>crit Mieltivoiteitnterrtdn fitr Den (^mpfaiuj Der beil. 3aframeute Der ^une nnD ce« ^lltar« ^it frtbetlen. llnt etite Ueberftdu itber Die Unterrtcbt^ertbftluitii in Deit ettt^clnen U>clfšf6ulen ;n erbalten, mirD cie 3 cf»u I c iftr i f tcuittfftd> t iit aoI^c eb;itirten boben VanDeoreijieruiii] atutocb beanftra^t, liber C^ut^ernehnicn Der 3cbul^ vorftdttDe itad> Dem ^ultecjeiiDeiii Aorninlare einc lleberut^tstabelle itber fdmmrliitc Sclf«ntuleii Dej 3dmlbe ;irfes aus^nfertii]en uud Dtefe labelle biš 15. 3»»i o- i» duplo aitber oor;u(eaen. Surftbifdu;fliebeš (HMtfiftorinm Vaibacb Deu Ji SDiai ls5(i. hI sJžro. 71)0 14?». UcbnfidU liber Die Unterrtittšertbeiluiti] in Den ^olfjfcbnleit De« 3t^ulDiftrifteff. C rt Der 3cbitfe ^ei]tim 3cblnn Dej 3ctuiljabres e Der Uurerridn ivirD ertbeilr rf t a ^ jfebitle 3eit De« llnterridue« 9?ad»mma^ ^cnimtaa* »ur tn-fnmm trrcii Hititrr ^ieDfr-hclnin^-fcbule 3fit DC« Unterncf« te« ntertitna i i i i • i i . 1 j i | i ! ad Nr. 760/149. JBefHmtitttttgtft ubcr Dic U>cryfhcbrmtq ^uiii Q?chufc Der *Bolfšfc6ulcn unb ubcr bte ^intan^altimij unD iBeffrafung Der nacbldfliiiimg Dedfelben. A. 3?cjhntmuiigen ubcr t>eit Skfucb ber SBerftagdfcbulen. S. 1. Der $cfud> Der *i>crftagdfcbitlcn Ijat fiir a((e jene ©^liler^ trelc^e i\id)t in bte GHjmnaftcn rHcalubulcn orer anDere bobcrc 33ilDum}3anjtoltcii ciittrctcit, fecbd volle 3a!jre ju Dauern. S. 2. Ter (5intritt in alte ©olfdfdmlen ij* mir mit 9lnfam) Dež erftcn 8cmej!crd $ula§ig. Der erffr (>imrirt (Ota)inn Dež 3dmljabrcd) bat in Der ?Hcgcl in Dem 6. Vebcndjaljre ^u erfolflcn. $ur bort, n?o c* ortlicbe $crbaltnii7c ocer SHangcI ati forperlic^er oDer qctjftfler (šntnncfelung crbeif^eit, fann tit etnjeliteit Adlleit Der flnfami dc* 3cbulbcfucbca crtf fpater ciiitrcttcit, tft jeDocf) and) Da nic iiber bad juriicfgelcote 7. Vcbcndjabr btnaud^uftbtcbcn. a S. 3. ®on Dem (lintrittdtagc, n?cld>er im 3<&ulfataIoge ^eiotffen^aft &or$umcrfen ijl, tj* Die 3cbuU *cit ;u reebnen. Ter 9ludtrttt n?irb Durcb Dcit (štntritt mtD Den 3d>ulbcfuc^ bebingt. ifficr fpater cin* rrirt, fann aucb nnr fpater audtretcn. 3wftycn Dem @intrttt nnD Sludtritt muffen njemgjfcn« fedd 8cbul-jabrc lie^ctt.^ Docb bditijt Der 2(udtritt aud> »on Dem nnrflidbcn O cf> u 1 b e f u c ab, unb jene, toelcbc Den ^efinb per 3ifmlc U\ibrcnD Der felutje Ded sivcitcn 8cmct1erd crfolgen. Jtatbolifcbc .ftiitDcr fellen nicbt vor (šmpfaiuj Der betligcn Saframente Der $3u9c itnD beg 2Utard aud Der 3$crfrat|0fd>nle audtretcn. S. 5. Damit (Sitem, ^fiecjeeltern unb Starmunbcr bad 8<$ulfcbicfen ifjrer Jlinbcr nicbt attjulang oblic ;urciifenDc (^rttitDc aitffcbiebcti, oDer irobi cjar untcrlaflcn, iro cd Danit tit otelcit ftallen fcbn?er loerbcn curftc, Dic verfdumrc 3cbuUcit \n trganju, fo fotteit fte burd? eine afljabrlufc }itr flecignetcit 3eit, in ber ad vor ^itfanq eined lteueit 3d>nljabrcš »or^tnebiitcitbe 3d>itlbefd)retbunij, ait Dad ^flt^tmapige 3c^icfen ibrcr .HiitDcr ^itr 3dMtle gcmabnt nitD notbt^eitfallš ^crbaltcn tverDeit. H. Die 3dmlbefcf>rctbun nicbt bi op anf jene ,HinDer, ireltbe in bad fd»itlfa^ifje Plitev eintreten, foiiDcrn and^ auf jene, Dic fefron friiber fcbnlfdbi^ ^ciuorbcn fntD, uitD ftd> nocb utebt trn 3duilfatalogc cittcjc^ctcbitet beftitDcit. ^0 mebrere Vebrcr nnD Untcrlcbrer aiujejleUt ftiiD, babcit ftd) aUc tit cjeeicjncter 2Bcifc ait Der 3ititlbefd>reibniiit ^u bcrbciliijen. ^ 7. 3» bad 2cbulbcfcbrcibuiiiV3bitdb ftitD ade jene JltitDer attf$u$eidmeit, loelcbe nad) 2. unb 3. ;um U3fbufe Der ^erftaijšfcbulc v»crpflicbtct fiitD. ^Inper Dcit Jamčit Der ^iitDcr, Dercit ©cburtdtage, Der 0011 thnen bereitd ^cbracbten 3(buUctt, Dem 3tanDe unD 31>obnorte ibrcr (Sltcrn, folleit in Dad $3ef(bretbuitg3bucb aiuf Die (^ntfcrmtng oom 3(bulortc, Dic ^cfcbiocrltcbfctten bed il>ci}cd unb itberbaupt jene Umflanbe, melc^e eiit ^eitircili^cd ^(udblcibeit recbtfertiijcn ijcci^nct ftnb, vor^cmcrft njerbeit. 5lm 3(blupe ifl čine funtinart-febe nacb Den Crtfcbaften ^eorDnetc llcbcrftcbt Der 8(bnlpflid»ttgen ab^ufaffeit. ^i. S. sim CMruiiDlagc Ded ^efcbvcibuiuvdbucbed bat Der Vebrcr Deti Sletpfatalog, in treleben aH c fibulpflicbti^cii fliiiDer nacb Dcit ein^clitcit Vcbrabtbcilungcit ciii^ctracjen tocrben, yt entmerfen, nitD non Xaa 511 Iaq sorfcbmtniajjifl \\\ fitbren. Ueber ben gorti\ainv bic ^(ufntcrffamfcit unb bad ftttlicbc 35er^alteit ber .niiiber lvirD ein abijefonDerter katalog i}cfitbrt. S- Dic j^lcicb^citiijc Untcnvcifung allcr ftbulvflifbtigeit JtinDer loegeit Ded bef^raitften 3cbuh raumcšj niitr tbunltcb erfcbctnt, i ji dcv Uttterrtcbt tttfolan^e, bid eine cittfprccbcitDc (Srioctteritni} ber 3d>uUofa* litaten er;ielr uhtdcii ioirD, in ^n?ct »Kbtbcilimgen balhta^icj ^u crtbctleii. S. JO. Dic oor^ itnD liacbmittd^iijen 3cbultlunDen ftnb bei jcbcr 3cbule in Den Somincr« unb rermonaten auf CMruitD Der bcftcbcnDcn 3d>uloorfcbrtftcn, mit JKucfficbt auf bte Crtd* uitD 3(buli>er^dltniffc mtD Dic ^cfcbdftiivuuv Der ^eoolferitng von 3citc Der 3cbuloorftcbcr tnt (Stnocriicljmett ntit bcm 3c^itlDtjlriftdaiif-feber unD Dem f. f. ^e^rfdamre fcjUufc&cn. S. 11. Dantit aucb ben von Dem 3cbulortc cntferntcr loo^neiiDcn JtinDern Die ili>obltbat bed offenr-licbeit Uiitcrricbtcs ^uijan^litb gcntacbt loerDe, i\i Die C^tnrid»mitq ^u treffen, Dajj ait jeDer SaitDfc^ulc ^mci balbe ^od)enta^c Dem Unterricbte Dcrjcnujen fcbuloflicbticjcn ^inDcr gcioiDmct merDcu, n?cl($c ive^cn i^rer ^u ^rojten ^lirfernun^ vont 3cbulorte umt taglicbcn 3cbulbcfucbc nicbt verbalten loerDen fonneit. S. 12. SBcnit Durcb UcberncDluii^cii Der (51tcrn oDer ibrcr ^ertreter tu eine anDerc 3(bitli]eiitcincc Oie 3dmlcu acioccbfclt irerDcn muffen, bat Der Vebrcr, 100 Dad JlinD Die 3cbitlc bcfucbte, auf Dcnt 3cbuUcmv-niiTe Den C?intrittdtaq in Dic 3cbulc, fo wie Die ^cfcbaffcnbcit Ded 3cbulbcfii£bed in fol^cnber iffieife ^it bc= merfen: „bat Dic 3cbulc in . . . . von .... unD 3abr bid .... Za<\ mtD jabr flcipiij (oDer mit %lVniaulfataloq mit ^cifiujmti) Dc-3 ttciten ^intrittdtaijed ijenau einjntraijen. B. ŠBcjHmmititgeit itbcr Dic 2Htebcrbolung$fcbulcn unb b e r e n 93efu$. S. 13. 25te SHiebcrtjoIungš* unb gortbtfbungSfdntlc jidjt tit unnuttelbarer 3*erbinbung mit bcr cu ^cittltdjen 93olfš* ober 3Berftag$f<$ulc, Daber i\i aucb bte aits bcr Icfctcrett auštreteitbc inattnlicbc uttb tvcib* Itcbc 3ugenb obitc Uittcrbrccbuitg junt Q3efud> bcr erjlcreit i>crpfiicf>tct. 8. 14. $)cr :H>icberbolung$s unb tfortbtlDimgSuntcrricbt ijt tit jcbcr orbctitltcbcit SSolfSfcfmlc (&aupt* ober $rtvtalfdutle) ait attcit Šonntagen mit ShtSitabme bcr boben gcjhagc uitD Der iit Dic gefefclicbc ftcriaUcit fatlcnben ©onntagc jit crtf>ctlen, unD bat tit bcr Oicgcl ^tvct vode (Stimbcn ^it Daucnt. i|t jcDocb Dcit DrtSfeclforgcrn mit ©onriffcn bcr ©cbulbijiriftSauffcbcr unb tm (šinvcrftdnbtttjfc mit bcnt CrtsvorjtoitDc gc= jkttct, nacb 3Waf?gabc bcr OrtSverbaltmjfc anjlatt Dc* ©oimtagš ctncit attbcrctt £ag \\\ mdblcit. Sluf glcicbc sU>ctfc tjl aucb $u bcjltmmeit, $tt ^clcbcit 3tunbcn bcr Uittcrrtcbt ftatn.itftnoen bat. 15. 3n bcr iJStcDerboluttgš* ititD SortbtlDungšfdmlc ftttP btc .ftnabeit unb :JNaDcbcn abgcfonbcrr $u unterricbtcn. sii>o mir c t n i'cbrcr aitgejMlt tutb mtr ciit Vebr^tmmcr vorbaitbett ift, crfcbcttteit bic flnabat unb 9)JaDcbcn abmccbfelitb $um llntcrricbtc, ait Crtcit bagcgcn, n?o ntcbrcrc Vcbrer uitD Vcbr^tnimcr ftnD, iti Dic (Stnrtdmutg $u trcffcit, Daj? bic ,fiitabcit unb SMdDcbcit von cmaitbcr gctrcmu fontmen uud mcggcbcn, fopamt baj? ftc uittcr ciitc gcbdrtgc 2(ufftcbt gcjleUt, unb iit abgcfonbcrten 2c(jr$tmmcnt untcrrttbtct trcrDctt. S. 16. £tc i&icDcrbolungšfcbitlc bat ftd> uicbt bfoj? auf bic $8icbcrboIung Dcjfcn, toao in Der ^ocbenfcbulc gelcbrt ititD gclcrnt lvurpc, ^u befcbranfeit, fottbcnt aucb auf btc AortbtlPung Der 3cbiilcr cifrigft btimnvtrfen; ftc Ijat Dabcr uicbt bloj? Da« (Srlcrntc tiefcr ein^ragcn unb auf Dic maucbcrlci 5>orfommuiffc unb 33cfo ftd^ ntcbrcrc 1'cbrcr bcftnDcn, titSbcfonDcrc Dic maunltcbc 3ugenD tu ntcbrcrc ^laffcn ab^utbcilcu, uitD Darattf ^tt fcbctt, Daj? cittcr .UlajTc oDer 5lbtbcilmtg fcinc a((;u gropc 5(n^abl von 3cbulcrit jugcmtcfcn mcrDc. Jsi. 18. !li>u ntcbrcrc vHlaffcit obcr ^(btbctlungcn bctfcbctt, fino Dic ncu cintrctcitDcn 3cbitlcr fogicicb jcttcr ^lajfc oDer 3lbtbctlmtg ju^umcifcn, fiir iodd>c ftc nacb bcm Waf?c tbrcr crlangtcn 3H(tumi al« gcctgttcr crfannt mcrbctt. 19. Dem ^LMeDcrbolungdunterrtcbtc, meleber iibcrbaupt auf cittc faplicbc uitD aufprctbcitDc l^cifc ju crtbcilctt tft, futD auf bcm Vatibc btc lanbunrtbfd>aftlicbcu uitD tit Der 8tabt bic gcmcrbltcbctt si5cfcbdf-tigmtgcn tn 5?cacbtung ^u neumen. 20. 3» Stdbtcu u?o £auptf Dcrfelbcn aucb iibcr Daš 15. 3abr fort;ufcBen. S. 22. Dic iicrpjitcbtmtg ^trn ^ebufe Der ilMcDcrbolungo^ uitD RortbiiDuitgšfcbitlc ciitc ailgcmcinc ijl, fo crjhccft ftc fteb aucb auf jate Vcbrltitgc, loclcbc tit c Der ^tcDerboIitng3= unb gortbtlDuni\5fcbiilc ftitD befreit: ;». jene .Kitabcu, rnclcbc entrneber Dic ^vcifiafftgc llntcrrcalfcbule, obcr mcniaftcnS ^oci .^laffcit bcš lliitcrgmimaftuntij mit Der crjlcn Jortgangšflaffc uitD mit bcr erjten ,Ulajfc au« bcr JKcltgtonsic^rc unD Dcit 3ittcn ^urit(f^clci)t baben; I). foDamt jene Vcbrlin^c, mcl6c oor Dem (šmtrittc tit Dic Vcbrc, Dic iiMCDcrbohtinv^fcbitlc unD Dic (>brijkii= lebre Durcb Dic oorgefcbricbeitc ^cit mit gutent Crfolgc bcfucbt babcit, uud fteb mit etnent glaubmitrDigcit i^ie-Dcrbolititi}«= ititD C>^rtjlcnlcbr^cugntjfc bci tbrcr 5(ufnabntc ausmcifcit; c. jene, tvelebe al« Vebrliit^c bcrcit« ciit §aitbmcrf obcr (^cmcrbc orbcittlicb crlcrnt baben, tutb tit ^criicfjtcbtigung bes bctgcbracbtcn ili?icDcrboluug«» unb d^rijlcnlebr^cugnttKd frcigcfprod>cit muroen, to e itn jtc als ^c^rliitgc ^u ctitcnt attbcrctt J&atiDmctrfc oDer (Mctocrbc ubertretett; cnDltcb d. jene, mcld>c aitj?erorbcntIicbcr UntftdnDc megen, iibcr 2(tttrag Der Vofalfcbuh attfftcbt, o o it Der VaitDcšrcgtcrung von Dcnt 33cfitcbc Des ^tcDcrboimtgg^Untcrricbtcš cntrocDcr auf Die gan;c Dauer Der Vcbr^ctt, oDer mtr auf eine bcftimmtc 3ctt cittbobcit locrDctt. Xic (vrtbcilung Der Oiacbftcbt vom ^cfucbc Der (5briftenlcbrc ftcbt in folcbeit Saden bcm fitrftbifcboflicbcn ^vonftjioriuin \u. 24. 3n Stdbtcit, ioo JKcalfcbulctt bejteben, uud ciit cigcncr Untcrricbt fiir O*ciocrbtrcibcnbc a tbeilt totrD, jtttD btc uittcr a. bc^etcbncten Vebrltnge ^itm s^efucbc Dcrfelbcn vcrvfiicbtct. 25. 3n Sabrifctt ititD bet (Mciocrbcit, ivo fteb gcmobnlicb ntcbrcrc Vcbrltitgc bcftnDcn, tit iibcr ftc ciit eigenes ®cr^ci6ni9, ba§ von Dcnt dffcntltcbeit 5Cufjtcbt«verfonalc cingcfcbcn mcrDcit fann, ^u fiibrcit. S- 20. $ic itnmittclbarc 5lufftcbt iibcr btc ^IBtcbcrboIung^ ititD AortbilDitngšfcbulc fiibrt Der Crt«* feclforgcr mit Dcnt Crtsfdntlauffcber. ^3ci ^aitptfcbulcit ift Der litreftor \\\x ^ufftcbtfffiibritng bct^u^tcbcit. 3» 3tdDtcn, ivo btc 3«bl bcr ^BtcDcrboIungsfcbiilcr, tnšbcfonDerc jene Der Vcbrlingc grop ift, bat Der 3cbulvor ?'tanD tm (Sinverncbmcit mit Der (^cmcinDcbcborDc bic ©inlcttuitg ^it trcffen, Daj? ^ioci SOittgiicDcr aud ocin <*c-- rcerba-unD £anbelšjknbe bcfiellt \verDen, rcelcbe ftc$ an Der SBeaufftcbtiguug ter 8cf>iilcr ^u bet^eilujen unb ieDe foTDerlicbe iPtiniMrfiuifl leifkit baben. 97. Ter vorfcbriftmdBige 33efucb ber i&ieberljofjlungšf^ulen ift, folrie jener ber Serftagflf^ulen, burit Das 2cbulbefcbreibumvsbuc& uitD bie glci^fatalccjc erfLdbtlict) ju tnadjen. S. '2*. 3« 2tdDten, wo Die Veitunfl unD 9?cauffubtiguna ber ©ieberbolmtfiS- unb gortbifDungš-fcbule lve^en Der ^ropen 3abl Der Vebrliu^e viele atfiiberraltung erforDert, balt Der ;uuacbj* auf baš, maš Das (^ebetben ber Slnfialt begunjtiget, oDer Demfelben binDcrlicb i\t, $u er-ftrecfen baben, ftnr uutfeicb Die JUajfennotcn berjenu}en Scbrlutge, melebe cntrocDer um Daš Scucjnt^ bereitš an-gefucbt baben, oDer bei Dem bevorftebeuDen Slblaufc ibrer Vebr^eit ebetfenš Datum anfucben merDen, \u betfimmen. >9. 3ur Ifrlangung Deš SiMeDcrboIungdftbuI* unD Gbrijlenlebr-3eugnijfcS ift bei Vebrlingen Dte fcbriftlicbe Slmeige^Des Vebrberrn tiber Die abgelaufenc Vebr^eit, unD Die beoorjiebenbe greifprccbung bes Vebr-liuas bciutbrimen. Taš jciujitig iiber ben ®cDerbolungs- unD gortbilDungšunterricbt ift, menn nicfjt be-feiiDcrc UmftdnDe eine abgefonDcrtc &u$?leUung notbmcnDig macbeit, mit jeuem iiber Die Gbrifknlebre ^u ver-butDen. s. 30. T as 3euamH mirD von Dem Vebrer, meleber Den iluterricbt ertbeilt, entmcDer im (Siitver-flaticntffc mit Dem Crtšfeelforger, meleber basfelbe nut$uuntcrfcrtigcn unD Dad $farrjtcge( bei$uDrucfett bat, oDer iKut cen in Der abaebaltenen 3?cratbung fefaefefcten tflajfennoten aušgefieflt. Tie in Den Aataiogen ivafj-rettD Des SSicDcrbcIuugšunrcrricbtcš eim^eicbitcteit deteti Durfen bei 9lušj*ellung Der 3cimuffc nicbt itberfe^en trtrrcu. 3cugiufic, ivelebe eine tflaffe auš Der Oieligtonslebrc entbalten, ober jeueš iiber Den iHcfueb ccr (>brifteitlebre einfcMiefku, ftnD autb sont .Hatecbeten, teorem nicbt Der Crtšfeelforger felbft Den Neligiou«- Uitrerritbt ertbeilt, \\\ unter$eiieberbohtngšuntcrricbt uncntgeltltcb ^it ertbetleu ift, fo ftttD aucb Die 3engnijfe bariiber uuentgeltltcb ^u erfolgeu. S. :V2. Xie Jsretfprecbung eines ;um ^ebufe Der C>brivculebre uttD bes ^tebetbolungsttnterricbteš vervfiiiftcten Vehrliu^s fanti nur auf ftruuD Des beii]fbracbten C^briftenlebr- unD Des ^teberbolum^eugnijTes ftatrfinrcit. Tic Arcifprecbiuuv tcelcbe ebtte ^eaebtuna biefer 2>i?ncbrtit vor^eitomiuen trurDe, ift als ltu^ulrt^ \\i erfdrett. C. 11 a e m c i n e ^eftimmunijen uber Die llcbenvadntng Des ^efucbes Der ^oldffcbitlen. S. 33. Ta Der lliuerricbt in Der ^erfta^S; tvte aucb in Der (oimtaanieu ilMeDerbolttuijsfcbule mir Dami aeDetben fanti, ivenn Derfelbc ven Der Da;u vervflicbtcteit 3»i)enD i>rDentltd> uitD ununterbrocben befucbt uivd, f o muf? Die verfcbrtftmdm^e U ebermacbung Des 2cbulbefucbeš mit a Uer Wenauii]feit gepfloijen merDeu. . auf Die (5:ltern unb Dereti ^ertreter megen ununtcrbrocbenen vEcbulidMcfetts ibrer .UinDcr einen wirffamen t>influ?i \n iiben; b) Tic 2cbulverfdumntffe genau in Dem ^leiHfatalogc vor^umerfen; v) ficb uacb Den ilrfacben Des ^usbleibenš Der JlinDer \\i erfuuDu)eu hud \\i \m\m\, ob bureb Die- felben Das ^(usbleibcn aerecbrfertiijt fei, oDer nicbt; d) Den Crtsfeelforaer jeDe ^ocbe iiber Die vorgcfommcncu 2cbulverfdumniffe unD Die Uriacben Der- felben mutiDlicb ;u verjUnDiaeu; p) D cm felben ant 2cblitffe jeDen a^onato Die fcbriftlicbe 3(n^eige ber 2cbulverfdumntne uacb Dem em- gciubrtcit Aormulare \\\ iiber^ebcu, unD f) auš Den monatlicben 3(u^ctgcn Den uierteljabrigen ^liismeiš ^ufammcn^uflelien. S. 35. Ter Crtsfcbulauffeber bat: a) bei Den vjMtACindpen i>5efiicben Der 2cbule bie unD 5lbwefenbeit Der JUnDeritabnunebmeiu ficb beim Vebrer nacb Dem 2cbulbefucbe ;u crfitnDigen unb Den gletpfatalog ciitMtfebeu; b) fctnc ^emubungen ;ur SotDeruin] eiueš flciBuicn 2cbulbefucbeš mit jeuen bes VebrerS unD Crtš-feelfor^ers veretm^en, uttD fetnerfeits inšbefoitDere auf Die CSItern unD beren ©ertreter cin^umirfen. v) ficb bei Der ^efcbreibung ber fcbulfdbiiien .HitiDer ^u betbeiligen, unb Darauf febett, Djene .HutDer, ivelebe enva bei Der ^efcbreibung ubctganfien n?urDen, ober im Vaufe bes 3abreS Deu 5(ufentbalt in Der ^cbulgenteinDe itebuten, Die 2cbule alšbalb befucben; uttD i\) Die Ilrfacben Der 2cbulvcrfdumniff^ Hc moflen in ober aupet ber Scbule lieijen genau ^"^or-feben, uitD ficb trezen ^ebebuita Derfelben an Den Ortšfeelfotgct unb in befonberen gdllen an Den «cbul-Diftriftsauffeber ;u meuDcn. 36. Ter Crtšfeelforc\er bat: a) Den 2cbulbefucb tbeils in ei^enet ^erfon, tbeils Durcb Den ibm beigeijebenen tooperator uber-teacben uno uacb Deu tbiu in feincin feelfor^licbcn 2lmte \\i (^ebote ftebenDen 3Jlitte(n beforDern; er bat inšbefonbere b) barauf feljen, bajj ber Sester bie munbli^en uitb fcbriftlidjen ©ertcbte u6er b ie <5<$ufoerfaum* nijfe auf (Srttnb ber im gleififataloge gemacbten »Borinerfungen fcorfdmftmdpig erflatte; er bat c) bte ft$riftli$en 2ln$eigen bed SeljrerS, fo oft er e8 al3 notbmcnbiij erfcnnt, Dem Crt8oorj*cbcr auf 8 £age jur jtenntnijmaljine unb fcfiic^tflemdgen 9)ittn?irhtnfj $u$ujletlen, d) bte entmcber »on if>m feibft irafjrijenommenen ober »on anbcrer ©eite ibm angqeigten Urfacbctt ber oermeiblic^en (Bcbufoerfdumnijfe $u bc^eben ober beren 93cljebuncj $u »cranlaffen, e) bte (gltern, ^fiegeeltern unb 3Sormunber ber alg nacbldjjig im 6cbulbefucbc angc^cigtcn .ftinbcr vorjurufen, fte uber bie ilrfa^en ber ©entacbldpipnfl beS (BcbulunterricbteS cin^uoernebmen, ibiten Dtc s4>flicbt tljre ^tnber jum ununterbrocbenen 33efitc^e M ©cbulunterricbtcč an^ubalten, anS leqcn, unD ftc auf bte Solgen ber Scbutoerfdumnijfc aufmerffam *u macbcn, f) ben DrtSfcfcuIauffeljer unb DrtSoorftcber ^u 3»f^»t»tcntretungcn cin^ulabcn, um mit tbucu uber Die $ur SBeforberum) be3 Scbulbefucbcš an^umcnbcnben 2ftittel ;u beratben, unD bie frud>tloš ermabntcn (51tertt, ^fie^eeltern uitb SBormunber tregen ber otbuloerfdumntjfc tbrer JtittDcr cnnrcbcr itocb ctnrnal nacbDriicflicbft an ibre ^fltc^t erinnern, ober bie an^utragcnbe iBcjfrafunfl Derfelbcn fejtyifc&en, g) bte oterteljdbrujen 2(udivcifc ber ©6ulocrfauinntjJe $u prufen, mit ^cicbmtui) Brrjentgcn, ttelebe ^u ermaljnen, $um f. f. iBetfrfdamtc »or^ulaben ober ^u bcjlrafen ftnb, ttacb genommener Niicfjpracbc mit Dem Crtdfdjulauffefjer unD ttacb Umjldnben mit Dem Crtsoorfteber «en?oflfldnbitjeit unb Slnfana Der 'IVottatc februar, 9Jžai unb Slugufl an bas f. f 53e$irf3aint ein^ufenben. §. 37. 2>ie inonatlicben 9ht^eiocbcn ober ona te it, g) baritber erfolgte (šrmabnungen oDer ^ethafunejen. h) 93efonbere 93emerfunqcn. 3n ben merteljd^rigen bent f. f. ^irfsamte vor^ule^cnDcn Sluemctfcn ijl Der ^Cntrag auf »JSorUu oumj ober SJejfrafuncj ntcbt nur cjenau jiellen, fonDerit aucb fleboruj ^u bei]runbett. 5)ie an baž f. f. iBe^irfflamt ab^uijebenben vierteljabrigen 3luSn?eife ftno votn Cmfeelfor^er, Crt«= fcbulauffeber unb Crtfloorfteber ^u unterferttgen. 8ollte einer ber le^teren Die SKttfertiguni) oern?etqern oDcr n?ecjen 5(bn?efcn^ett ntcbt bctfugcn fottnen, fo bat Der CrtafeeIforqer bennocb Den ^(uatreiš unter ^ta^cige ret Urfacben ber fe^lenben SOiitfertigun^ ^ur befKmmtrn 3eit ait bad f. f. sBc^trfšamt ab^ufcnbeu. 38. 3ut .&er|lcflunci etneš fleiBtijen 3cbulbefucbed fon?ie ^ur ^ebebuna oorfommeuDcr 8cbulr>er= fdumntffe ftnb nacbjtebenbe 3Kittel itt 3(nirenDunc| brtnflctt: a) etit aiHiebenber, fitr'^ Vebett niitjlicber unD ooflfommen ^ercijelter 3cbttlunterricbr. Dem ein flet Hti) fortflcfetjter ?)ieIti)tonflunterricbt nt6t feblen barf; b) etne liebeoode ^ebanblung ber tfutber, ivelebe Den n6tbiqett C^rnfl Der VebrcnDcit nicbr auefcbliefu: c) etne auf Nelujtofitat unb ©entrniti^ auf ?Hetnlicbfcit unD CrDniitta unD anitdnDi^e? ^enehinen ab ^ielenDe Scbitl^ucbt; d) etne flenaue @tnba(tunq Der »or= uitD nacbmittdijiqen ScbulilunDcit; ej bie forcifaltiijc Uebenracbunct Der Scbttlc oon 8ette Der Datiu '-Kerpfiicbteten uttD Dtc ^bflctlitita aller jener Uebeljldnbe unb 9Wipbraud>c, trelebe ^u Scbuloerfdumnitfen gcmobitlicb ®eranlatTun^ ^eben; Q etne recbt^cittcjc unD einbrini\licbe ^rmabttung ber fcbulbbar cjctvorDcnen (Sitem c.er Dcrcit ^ct treter Durcb ben Crtšfeelfor^er, Crtšfcbulauffeber uitD Ortsoorftcber mit 5(nDrobunij Der feftyefc&ten 3trafen : g) Die 33orlaDuni} ber bereitd ortlicb obtte ($"rfolcj ermabntett (^Iterit, ^fte^celtern ititp ^orntunDei .^itiii f. f. ^e^irfdatnte, h) Die ^efhrafunci Der frucbtlod ermabntcn ^abluni^fdbt^cn C^ltcrit uitD in ^Icicbcr ^crpilicbtuiia ftebcttben s^crfoncn mit Dem Dop^clten unD in ^ieberbolun^fadcn mit Dem Dreifacbctt uitD vicnacbcn 3cbul flelDc; rucfftcbtlid) Der S3ernacbldSii]unq Der ilBicDcrbolumjdfcbulc ititD (^brijlcnlcbrc aber mit etiter (HclDitran vott 42 bič 4 OJulDcu, ij bci armeit gamiliett bte ^einvcilicjc (>nt;tcbitn^ Der 3cbul^elDbcfrctun^, oDer Der ^crofie^ititač1 llntcrflu|ungdflcnuffe auo Deit ^(rmentnjlituten; k j bet C9cn>erb3meij*crn, tuelebe eine u rti^cfcfetc :\VtHacbtuu^ Der ;ur ^ilDung Der ou^citD bcftcbcnDci: ^mlaltcn tvabrnebmcn laffcit, unb ibrc Vcbrlin^c inobefouDcrc DaDurcb oom ^efucbe Dce 0*hrtftenlebr= utte ^icDerboIuni)flunterrid)te6 abbaitcn, Dan fte ibnctt ait 3enn« uitD ^cfttaacu Die 3>crricbtun^ bdueltcbcr ut;r flctuerblicber ©efcbdfte itbertragen, unD foitad> felbfl ait tbrer fitrlicbcit uitD rcliijiofcit ^enoabrlofuitii Itrfacbc tocrDen, bte 5(nbrobun^ Der 6nt^iebung M ^efu^niffcd, Jtnabcn iu Dtc Vcbrc ^u nebmen, uttD notbuKufaU^ aucb bie 3(uofubrunq Dtcfcr Xrot?unq; I) bci fortgefctjter Unfolgfamfcit Die ^t?anijdl»ctfe ^orfitbrun^ Der .uitiDcr ^ttr 3cbulc ntittclft Der (^cnsDarnteric, unb (3«iu iiJfttlatu Dir. 4 ter ..Zgodnja Danica") m) Die SBfffrafuita mit rinem eiittagigent Slrrefh. S. 39. Die drma^nunflfn, SSorlabungen unb SSeffrafungen ftnb mit atter ©efaleunigung ju votf* jieben. mel$e ju OJelbjfrafeit ver^altcn merben, jieljt m bet ifjnen getoftfjrtcn grijt Die OBcrufung an Die VaitDcdregieruna offcn. S. 40. ©on Den cingcf>enben Sdjuljtrafgelbern ij* Der einfadje 93etrag Dem tfeljrer inSbefonbere banu atiejufoMcn, wcnn er bitrd) Daa 'iludbleibcn ber Jtinber arn ©c^ulgelbe verfiirjt rourbe. Der etnfad^e 53etra^ ^ebiibrt ibm jeDocb alS eine (Sntlobnumj fiir Die burd> bie <5$ulverfaumnijfe, bereit Uebermacbung unb fettt^uiiii vermebrre 2(rbeit aucb banu, meitn er fetiten (šntgang am Sdmfgelbe erlitten Ijaben fotlte. 3n giiU len, n?e Der ©rcr Die Slnnabme ablc^nt, ftnb bte fjieber gcbflrigcn ©elber fiir arme (5<$ulfinbcr ju ver* ipenDen. Die iibriiien Q3etraqe jtttb im vorfcbriftSmamgen 5U>Cijc fo lange, al8 Ijieriiber nicbt eine anbere S9c= ftiinmung crfolgt, an Die f. f. 1'anDcdjfettc ctnjufcnben. Die ©elDjfrafen ftir Die ©entadjlamgung beg Sie= rerbolunaeuntciricbteS fallen Dem 9(rincmnjKtute jeneč Orteš ju, in melebem btefer llnterric^t ertfjeilt trirb. S. 41. kurent Die ScbutocrfaumnijTe bur Ijaben aud Deit ven Den Ortdftriforgern cingcbracbtcit vierteljaljrigcrt 2(uSmeifen einen fuinmarifaen 3&f)tc3au3wcid ju verfaffen, uitD fantmt Deit cingcbobeuen ©trafbetragen attjabrlicb bič (£nbe September an bie SanDeSregierung vor= uttegen. 3m falle, Dap feiite ©trafbauDlung flatt fanb, ij* blop ein mit ben itn 41 crmd^nten gclplan* ;eigen belegter ^Beric^t ju erftatten, trobci Die f. f. 3kj»rfoamter jugleid) bie ©elegenfjeit erljalten jteb uber Die Ibatigfeit Derjenigeit, ivelcbe auf ben (Sdntlbefucb jitnacbji etnjinvirfen babeit, audjufprcd?cn. S. 43. Die ocbulDttfriftaauffeber babett ftc^ bei ©elegcnijcit Der Sa^rcdfc^ul^rufitn^cn von bein ©oll \\uy Der biefifattigcn $cj*iinmuniicn ju itberjcugen unD vorgefunDene 5(u§era^tlaffunflen mit^njeige ber ©c^uId rra^enDen im SBc^e beo fiiri^bif^Oflicbcn .nonrtjleriumž jttr Jtenntnifi Der Sanbedregierung ju bringen. C*ben fo bat Der f. f. ©oifdfcbultnfpcftor bei 3n|>ijirunii ber Scbulen ber JBeac^tung biefer ^e Itimmuitijcn ein aufnterffamed 5(uijeninerf jujmvenDeit.