Lea Fatur 1 Ležil otok na sred morja . .. (i)alje.) ^^^^^¦^^¦¦^^¦^^¦oglcj te inogočiie hraste,* pravi lvati \ ajkard Adri-^^^^^^^^^^^^^Mjauu, *v dveh vrstah stojijo ob Ljuhljauici, prav tja ^P IHPB^^^^ ^Bdo Vrhnike. Foglej rtice, kako se pasejo po želodu. ^K 1 J ^^^^l ^l^° iC blago brodnikav in pravico do paše jim daje in ^m Mm^^^^r ^Bdeli brodarski urad. Faiilička tam v plašcu iz ločja ^ft W^^^^^^/f ^Bsta LukeŽeva. — Le bliže, Janezek in Primožekt Tukaj ^P B^^^^^A ^B^0 ^daj seja notranjega mestnega sveta, to smo mi, H wM " ^~> S Adrijan, Turnski, Blagaj in Bihački. zunanji svet so ^^^^^^^^^^^^^H Murtin, Gregor, Ahae, \idva sta pa občiua, ki godrnja ^^^^B^B^^^^MBin spletkari in gleda sodniku ter županu na prste.« >Mokra seja,« se je nasmejal Turnskii >trudni smo od kopanja in plava-nja, pa hoceŠ, da preudarjaino stvari, ki se tičejo uemara vsega krŠčanstva.« Decki sedijo na travniku za Prularai, klobuki in meči, karaižole le-žijo po travi, z las jim kaplja še voda> obrazi so osveženi, oči zaiuišljene. V spodobni razdalji od teh dečkov so se usedli pekovski, Čevljarski in me-sarski vajenci, ki so ušli od dela, da se kopljejo v družbi mladih plemičev in se stepejo z njimi, če bo treba. Vsi plemiči in »občina« gledajo s spo-štovanjem na Ivana Vajkarda in Adrijana, ki sta Dajboljša plavača in mečaša, vesta in znata vse najbolje. Deda Ivana Vajkarda so sprejeli kranjski stanovi medse -zaradi njegovih izrednih zaslug in kreposti«, Adri-janu pa obetajo, da postane pvelika glava« v cerkvi, Škofova kapa, pra-vijo, da mu je že kar pomerjena. »Vi vsi veste,« začne slovesno Ivan Vajkard, »kako važno je, da ohra-nimo obmejne trdnjave, v katere se zaletava in jih razdira sovraiuik vsega krščanstva. Neznosna so bremena, ki jih naklada potreba obrambe naših dežel. Foleg tega nam dela škodo Benečan, ki si lasti otoke in bregove Dalmacije... i>in ga imenujejo po otokih in mestih »naš vladar«, ki jim daje plače, dukate in kolajne,« se razjezi Turnski. ?-Moj ded — saj veste — je bil 18 glavar v Bihaču in je večkrat rekel, da si bo prisvojil BeneČan vse lmše obrežje.« »Naj pa daje cesais« se razvname Adrijan, ?saj je sam ugodil Beneča-nom in je razkropi! Seiijuiu1. Jaz ^eiii potomcc srnjskih in ratakih knczov.* Pastirčki in vajenci, zumuiji svet* in »obcinac lezejo kar vase preštiri-intridesef« je dala Kranjska 60.000 goldinarjev vojnega davka in 1200 mož, iifkaj lel poprej pa zopet 60.000 goldinarjev in za vzdrževanje vojaštva v (leželi l(>0.000 goldinarjev, leto poziieje 80.000 goldinarjev — zopet lcto za iem 50.000 goldinarjev vojnega davka in 2400 goldinarjev za nadvoj-Todo Leopolda in Šc 10.000 goldinarjcv za vojake, ki jih je najel Svarcen-berg na Hrvaškein, in črez dve leii 8000 goldinarjev za regimente Colorado in druge... Tako gre ]eto za Jetora. In to so dajatve poleg navaduih, potcm darila raznim odlionim vojaškim oficirjem, da držijo svoje vojake vsaj raalo v redu. \n še darila cesarju, vojvodom, za poroke, za vezila ... Mesto in dežela sta obubožana. cerkve se praznijo, plemstvo in kraet sta pro-padla. Rešilo bi nas veliko, veliko denarja... Dobil bi se, kakor pravi Adrijan. Treba bi bilo samo poguma. In predvsem je vprašanje, če — go-vori (i, Adrijan, o svojem ottdcn!« ____________________19_________ Aclrijun ponavlja, kur je pravil Ivanu Vajkarclu, in sklenc": »Za mene ni vprašanja, Moj oČe mi je pravil, da je vselej nekaj na Ijudski govoriei in pravljici. Na Ogrskem so znesli lz mesta. Čaki pred Turkom vse zlato in dragotine v jamo v skalnati stenj in so jo zazidali. Turki so porušiii inesto in pohili Ijudi. Bfguuei iz Atilovc I.jubljauu \ \ alviiz,orjcvem iasu. prestolnice so zakopali velik zaklad ob Donavi: Atila samega so zakopali v zlati krsti, napoliijeni z dragocenostmi, Rimljani so zakopali svojc zlate J posocle j)i denar ua hegu pred Huni: vsa zemlja je polna zakladov.c I Živo pristavi Adrijan: Mornarji pripovedujejo ludi o bajnih zakladih * iz Araciike. Kaj vse so iraeli Peruvanci in kaj so poiopili v jezeru Titika: Zlato verigo. ki je opasala zlati tempelj in je bila dolga rrez dve sto vatlov, debela pa kakor moška roka. Velike zlate posodf, polne sraaragdov, sre-brne in zlate kipe malikov —* in kaj so raziiesli Cortesovi in Pizarjevi vo-jaki... Ne morcmo si predstavljati. Fa nekaj podobnega je ua otoku za-kladov, kainor spravljajo že par stoletij gusarji svoj rop.. .# Dečki molČijo. Vsem se svetijo ooi. Rok in PrimoŽek, Martin, Grcgor in Ahac so kar zamamljeni. Okrog ust se jim nabira, v očeh se izraža misel: Pustimo kopita. Žemlje in rilce — pojdimo po zaklad!... »Kako pa pridemo na otok?« vpraša Martin. Hvaležuo ga pogleda Adrijan: *Ko pricle čas, grerao do Reke, od tam po morju na Rabt iz Raba z ladjo mojega strica... Pa ti nisi vajen morja, Martin?« Ali nismo povsod in vedno skupaj? Ali se ne privadimo vsemu?e ugovarja Martin. Ahac potrdi: ^S teboj gremo!« Janezek in Primožck v])ijeta: i-Jn naše pujske vzamomo s seboj, da bomo inn-li kaj jesti.« Plemiči bruhnejo v sraeh. Ivau Vajkard kima pa-stirckom: »ObČina« ugane marsikatero. Seveda se boš moral dobro prcskrbeti za tako pofc Atlrijan. Glej, kako je -ohčina* navdušena. Ni vpTašanja: notranji in zu-nanji svct in ?občina« sprejincjo ivoj predlog. Adrijan, brez godriijanja in te pooblaŠČajo, da vzameš otok zakladov v svojo posest in ga izročiš v vrhovno oblast eosarja. Jaz pa kot prijatelj ti odsvetujem. da bi kmalu začel ? tako pustolovšcino: uči sc rajši šc par Iet pomorstva, Atlrijan, na-biraj si izvežbanih mornarjev in potem — v boŽjem imenu! Če ne najdeŠ, izgubiš sanio nado: na vsak naČin pa bi bil meni Ijubsi Škofovski. sedež.« 20 Peketanje konja ustavi Adrijanov odgovor. Pogleda ua solncc in'se čudi: skako, da je Kristo že tukaj? Saj iiismo še začeii viteških iger in drugih konj še ni. Pa kaj je Kristu? Ves bled je in od čela po licu in vraiu Tiiu gre rdeci pot in kaplje krvi poizijo iz njega.« Grozeče se vzra^Tia Adri-jiin: iKdo te je, Kristo?« Ftašno odpovori Kristo in privezuje neinirncga konja: ^Gospod stric, gospod SemeniČ. Ves divji je prišel prav, ko sem sedlal konja. ^Ne pojdeš!« je krical. sSrarkavec naj se uči. namesttv, da se pretepava z vajenci. Še danes ga pretepem z bičem in zaprem v samostaji. Ob kruhu in vodi se hti spametoval.* Kakor vzmet skoči Adrijan: *M e n e bo zapiral kranjski stt-ic? M c n e, polomca knczov? Še danes grem in se ne vrnem, dokler mu ne za-lučim pred nogc, kar je strošil za naju ...« (Dalje.)