Dr. Blaženko Koroušič, dipl.inž. Metalurški inštitut Ljubljana DK: 669.187.046.5 ASM/SLA: D8p Vpliv elektropretaljevanja pod žlindro na kvaliteto jekla za kroglične lezaje (OCR-4 ex. sp.) V članku so podani eksperimentalni rezultati pretaljevanja jekla OCR-4, ex. sp. (Železarna Ravne) pod žlindro. Navedeni so nekateri tehnični podatki o EPŽ-napravi. Pri oceni doseženih rezultatov je posebna pozornost posvečena reakcijam, ki potekajo med tekočo žlindro in jeklom, zlasti še parametrom, ki določajo vsebnosti kisika in žvepla v jeklu. Pri oceni kvalitete EPŽ-jekla je izvršena komparativna metalografska analiza nekovinskih vključkov med izhodnim in pretaljenim jeklom, pri istem prečnem preseku z uporabo J. K., GOST in Diergartenove skale. Vsebnost nekovinskih vključkov (oksidov, silikatov in sulfidov) je v EPŽ-jeklu za približno trikrat nižja kot v izhodnem jeklu. 1. SPLOŠNO Osnovna zahteva, ki se postavlja za jekla, namenjena za izdelavo krogličnih in valjčnih ležajev je minimalna vsebnost nekovinskih vključkov (zlasti grobih), homogena struktura in visoka gostota jekla.1 Praktične izkušnje so namreč pokazale, da je življenjska doba ležajev, gledano s statističnega aspekta, v strogi korelacijski povezavi z vsebnostjo, obliko in naravo nekovinskih vključkov1-2.3. Ker je delovna površina ležaja podvržena številnim periodičnim in neperiodičnim obremenitvam, se koncentrirajo okrog nekovinskih vključkov predvsem lokalne napetosti, ki se širijo globoko v notranjost ležaja. Posledica teh napetosti je tvorba razpok in vdolbin, kar neizogibno vodi do porušenja ležaja. Po drugi strani vodi prisotnost poroznosti in nakopičenj nekovinskih vključkov v centralnem delu valjanih ali kovanih polizdelkov, kot posledica pogojev kristalizacije pri standardni tehnologiji izdelave ingotov, do precejšnjih izgub v materialu pri izdelavi ležajev. Te izgube lahko znašajo tudi do 15 %.4 Pri izdelavi specialnih ležajev, ki delajo v posebnih pogojih (npr. v letalski industriji) so zahteve po kvaliteti jekla še večje in jekla, izdelana s standardno tehnologijo ne ustrezajo več zahtevanim predpisom. Na osnovi vsega tega, je lahko razumeti, zakaj so jeklarji vsaki novi tehnološki postopek kot je: pretaljevanje v vakuumu, prepihovanje z inertnimi plini, obdelava jekla s tekočimi žlindrami, elek-tropretaljevanje pod žlindro (EPŽ-postopek) in dr. aplicirali med prvim ravno na jekla za kroglične in valjčne ležaje. V tem članku so opisani rezultati pretaljevanja jekla za proglične ležaje kvalitete OCR-4 ex. sp. po postopku elektropretaljevanja pod žlindro na polindustrijski EPŽ-napravi na Metalurškem inštitutu v Ljubljani. 2. OPIS NAPRAVE IN IZBIRA SUROVIN Splošne fizikalno-kemične in tehnološke karakteristike postopka za elektropretaljevanje jekla pod žlindro so v literaturi že večkrat opisane. Zato se bomo omejili na podajanje osnovnih tehnoloških parametrov EPŽ-naprave, na kateri smo vršili poskuse: — moč transformatorja . . 100 KW — sekundarna napetost . . 35—55 V — sekundarni tok .... do 1700 A — hitrost podajanja elektrode...... 0,5—17 cm/min — bakreni, vodno hlajeni 0 = 118 mm kristalizator z notranjim premerom...... — max. višina ingota ... do 1000 mm — max. presek elektrode . 0 70 mm — max. dolžina elektrode . do 4000 mm Kot elektrode smo uporabili paličaste profile okroglega ali kvadratnega preseka 0 = 36 do 0 60 mm, katere smo pred taljenjem mehanično čistili. Kemična sestava jekla, kvalitete OCR-4, ex. sp. (iz proizvodnega programa Železarne Ravne) je ležala v predpisanem območju: °/o C 0,95-1,05 % Si 0,17 — 0,37 % Mn 0,25 — 0,40 % Cr 1,35 — 1,65 % S max 0,020 %P max 0,025 % Cu max 0,25 žlindro smo izdelali iz osnovnih komponent: pretaljenega korunda in kalcijevega fluorida in je po svoji kemični sestavi odgovarjala žlindri tipa AFN-6: P % AI2O3 0,003 25—30 /o Si02 % CaO 2,0 1—3 % Fe tot. 0,2 C do 0,4 S 0,2 % CaF2 65—70 3. VODENJE PROCESA Celoten postopek vodenja EPŽ-procesa lahko razdelimo na tri periode: 1. začetna (»vžigna«) perioda, 2. delovna perioda, 3. končna perioda. V začetni periodi smo raztalili žlindro v kri-stalizatorju, s čimer je omogočeno talenje elektrode in stabilizacija procesa. Ta del procesa smo vodili z ročno regulacijo. Na sliki 1 sta prikazana dva načina vžiga: Typ A: vžig preko eksotermičnega sredstva in typ B: vžig preko tekoče žlindre. Pri naših poskusih smo uporabili vžig tipa-A. Delovna perioda se začne 10—15 min po vžigu oziroma takrat, ko je proces popolnoma stabiliziran, kar se pokaže v obnašanju napetosti in toka na transformatorju. Hitrost podajanja elektrode v delovni periodi je bila prepuščena avtomatski kontroli. Med delovno periodo smo v določenih časovnih presledkih merili temperaturo hladilne vode (povprečna vrednost okrog 35° C), povprečno hitrost podajanja elektrode (ta znaša v odnosnosti od preseka elektrode od 1,5—4,0 cm/min) ter temperaturo žlindre (okrog 1780°C). Jakost toka se je spreminjala glede na presek in globino potapljanja elektrode v žlindro in je ležala med 900 do 1550 A pri sekundarni napetosti 30—45 V. Typ-A kovinski plaši eksotermično sredstvo Slika 1 Principielne možnosti »vžiga« pri postopku elektropretalje-vanja pod žlindro. Tip A: vžig preko eksotermičnega sredstva, tip B: vžig preko tekoče žlindre Hitrost talenja (Q) je ležala v odvisnosti od preseka elektrode in ostalih tehnoloških parametrov (vrsta in količina žlindre, jakost toka, itd.) med 20—30 kg/h. 4. ANALIZA REZULTATOV Pri analizi rezultatov smo pozornost usmerili v dveh smereh: 1. Ocena poteka metalurških reakcij med jeklom in žlindro, 2. Ocena kvalitete EPŽ-jekla predvsem glede nekovinskih vključkov. 4.1. Termodinamične zakonitosti EPŽ-procesa Kakor pri ostalih jeklarskih procesih je tudi pri EPŽ-postopku potek kemičnih reakcij med jeklom in žlindro določen s termodinamičnimi in kinetičnimi zakonitostmi. V primeru jekla OCR-4, ex. sp. je osnovna tendenca doseči minimalno vsebnost grobih nekovinskih vključkov (zlasti grobih korundnih vključkov) in njihovo čimbolj enakomerno porazdelitev po celotnem volumnu ingota. Zato moramo izbrati takšno žlindro, ki bo imela visoko sposobnost asimilacije oksidnih nekovinskih vključkov in zadostno afiniteto do žvepla, da bi se dosegla čim višja stopnja razžveplanja jekla. Pri tem je treba voditi računa tudi o hitrosti procesa tj. času, ki stoji na razpolago za reakcijo med tekočim jeklom in žlindro. Čas pretaljevanja je od izrednega pomena pri visokoogljičnih jeklih zaradi pogojev kristalizacije karbidov. Pri naših poskusih smo se odločili za žlindro tipa 70 % CaF2 — 30 °/o A1203, ki po podatkih iz literature najbolj odgovarja tej vrsti jekla. Vsebnost kisika v EPŽ-ingotu pri optimalnih pogojih talenja je določena z reakcijo (Si02) = [Si] +2 [O] Konstanta ravnotežja za to reakcijo: K'si,o = [%Si] [°/oOP = K,i|0 SiO; fsi • f°2 kaže, da je vsebnost kisika pri konstantni temperaturi in vsebnosti silicija v jeklu določena predvsem z afiniteto Si02 v žlindri, oziroma z bazičnostjo žlindre, kot je to razvidno iz slike 2.5 0,6 0.6 10 2 3 4 — Bazičnost žlindre f/.CaOl/C/.SiO,) Slika 2 Vpliv bazičnosti žlindre na dezolcsidacijsko sposobnost silicija pri EP2 postopku Pri tem je treba upoštevati še korekcije konstante K'Si 0glede vpliva kemične sestave jekla na koeficiente aktivnosti silicija in kisika po enačbah (glej si. 3): fsi = f f0 = f pri čemer smo zanemarili vpliv kisika na fSi in f0. Si Si f C ' rSi f Cr • rSi • f Ml r Si C 0 • fo f Cr ■ ro f Ml r 0 Numerična izračunavanja z uporabo termodinamičnih podatkov iz literature6 in znane kemične analize jekla so dala vrednosti: fc = 1,778, log ac = 0,25, log fSi. f02 = — 0,963 Na osnovi poznane kemične sestave žlindre (bazičnosti) in vrednosti za ac in fSi. f02 smo ocenili vrednost konstante K'Si 0 : log K'Si,o =-4,780 Ker je vsebnost silicija v EPŽ-ingotu poznana, lahko izračunamo termodinamično vsebnost kisika v EPŽ-jeklu: [% O] = K' Si, 0 [% Si] = 0,0081 Ta vrednost se dokaj dobro ujema z analitično ugotovljenimi vrednostmi kisika v EPŽ-bloku, ki je v poprečju ležala med 0,005 in 0,009 % O (glej sliko 4). Porazdelitev kisika po višini ingota je ponazorjena na sliki 5 (ingot, A-3). 'S « C) 70 —L Holzgrubf, Pldckingtr /o ktrnUna analiza vzorca • ktmiina analiza Izola ta last za ti sp lAtjOj.&Oz) t kemična analiza EPŽ-ingota (ulito stanj*). Žekr zorna Ravn* \ + kemiina analiza vzorca (prikovano na « 60mm),ŽMRavne V 8 s« 1 qj 0,* 0.5 0,7 1.0 15 2 3 -Bazičnost llmdro (V.CoO/V.SiOji - Slika 4 Vpliv bazičnosti žlindre na poprečno vsebnost kisika v jeklu za kroglične ležaje (100 Cr 6) po pretaljevanju pod žlindro 1 1 III o Hal. grut Pit -C ~ ff*J oo i Hotzgnj ber, Pl ck.nge K t 00 \ § \ \ oo 1 <*> 002 0.05 0.1 0.2 os 'p -Aktiv, tri ogljika oc - - Ingot A-3 - - - - v. Y - --- - --- : - - - - Vstb.ast Hiitn tppmj - Slika 3 Vpliv koeficientov aktivnosti silicija in kisika ter aktivno- Slika 5 sti ogljika na vrednost konstante K (v diagramu so Razdelitev kisika po prečnem preseku In pri treh različnih vrisane vrednosti korektur za jeklo OCR 4 ex. sp.) višinah ingota Poleg oksidacije silicija v jeklu, poteka tudi oksidacija mangana po enačbi: [Mn] + (Si02) — [Si] + (MnO) Na osnovi kemične analize jekla in žlindre je mogoče izračunati konstanto K'Mn, s; in jo primerjati z eksperimentalno vrednostjo za to reakcijo. Naša izračunavanja so dala vrednosti: (MnO) K' Mn, Si [Mn] Y [Si] = 1,55, kar se precej približuje eksperimentalnim vrednostim Holzgruberja in Plockinger-jas, kot je razvidno iz slike 6. 0.3 0.4 0.8 1.0 1,5 2.0 4.0 -Bazičnost žlindre C/.CaOI/C/.SKV - 10 12 1 1 . • spodnji del ingota 1 o glovo ingota 1 1 Vsaka toika predstavlja srednjo vrednost žvepla / / / / EPZ-mgo tov \ ~ 7 / Povečanj žveplo / / / / / t / • o / / / o • • O O^J / / / Zmian * žvepla / / / ---Žveplo v tlthtrodi - Slika 7 Vpliv vsebnosti žvepla v izhodnem jeklu za kroglične ležaje (Šh 15) na vsebnost žvepla v EPŽ ingotu, po pretaljevanju pod žlindro ANF-6 nosti žvepla z žlindro ANF-6 ni mogoče. Odstranijo pa se grobi sulfidni vključki, toda del sekundarnega žvepla iz žlindre preide v jeklo in se pojavi v obliki drobnih sulfidnih vključkov. £ i V/ AB i r—- i s i A 19 Z? fflf J. K. | | Sulfidi I A) lllill Aluminati (BI Hi Silikati (C) Oksidi ID) E= Elektroda A7. A 20'Ingot 2 Slika 6 Odvisnost konstante Km«, si od bazičnosti žlindre pri pretaljevanju jekla po EPŽ postopku Vsebnost žvepla v jeklu po pretaljevanju pod žlindro je znašala okrog 40 ppm in se bistveno ni spremenila, ker je bila bazičnost žlindre dokaj nizka (% Ca0/%Si02 = 1). To se popolnoma ujema s podatki drugih avtorjev, ki so pri tej bazičnosti žlindre in vsebnosti A1203 ugotovili stopnjo razžveplanja okrog 0—20 °/o4.5>7. Pri tem je treba poudariti, da stopnja razžveplanja jekla ni odvisna samo od bazičnosti žlindre, temveč tudi od vsebnosti žvepla v izhodnem materialu (glej si. 7). Pri nizkih vsebnostih žvepla v elektrodi okrog 50—60 ppm, kolikor ga je vseboval naš elektrodni material, nadaljne znižanje vseb- GOST 801-60 A12 £ A15 A17 £ A19 A20 I Oksidi 'H M 1 Afff W5 l: Pri k?? im 1.01 U y TI 102 2- LTMT,«. ftMn, ifrf H lmws 2 - IM i 1.07 '»rlbrf™ Slika 8 Vsebnost nekovinskih vključkov v jeklu OCR 4 ex. sp. določena po JK, Diergarten in GOST skali (elektrode so bile iste šarže) 4.2. Ocena vsebnosti nekovinskih vključkov Zelo značilna karakteristika za jekla preta-ljena pod žlindro pri njihovi metalografski analizi je odsotnost grobih nekovinskih vključkov. Dabi vsebnost nekovinskih vključkov v EPŽ-jeklu čim bolj realno ocenili smo vse ingote pre-kovali na izhodni presek elektrode in nato izdelali komparativno analizo po GOST, J. K. in Diergar-tenovi skali. Na diagramu si. 8 so pokazani rezultati metalografske analize. Iz slike je razvidno, da je med pretaljevanjem pod žlindro prišlo do skoraj trikratnega znižanja vseh tipov nekovinskih vključkov. Ti rezultati kažejo, da se je spremenila tudi velikost nekovinskih vključkov in da je večina nekovinskih vključkov premaknjena v področje finejših frakcij. Do popolnoma analognih rezultatov so prišli tudi številni drugi avtorji.4.8 Pri izbrani bazičnosti žlindre % CaO/% Si02 = 1 se vsebnost kisika giblje okrog 0,007 %, kar odgovarja termodinamičnemu ravnotežju med silicijem in kisikom. 2. Poleg oksidacije silicija (ki znaša okrog 19 %, ne glede na absolutno vrednost silicija v elektrodi) deloma oksidira tudi mangan (okrog 19%) in ogljik (okrog 9%), kar pokaže primerjava kemične analize med izhodnim in EPŽ-jeklom. »Odgor« silicija narašča z naraščajočo bazičnostjo žlindre, medtem ko ta v primeru mangana in ogljika z naraščajočo bazičnostjo pada. 3. Stopnja razžveplanja jekla OCR-4, ex. sp. je definirana z bazičnostjo žlindre in vsebnostjo žvepla v izhodni elektrodi. Pri vsebnosti žvepla v elektrodi okrog 0,005 % in bazičnosti žlindre (ANF-6) okrog ena, stopnja razžveplanja ne presega 15—20 %. 4. Kljub delnemu naraščanju absolutne vsebnosti kisika med pretaljevanjem, kaže metalo-grafska ocena vsebnosti nekovinskih vključkov skoraj trikratno znižanje vsebnosti oksidnih vključkov, kot posledica odstranjevanja grobih vključkov. Ista stopnja znižanja vsebnosti nekovinskih vključkov je opažena tudi pri sulfidnih vključkih. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Razvojnemu oddelku železarne Ravne, posebej ing. J. Rodiču, ing. A. Rodič in ing. J. Pšeničniku za sodelovanje. - Oksidi (bal)-— ' 3 3 4 -Sullidi (bol)-— Slika 9 Vpliv pretaljevanja po EPŽ postopku na čistočo jekla Šh 15 glede oksidnih in sulfidnih vključkov (1,2-izhodni material, 3 EPŽ ingot) Zelo ilustrativni primer predstavljajo rezultati Lataša in Medovara4, ki so grafično prikazani na sliki 9. Pri tem je važno poudariti, da so nekovinski vključki enakomerno porazdeljeni po celotnem volumnu ■— kar predstavlja veliko prednost EPž-jekla. Kot kažejo podatki iz literature popolnoma izginejo blokovne segregacije v EPŽ-ingotu, medtem ko kristalne segregacije (merjene z razmerjem Crmax/Crmin) dosežejo minimalno vrednost, kar se pokaže v občutnem poboljšanju plastičnosti pri višjih temperaturah, kot so to potrdili torzijski poskusi na jeklu 100 Cr 6.9 5. ZAKLJUČEK Rezultate pretaljevanja jekla za kroglične le- žaje, kvalitete OCR-4, ex. sp. iz proizvodnega programa Železarne Ravne pod žlindro tipa ANF-6 (CaF2—A12Oj) lahko rezimiramo takole: 1. Vsebnost kisika v EPŽ-jeklu je določena z 1. Voinov, S. G., A. G. Šalimov: šarikopodšipnikovaja stal, Moskva, Metallurgizdat 1962 2. Murray, J. D., R. F. Johnson: The United Steel Compa-nies LTD (citirano v: Kniippel, H.: Desoxydation und Vakuumbehandlung von Stahlschmelzen, Band I. Diissel-dorf, Verlag Stahleisen M. B. H. 1970) 3. Lyty, W.: »Der Sauerstoff als Beurteilungsmasstab fiir den Reinheitsgrad und den Widerstand gegen Griibe-chenbildung von Walzagerstahl«. Archiv fiir das Eisen-hiittenvvesen 42, 1 (1971) 49—53 4. Lataš, Ju. V., B. I. Medovar: Elektrošlakovi pereplav, Moskva, Metallurgija, 1970 5. Holzgruber, W., E. Plockinger: »Metallurgische und ver-fahrenstechnische Grundlagen des Elektroschlacke--Umschmelzens von Stahl, Stahl und Eisen 88, Nr. 12 (1968) 638-648 6. Schenck, H., E. Steinmetz: Wirkungsparameter von Begleitelementen fliissiger Eisenlosungen und ihre gegenseitigen Beziehungen, Diisseldorf, Verlag Stahl und Eisen, 1968 7. Klingelhofer, H.-J., P. Mathis, A. Choudhury: »Ein Beitrag zur Metallurgie des Elektro-Schlacke-Umschmelz-verfahren«, Archiv fiir das Eisenhiittemvesen, 42, 5 (1971) 299-306. 8. Liidemann, K., — F., H.-J. Eckstein, D. Peisker, R. Ser-chen: »Veranderung des Reinheitsgrades von Walzlager-stahl durch Umschmelzen nach Sonderverfahren«, Frei-berger Forschungshefte, B 122 (1966) 181—193 9. Holzgruber, W., G. Kiihnelt, E. Plockinger: »Der Seige-rungsarme und gesteuert kristallisierte Stahlblock — Das ESU-Verfahren, ein Weg hiezu«, Radex-Rundschau, 3 (1970) 163—170. ZUSAMMENFASSUNG Die Ergebnisse der Elektroschlackeumschmelzens des Kugellagerstahles der Oualitat OCR 4 ex. sp. aus dem Erzeugungsprogram des Hiittemverkes Ravne unter der Schlake ANF-6 (CaFj — AI2O3) konnen vvie folgend erortert vverden. 1. Der Sauerstoffgehalt des ESU Stahles vvird durch die Basizitat der Schlacke und durch die Aktivitat von Si und C bestimmt. Bei der gevvahlten Schlackenbasizitat CaO/SiOj = 1 vvird der Sauerstoffgehalt rund 0,007 %, vvas dem thermodynamischen Gleichgevvicht zvvischen Si und Sauerstoff entspricht. 2. Neben dem Si Abbrand (es betragt 19 % unabhangig von dem Si Gehalt in der Elektrode), vvird zum Teil auch Mangan (rund 19 %) und Kohlenstoff (rund 9 %) oxydiert, vvas durch den Vergleich der chemischen Zusammensetzung zvvischen dem Ausgangs- und ESU-Stahl errechnet vvird. Der Abbrand von Silizium vvachst mit der vvachsen-den Basizitat der Schlacke, indem er bei Mangan und Kohlenstoff mit der vvachsenden Basizitat fallt. 3. Der Entschvveffelungsgrad des Stahles OCR 4 ex. sp. vvird von der Basizitat der Schlacke und dem Schvveffel-gehalt in der Ausgangselektrode bestimmt. Wenn der Schvveffelgehalt in der Elektrode rund 0.005 %, und die Basizitat der Schlake (ANF-6) 1 betragt, iibertrifft der Entschvveffelungsgrad nicht 15 bis 20 %. 4. Trotzdem dass vvahrend des Umschmelzens der absolute Sauerstoffgehalt zunimmt, zeigt die metallographi-sche Untersuchung fast eine dreifache Verminderung der oxydischen Einschliisse als Folge der giingstigen Abschei-dungsverhaltnisse fiir die groben Oxyde. Eine gleich grosse Verminderung vvird auch bei den sulfidischen Einschliissen beobachtet. SUMMARY The results of ERS of the steel OCR4ex.sp. for bali bearings from the production program of Ironvvorks Ravne can be summarized as follovvs: 1. Oxygen content of refined steel vvas determined vvith the slag basicity and the activity of Si an C. When vvorking vvith the slag basicity CaO/SiOj = 1 the oxygen content of steel vvas approx. 0,007 % vvhich corresponds to the thermodynamical equilibrium betvveen Silicon and oxygen. 2. The comparison of the chemical analyses of the initial and refined steel revealed that the silicon content of refined steel vvas decreased due to the oxidation by approx. 19 % independent on the silicon content of the electrode. The corresponding decrease of manganese and carbon vvas 19 % and 9 %, respectively. The decrease in the silicon content increases vvith the slag basicity vvhereas the decrease in manganese and carbon content decreases vvith slag basicity. 3. The desulfuration rate of the steel OCR 4 ex. sp. is determined vvith the slag basicity and the sulfur content of the electrode. When vvorking vvith ANF-6 slag of the basicity B = 1 and at the sulfur content of the electrode 0,005 % the desulfuration rate does not exceed 15—20 %. 4. Despite a partial increase in the oxygen content of refined steeel, metallographie investigation shovved that the amount of oxide inclusions vvas decreased by three times approx. vvhich resulted from the removal of coarse oxide inclusions. The amount of the sulfide inclusions vvas decreased in approx. the same degree. 3AKAIOTEHHE H3 noaynenhx pe3VAbTaTOB iiccACAOBaniiH nepenAaBa CTaAH aah uiapHKonoAUiHnHHKOB MapKH OCR 4 ex, spec. nporpaimia np0H3B0A-cTBa MeTaAAVpniMecKora 3aBOAa PaBiie (Ravne) noA niAaKOM BHAa ANF-6 (CaF2 — A1203) mojkho bmbccth cAeAYK>mna 3aKAioqeHHa: 1. CoAepscaHHe 02 b CTaAH MapKH EPŽ onpeAeAeHO 0CH0BH0CTbK) niAaKa h aKTHBHOcTbro Si h C. tipa BbiGope ochobhocth niAaKa % CaO : % Si02 = 1 coAepacamie KHCAopoAa npn6\. 0.007 % mo coor-BeTCTByer TepMOAHHaMmecKOM paBHOBecHK) Me»Ay Si h khcaopoaa. 2. IlapaAAeAbHO c OKHCAeHneM Si KOTopoe coctobahct npuČA. okoao 19 % HecMOTpa Ha aScoAjciTHoe coAepacaHHe Si b 3AeKTpoAe, OKHCAaeTCfl qacthmho Mn (ranxe upuOA. 19 %) h C (npiiGA. 9 %), mto AOK33aHO XHMHqeCKHM aH3AH30M hcxoahoh h EPŽ-ctaAH. Yrap Si yBe.\HMHBaeTCH c noBbiuieHHeM ochobhocth niAaKa a Mn H C VMeHbiuaeTca. 3. CTeneHh AecyAb(J)ypauHH CTaAH OCR-4 onpeAeAeHa 0CH0BH0CTbi0 niAaKa h coaepjkahnem čepu b b aaektpoae. Ecah eaektpoaa coAep-jkht OKOAO 0.005 °/0 S H OCHOBHOCTb HiAaKa npuSA. 1 TO CTeneHb AecyAb(i)ypamiH He npeBocxoAHT 15—20 %. 4. HecMOTpa Ha HacTHHHoe noBbnneHHe a5coAK)THaro coAepacaHH« 02 bo BpeMH nepenAaBKH yctahobaeho MeTaAAorpa^imecKHM nyreM mto coAepacaHHe okchahhx rkaiomchhh tph pa3a MeHbme b cpaBHeHHH c CTaAbno ao nepenAaBKH. Toace caMoe ycTaHOBAeHO npn cyAb4>HAHbix BKAioqeHHH, a Taicace h npn iK\\:eTaAAH'iecKnx,