112
Današnjimi!   listu je peri o ž en list  Nr.   9 perdjan.
C230                                   Oznanilo razstave sadja v Ljubljani.                                     u)
Krajnska kmetijska družba je per zadnjim občinskim zbori sklenila, Ietašnjo jesen v Ljubljani razstavo krajnskiga sadja kakoršniga si bodi napraviti, z namenam : pervic, se soznaniti z raznimi plemeni domač i ga sadja in zvediti, kje de nar lepši raste; drugič, imena zvediti, ktere so pri vsakterim sadju v raznih krajih navadne; tretjič, iz tih imen za vsako sorto eno samo in nar bolj pripravno izvoliti, ga razznaniti, in ga za
naprej za občinsko rabo vpeljati; cetertic, z pomočjo te razstave sadorejnike  razglasiti in jim za perdelano sadje kupcov nakloniti; petič, zvediti in razznaniti, kako vsaktero sadje v raznih krajih porabijo in v prid obračajo; šestič, kjer bo potreba, tudi s podukam rejo in rabo sadja podpirati, in narveč pa sedmič, z ogledovanjem razstavljeniga mnogoteriga lepiga in obrajtaniga sadja obuditi in vneti ljubezen do sadoreje, ki zamore slehernimu kmetu tolikanj dobička prinesti.
Krajnska dežela obseže nizke kraje z toploto laške dežele, večidel pa visoko ležeče s primer-j 3110 gorkoto in le malo tacih z hladnim zrakam po verhu visokih snežnikov.
Nektere sadne plemena rastejo po vsili krajih; nektere potrebujejo več toplote, druge bolj hladniga zraka; ene rode rade na planjavah, druge v hribih. Z vsim tem soznaniti naše domorodce, si bodo perzadevale „Novice".
Vam pa, pridni sadorejniki! bo ta razstava od ene strani gotovi dobiček v denarjih prinesla, ker boste zvedili pota, vsako sadje z nar večim dobičkam v denar spraviti, od druge strani pa vas bo podučila ali pa saj vašo vednost povikšala v sajanju in obdelovanju sadnih dreves, in v pomnoženju vsa-kimu kraju pritožnih sadnih plemen. Mestnjanam pa se bode soznanilo, v kterih krajih je dobiti eno in drugo sadje, in kam jim bode nar bolj kazalo,  po-nj hoditi.
Če vas pa mika deležni biti teh le dobičkov sadne razstave, ste vsi sadorejniki Krajnske dežele naprošeni, poslati vsake sorte sadja po dvoje ali troje v p i samico c. k. kmetijske družbe v Ljubljano, z popisani imena sadii, in kraja, kjer je rastel, osem dni pred sv. Mihe lam prihodnje jeseni.
Upati je, de bojo naši kmetovavci prav veliko sadja Lkaniur se tudi grozdje šteje} vkup prinesli in de jih daritev nekoliko sadja in majhni potroški nošnme ne bodo zaderževali, to občnoko-ristno razstavo z svojimi prineski pomnožiti. Marsikaj dobriga so že naše „Novice" napravile; Bog daj, de bi tudi v tem prizadevanju svoj namen dosegle.
C. k. kmetijska družba v Ljubljani 2. dan Maliserpana 1845.
(21.)                                                                     (O
Darila sa pridne fholarje.
Ker fe blisha konez fholfkiga leta, povabim zhaftitljivo duhovfhino, kakor tudi p. i. vodje fhol "n uzhitelje od mene pripravne darila pri fholfkih isprafhevanjih sa pridno katoljfhko mladoft kupiti. Imam na isbero lepih molilnih in poveftnih bukviz veliko po ženi. Dvanajft v enim vesilu jih velja od  2   —   10  gold.
NB. Vfakimu vesilu pridam ioo podobfhin od Svetnikov v ženi  od   io—3o kr. sa priklado.
Janes Giontini,
bukvar v Ljubljani.
(22.)                                                                           (1)
Prah,  od kteriga merzhefi poginejo.
Ta prah,   ki vfe   merzhefe   pomori,   je   od elifha,   ki   v Persii divje rade.    Pomori bolhe,
ufhi, fhurke, mole, mravljinze in vfe take merzhefe. Drusiga ni treba, kakor nektere fhnofe lega prahii potrefti, v fhpranje pri pofteljah, pri orodji, ftenizam po rjuhah , predin fe fpat gre, bolham in ftenizam po hifhi fem ter tje, fhurkam v kuhinjah pod ognjifhi, molam, muham i.  t.  d.
Kako je ta prah sa popotnike koriften , de imajo mirne nozhi, je gofpod profefor Karol Ko c h na fvojih potih v Asii fkufil in tudi v fvo-jih bukvah Hran 46 od tega prahu s veliko hvalo pifal. Na Rufovfkim je ta prah she vezh let snan in vezh ga ne morejo tam pogrefhati. Slafti fe pa priporozhi pri bukvifhah, kakor tudi koshu-hovno in obleke molov varje. Vfim drugim shi-valim nizh ne fhkodje.
Naprodaj je pri meni v g. Aichholzerjevi hifhi na velkim tergu.
Janes   Giontini.
1
bukvar v Ljubljani.
Kdor   sheli,   kako   osnanilo  v  perloshenim lillu   natifniti   in   Novizam   perdjati, plazha sa  vfako  verjlizo   3   kr.,   zhe  osnanilo  le   enkrat  natifniti   da;   dvakrat
4 kr. in trikrat pa 5 kr.
h 28. liftii kmetijfkih in rokodelfkih Noviz.
1845.
       PERLOSHEN LIST
N 9,
18   —
090             Oglaf.               <»
Pri bukvotifkarju J. Blasniku v' Ljubljani, je ravno sdej na fvitlo prifhel in
je na prodaj:
Drugi popravljen ^ in poiimoslieii
uatif
krajnfkiga veriiiarja,
ali
poduzhenja j
v   kratkim  veliko  fadnih   drevef   saredili,   jih s zepljenjem poshlahliti, in lepe verte k velikimu
pridu safaditi. Na   fvetlobo   dala   z.   k.   kmetijfka   drushba   na
Krajnfkim. Spifal
Franz Pirzr
fajmofhter   per f.   Jerneji v Pezhah,   in  tovarfh z. k. krajnfke kmetijfke  drushbe, sdaj milijonar
v Ameriki. Velja po ftari ženi  24 krajzarjev.
Z. k. kmetijfka drushba je gosp. Pirzoviga „Vertnarja" po vfi pravizi she vezhkrat slate bukvize imenovala, satorej je pofkerbela, de fo bile, ko je per vi natif pofhel, kar hitro vnovizh natifnjene ; kar jesik vtizhe, fo po Tedanjih potrebah popravljene , in s nekimi perftavki in s tremi novimi podobami pomnoshene. Oba dela fta v tem novim natifu v ene prav lizhno natifnjene bukvize svesana , kar bo fadjorednikam gotovo bolj flushilo. Žela knjiga je, kakor v pervim natifu, v g rasdelkov rasdeljena; pervi rasdelik uzhi od srejanja fadnih drevef z j drugi od po-shlahtnjenja fadnih drevef z s zepf/enjem. od rasnih vish zepljenja in od orodja, ki je k temu delu potrebno 5 v tretjim rasdelku je na tanjko raslosheno poduzhenje od prefajanja shlahtnih drevef z'; v zhelertim , od ofkerbovanja rodovitnih drevef v fadnim vertu ; peti rasdelik uzhi od holesni fadniga drevja; fhefli od shival, hi fo drevja fhkodljive; v fedmim rasdeliku beremo od pertlikovzov* v ofmimu od pojodov-zov in v devetimu od umniga ravnanja per delano fadje h prida obrazhati. Na konzu bukviz je natanjzhno kasalo pofamesnih sapopadkov pri-djano.
Ni treba teh bukviz na dalje priporozhevati, sakaj nje korift je she davnej od Slovenzov hva-leshno fposnana , farno to moramo priltaviti. kar gofpod Pirz v ,.predgovoru" od velikiga prida umne fadjoreje farni pravijo:
„Sposnati moramo Krajnzi! de fmo v reji fadja fhe deljezh sad od drugih deshel , in de dobizhka, kateriga bi nam obilno dobriga fadja verglo, ne prevdarimo. Vidi fe fizer tudi na Krajnfkim she marfikje  shlahtno drevje, vender
fhe veliko semlje prasne leshi, ktera bi lahko shlahtno fadje rodila, nam k shiveshu pomogla in prihodke sboljfhala. Nafhi poglavarji in ob-laftniki, ki dobro vedo, koliko prida pernefe deshelam, zhe fe veliko dobriga in shlahtniga fadja safadi, perporozhajo in sapovedujejo , dre-vefa faditi, jih zepiti in fkerbeti, de bi veliko shlahtniga fadja dobili. Vender vfe leto ne bo nizh sdalo, dokler vi, kmetifhki gofpodarji! ne bote prav fposnali, koliko dobizhka dobro fadje per nefe, in dokler do vertov praviga vefelja nimate. Le pomiflite , koliko prida vam fadje pernefe. Vshivajte froviga ali kuhaniga, vfelej vam veliko odrine. Zhe ga pofufheniga perhranite, vaf ob hudi letni lakote varje. Zhe ga v mefto prodafte, ali mofht is njega ftlazhite , ali pa shganje is njega f kuha te , vam bo veliko saleglo, in vam perhodke povikfhalo. Lepo dobro fadje naf tedej rasvefeli, nam k shiveshu pomaga, nam premoshenje povikfha in naf v hudi letni lakote varje. Persadevajte fi tedej kmetifhki gofpodarji ! vfe perpravne prodore s shlahtnim drevjem safajati, ker od tega bofte farni velik dobi-zhek vshivali, in vafhi otrozi vam bodo hva-leshni, in fhe po fmerti bodo radi sa vaf molili.
(20-}                Osnanilo.                  C2}
Per Leopoldu Kremsherju liukvovesu in
kupzhevavzu s bukvami v Ljubljani pod Tranzho
fo na prodaj :
1.   Terdno saupanje na Jesufa v molitvah, ali Molitvine bukvize k vezhi boshji zha-fti, in pozhefhenju Svetnikov. Natifnjene per Jo-jshefu Blasniku 1845.
— Velja 18 kr.
Te bukvize saflushijo s tim bolj perporozhe-ne biti, ker rasun lepih molitev sa mnogoverftne perloshnofti, litanij, pe-fim k prefvetimu refh-njimu Telefu in Materi boshji in poglavitnih ref-niz  kerfhanfkiga  nauka
_______________________ — tudi tri de fet zhed-
nih podob per molitvah f. m a fhe obfeshejo.
2.  Molitvine bukvize, v kterih fe najdejo molitve per f. mafhi,   pred in   po fpovedi,
litanije in vezh drugih poboshnimu kriftjanu potrebnih molilev, pofebno poboshnoft k zhafti f. Joshefa. S podobo f. Joshefa fpredej. Natifnjene per J. Blasniku   i845.    Veljajo  12  kr.
3.  Kuharfke   bukve.    Is  nemfhkiga
preftavljene od Valentina Vodnika. Popravljene, pomnoshene in tretjizh natifnjene. Veljajo 3o kr.    Natifnjene per J. Blasniku  1842.