Dopisi. Gremij trgovcev v Ptuju je imel v pondeljek v gostilni Zupančič svoj občni zbor. Zanimanje je bilo veliko, ker se se je šlo za slovenski ali nemSki značaj trgovstva v Ptuju. Nemci, ali bolje rečeno nemčurji (ker le malo je čistokrvnih), so pripeljali vso svojo gardo, na čelu jim znani Sp "Mchina. Zborovanje je bilo nad vse pričakovanje burno, ker so sprva sami predlagali glasovanje s vsklikom, pozneje so se pa zbali, pokazati javno svojo barvo, ker je večina izmed njih danes takih, ki se hočejo delati Slovence. Naše trgovstvo je tako neparlamentarno zborovanje umevno zanikalo, vsled česar je bil izvoljen samo gospod Fran Čuček predsednikom, gospod Fran Lenart pa podpredsednikom. Do daljnih volitev ni prišlo po krivdi Nemcev, med glavnimi g. Spruschina, ki je svojo kanditaturo vzdrževal z vso trdo-vratnostjo, dasi se mu je javno povedalo, da je svojo ulogo v Ptuju doigral. Kup smeha je izzvala njegova hinavska izjava „Hoch Serbien", ker vsakdo ve, da bi raje vzklikal: „hudič jo vzemi-" Potrpljenje Slovencev je veliko — pa bode minulo. G. Schwab je pozdravil in vodil zborovanje samo, lahko rečemo izzivalno, v nemškem jeziku, kakor da smo v rajhu. Manjkala mu je le pikel-havba, pa bi mislili, da smo res še vedno mi gostje v njih državi in ne narobe. Nemci (pravi Nemci seveda) so sami obsojali nastop, ki bode škodoval njim samim, in le njim. Slovenskemu trgovstvu pa kličemo: „nič več popuščanja! Nič več pogajanj — naj delajo sami, kakor vedo in znajo." Slovensko zavedno meščanstvo bode vedno podpiralo zavedno kulantno nai*odno trgovstvo, zahteva pa od istega možatosti in nobenega druženja z narodnimi propalioami. Prihodnjič in nadalje bodemo prinašali seznam našega trgovstva. Geslo mora sedaj biti: zob za zob ! Namesto venca na grob blagemu pokojniku g. L. Petovar-ju v Ivanjkovcih podari rodbina Kočevar-Venigerholz 100 K za Jugo-slov. Matico in 100 K za Dij. kuhinjo v Ptuju. Živinorejcem ptujskega okraja se naznanja, da je odhod na poučno potovanje in nakup plemenske živine na binkoštni pondeljek, dne 16. majnika z vlakom, ki gre iz Ptuja dopoldan ob pol 11. uri. Priglašenci naj torej ne zamudijo. V torek dne 17. majnika je ogledovanje plemenskih bikov v Slovenjgradcu, 18. majnika v Lučah in 19. v Solčavi. K potovalnim stroškom prispeva Zveza kmetijskih podružnic za ptujski okraj, nekaj jestvin pa naj vsak udeleženec vzame s seboj. Kmetijska družba za Slovenijo je naznanila, da bo po možnosti dovolila nakupne subvencije za plemenjake in živinorejce podpirala. Kmetijski gospodinjski tečaj v Ptnju se prične v torek dne 17. majnika ti. v veliki vojaSnici. Priglašenih je že dovolj deklet, vendar se še sprejme do 6 kmečkih deklet. Priglasiti se je takoj pri tajniku na okrajnem zastopu v Ptuju. Ko bo število dopolnjeno, tedaj se na poznejše prošnje za sprejem ne bo mogoče ozirati. Nadzorovanje mestne glasbene šole v Ptuju. V sredo in četrtek je g. ravnatelj konserva-torija Glasbene Matice v Ljubljani Matej Hubad nadzoroval tukajšnjo glasbeno šolo. Pevsko društvo je odličnemu organizatorju slovenske glasbe priredilo prijateljski večer pri Zupančiču. Ga. ravnatelja vežejo stari spomini na Ptuj. Ptujska gimnazija ga s ponosom šteje med svoje bivše učence. Pred 40 leti je služboval tukaj profesor Franc Hubad, poznejši deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik. Ta je vzel svojega mlajšega brata kot dijaka k sebi. Pred 15—20 leti je slovelo ptujsko pevsko društvo kot eno najboljših v Sloveniji in je imelo ozke stike z g. ravnateljem Hubadom, katerega je tudi imenovalo svojim častnim članom. Upati smemo, da bo g. ravnatelj Hubad pri vladi z vso njemu lastno energijo zastopal kulturno in narodno važnost glasbenega zavoda v Ptuju. Občno vojno društvo Ptuj in okolica ima svoj sestanek 16. majnika, binkoštni pondeljek ob pol 10. uri predpoldne v gostilni Mahorič v Ptuju. Vabijo se vsi člani k obilni udeležbi. Knjižnica ,,Čitalnica" v[Ptuju ostane do 20. maja t. 1. zaprta zaradi preureditve in se do tega časa knjige no bodo izposojale. Vse izposojene knjige naj se vrnejo vsaj do 13. t. m. Čitalnični knjižnični odsek. Šport. Dne 16. maja se vrši v Ptuju prva prvenstvena tekma na novem igrališču za plinarno in sicer med športnim klubom Ptuj —„Svobodo" Maribor. Igra bode zelo intere-santna, ker sta oba kluba ednako močna. Našel se je orientalsko izdelan cigaretni nastavek. Ogleda se lahko pri odgovornem uredniku. Izlet. Organizacija vojnih invalidov pri-redi prosto domačo zabavo dne 15. maja v gradu Ebensteld, na katero se vabijo vsi prijatelji invalidov. Začetek ob 16. (4.) uri. Vstop prost. Hranilno in posojilno društvo Posojilnica v Narodnem domu V Ptuju je razposlalo ravnokar računski sklep za leto 1920, to je za 37. leto svojega obstanka. Iz tega računskega sklepa in iz ustmenega poročila, katerega je podal načelnik posojilnice, g. dr. Franc Jurtela na zadnjem občnem zboru dne 13. aprila t. 1. posnemamo, da se je ta naš v okraju najstarejši slovenski denarni zavod tudi v letu 1920 prav lepo razvijal in napredoval, kar dokazujejo med dragim sledeče številke : Denarni promet je dosegel K 54,500.000-—. Stanje vseh posojil je znašalo koncem leta 1920 K 6,227.186-— in se je torej proti letu 1919 zvišalo za K 2,867.110-—. Stanje pri raznih denarnih zavodih naloženega denarja, katerega ima zadruga za slučaj potrebe na razpolago, je znašalo K 10,536.550. Hranilne vloge so se v letu 1920 zvišale za K 3,911.715-—, terso znašale koncemleta 1920K 17,118,273.—. Stanje vplačanih deležev je bilo K 57.132-—. Čisti dobiček za leto 1920 je znašal K14.017 —. Od tega se je pripisalo splošnemu rezervnemu zakladu E 7696'— tako, da znašata se* daj oba rezervna zaklada skupaj K 348.000-—. Ostanek čistega dobička po K 6321-— se je določil za dobrodelne namene. Ker posojilnica kot zadruga nima namena, da bi kupi-čila velike lastne kapitale in delila visoke ali sploh kake dividende, se čisti dobiček giblje v bolj skromnih mejah, to pa posebno tudi radi tega, ker si vodstvo posojilnice prizadeva, da na eni strani vložnikom hranilne vloge kolikor mogoče ugodno obrestuje, na drugi strani pa dovoljuje posojila po razmeroma nizki obrestni meri posestnikom, trgovcem in obrtnikom. Preložitev ceste na Ptujski Gori. Cestna dela za preložitev okrajne ceste na Ptujski Gori v serpentine se pričnejo sredi majnika t. 1. A ko bo mogoče, se bo letos cela cesta preložila. Državna drevesnica. V Ptuju se namerava ustanoviti, velika državna drevesnica, ako se dobi potrebno zemljišče. Pašnja Ob Okrajnih cestah. Posestnikom in lastnikom zemljišč ob okrajnih cestah kakor vsem drugim je prepovedano pasti živino na robih okrajnih cest. To se naznanja, da se ljudje izognejo kaznovanju. Regulirana struga Pesnice se je sedaj popravila in nasadilo vrbje na obrežju. Lastniki zemljišč ob obrežju Pesnice in drugi ljudje se opozarjajo na to, da naj ne režejo in rujejo posajenega vrbja, ker je to za to nasajeno, da obvaruje obrežje razsula. Poškodo-valci bodo kaznovani. Drugi Koroški večer za Koroške dijake begunce v Mariboru je definitivno preložen na soboto, dne 21. maja t. 1. Odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem, vabi k 50-letnici, spojeni z blagoslovjenjem društv. praporja Prostov. gasil, društva v Laškem, ki se vrši na binkoštni pondeljek, dne 16. majnika 1920 v Laškem. Ljutomer. Trška občina Ljutomer naznanja, da se vrši tam dne 17. maja t. 1. veliki konjski sejem. Uspeh tega sejma bo velikega pomena za našo konjerejo. Konjerejci, skrbite torej za velik prigon naših lepih konjev. Pričakuje se velika udeležba iz tu- in inozemstva. Strankarstvo pri Sv. Marku niže Ptuja. V naši fari so tako zagrizeni klerikalci, da njih vodji, posebno načelnik posojilnice ne dovoli prošnjiku druge stranke posojila, čeravno ve, da se ni treba bati izgube. Vprašamo Vas, g. načelnik in njegovo načelstvo, ali je posojilnica samo za Vaše pristaše ali tudi za druge P Kaj pa bi bilo, če mi vlagatelji začnemo zahtevati tisti denar, ki še ležijv Gradcu, o katerem ne vemo, ali ga dobimo kdaj ali ne ? Prodati mislite baje itak poslopje, če ste res poboljšana stranka, potem res delajte poboljšano, če pa. razumete svojo strankarsko zagrizenost za svoje poboljšanje, potem pa še je Vaša stranka poboljšanja potrebna. Hardek pri Ormožu. Tukajšnji klerikalni občinski očaki so bili zelo ponosni iri vlade-željni pri sestavljanju kandidatne liste. Popolnoma so prezrli iz bojazni pred kritiko več uglednih mož, ker kimanje je lažje prenesti nego kritiko, pri čemer pa so se zelo motili, kajti šlo bi brez vsake kritike, a sedaj brez pardona. Omenjene pomotoma sumničijo za nekake nevernike, ker se je baje pri pobiranju kandidatnih podpisov agitiralo za strogo verne in krščanske može, ker drugače bi baje občina propadla. Pri tem pa niso pomislili o priliki iz evangelija, ki pravi o farizeju in cestninarju ! Bahač navadno ni bil nikdar preveč veren! Očitajo jim tudi strankarstvo in zato jim naj 'bo pribito, da so si komaj zdaj s tem svojim samolastnira nastopom vzgojili pravo strankarstvo, kar bi sicer izostalo glede majhne občine. Ni prezi-rauim za nikako čast in za nikake stotake, vendar zdi se nam tako postopanje nekako čudno in predrzno. Sram jih bodi razdiralce sloge, kajti sloga je najdražji blagor občine, naravnost izzivali so strankarstvo. Obsojajo tudi vsakega za nekakega slabega človeka, ki Čita razen klerikalnih tudi več časopisov. Ali poprej naj prepovejo svoji inteligenci citati raznovrstne časopise in naj pomnijo: „Preskušaj več zvonov ! Kateri najlepše zvoni, njega poslušaj, ako pa sploh poslušaš samo enega, smatraš, da je ta najboljši, pri čemer pa se lahko zelo motiš !" Saj sami či-tajo raznovrstne, sami druge zavidajo, ako bi jih posnemali. Oni pravijo, da smeš citati samo en časopis ali k večjemu dva ali ista morata biti strogo enako baze, se držijo pač običajnega gesla svojih klerikalnih voditeljev : „Poneumni svet in razširjaj nevednost, potem brez ovir lažje v kalnem ribariš !" Naj imajo torej tukajšnji „samoizvoljeni" občinski očaki brez zavidanja obilo veselja z občinskimi stolčki, ali preveč veselja ni dobro, ker breme bode precej težko . . . ? Dober tek ! Ob priliki na zopetno svidenje ! Več občanov! Sv. Barbara v Halozah. Za župana tukajšnje občine je bil izvoljen g. Anton Štum-berger. Ker ga poznamo kot pravega moža na tem mestu, ga prisrčno pozdravljamo in upamo, da se mu bo posrečilo, spraviti zopet nekdanjo prijetno mirno življenje v našo lepo Barbaro. Krapinske Toplice. Vsled mnogih vprašanj naznanja ravnateljstvo termalnega kopališča Krapinske Toplice vsem, kateri se zanimajo, sledeče: Kopališče se je kakor vsako leto odprlo 1. maja. Cene sob so do 15.'junija ter po 1. septembru znižane. Od 1. junija do konca letošnje sezone bode zveza z avto-omnibusi z železniškima postajama Zabok in Rogatec. — Cenjenim kopališčnim gostom stoji na razpolago za izlete še en separatni avto s 6 sedeži kakor tudi 3 garaže, ter po potrebnosti delavnica za popravo, bencin in olje. Kopališčna godba svira od 1. junija dnevno dvakrat. — Zasigurna je tudi izvrstna in dovoljna hrana v kopališčnih restavracijah in gostilnah. Vsi zdravniki, državni in mestni nastavljenci, kateri se zamorejo kot taki izkazati, imajo pri kopelih, taksah in stanovanju znatne popustke. Prihod se v njihovem lastnem interesu naj naznani pravočasno ravnateljstvu, da se jim morejo sobe ter sedeži v omnibusu rezervirati. — Stranci iz inozemstva potrebujejo za prihod samo vizum od jugoslovenskega zastopstva. — Prospekti in pojasnila brezplačno po ravnateljstvu. Sokol. Znake in legitimacije se dobe pri Jugoslovanskem Sokolskem Savezu v Ljubljani. Društva jih dobe le potem takojšnjega plačila, oziroma po poštem povzetju. Slike za legitimacije izdeluje atelje Vlašič v Mariboru Gospodska ulica po zdatno znižani ceni i. s. 4 slike v visit formatu 40 kron. Vsak Sokol, ki si naroči pri omenjenem ateljeju sliko, naj si oskrbi potrdilo društva, katerega član je. K društvom na deželi pride slikat edino le pod pogojem, da znaša naročnina vsaj 20 pojemo v. Cena 4 slikam v tem slučaju 60 kron Tozadevna naročila je poslati naravnost župnemu predsedstvu. Ob tej priliki opozarjamo: Pri razprodaji se je natančno držati pravil o nošnji znaka in strogo paziti na to, komu se znak izroči. V slučaju, da kateri brat znak izgubi, je ponovne izdaja tega dovoljena le zanesljivim bratom in sestram, kar pa se more zabeležiti na zadnji strani legitimacije. Ljubljanski veliki sejem. Kakor že objavljeno, se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921 »Ljubljanski veliki semenj". Opozarjamo interesirane trgovske, obrtniške in industrijske kroge v njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za najizdatnejšo reklamo. Podjetja in pozamesniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovci svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo udeležiti s svojimi proizvodi omejenega semnja, dobe brezplačne prijavnice in semjiski red z izerpnimni navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni „Ljubljanskega ve-!likoga semnja" v Ljubljani, Turjaški trg (i 11. Oglasiti se jo osebno ali pismeno. Ker se prijave razstavljalcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo vsi inte- resentje, da dopošljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do na zna-čenega roka na sejmski urad. Sv. Andraž v Halozah. Za županski stolec občin naše tare so se bili dve stranki in sicer SKS in SLS. Rezultat volitev je sledeči: občina Skorišnjak : SLS 6, SKS 4 odbornike. Vel. Okič: SLS 9, SKS 7 odbornikov. Vel. Varnica : SKS 9, SLS 7, Sv. Andraž-Leskovce : SKS 9 in SLS 7 odbornikov. Torej, dve občini prideta v pekel in dve v nebesa. Značilno je, da v Vel. Okiču in Leskovci ni niti en obrtnik v odboru, akoravno imamo tukaj Štacunarje, vinske trgovce z obrtnim listom in brez njega. Se bo pač brez njih gospodarilo. Odkar sta tukaj gostilna Windischin Straschill zaprti, stane vino pri „Frau Blodnik" 24 K liter. Zato, ker smo v Halozah — v vinskem kraju in brez konkurence. Pri Wregu stane govedina 24 K kg, bratje Hrvati ga pa tukaj prodajajo po 20—22 K kg. Vsako drugo nedeljo imamo sveži kruh, drugače pa samo prepečenega. Joj, pa kako majhne in črne štruce so to, menda zato, ker je brez konkurence in kontrole. In otrobi pri Rudlnu dragi in v Ptuju tako po ceni. Ubogi Haložan plačaj, zato si na svetu, tako si menda mislijo različni gospodje. Branjevka Fani se je omo-žila z vojakom Nesičem. Ne „š vab čari" se tukaj skoraj nič več, k večjemu če še se sliši kaki: „Hoorruk bis zum Steinbruck" in še to ravno takrat, če so dotični pospod — no — dobre volje, Tudi noben pijanec ženskega spola ne pade več v cestni jarek, nima smisla, ker je isti prazen — suh. Frankovce. Tukajšnji gerent Martin Ivanuša se zelo boji, da bi ne bil župan. Ni se mu treba toliko truditi, ker v občini Frankovskoj še ni mati rodila sina, kateri bi bil župan. Prvi je prišel Martin Zibrat s Huma, da je jim vodil posle, za njim je prišel k sreči Franc Pavlinič iz Hardeka, ki je bil 25 let žuoan in za njim je spet prišel Martin Ivanuša tudi s Huma, ki je prišel z zvijačo do gerenta. Trosil je lažnjive reči, in zdaj je spet zelo žalosten, ker je pri volitvah dobila vas Lopršice 9 odbornikov in Frankovska samo 7. Zato se boji, da se pobratimo in si izvolimo župana v Loperšicah. Zatorej sem mu navedel, da naj ima le mirno vest klerikalček, ker Frankovska občina še nima tistega na svetu, kateri bode sprejel enkrat županstvo, bode morala biti brez župana če se nikdo ne bo pri-tepel v občino. Res je naš gerent dosti storil za občino dobrega. Ko so jajce bile po 3 K. je prijel siromaka, ki je kupil jajce po 3 K in se zdere nad njim, češ da so jajca pa 1 K 90 v ; vzel mu je dokumente in ga pretepel, mu srajco strgal in nekoliko jajc potrl. Prejšnji župan ga je predlagal in prisilil ljudstvo, da ga naj voli za načelnika požarne brambe. t . Leto dni jo nosil to šaržo in ni videl požarnega skladišča niti brizgalnice. On zna silno lepo pridigati, iz ust mu samo leti zapeljivost. Ker nima v srcu Jezusa, ampak hudiča, pravimo mu pežmerek klerikalček.