Študija paradigm raziskovanja v magistrskih nalogah s podrocCja družboslovja anita trnavcćevic: Univerza na Primorskem, Sl^^enija Podiplomski študijski programi, torej magistrski in doktorski program, ki se končujeta z diplomskim delom, večinoma individualno nalogo, sta za mnoge študente teh programov prvi korak v raziskovalno delo. Kako študenti v magistrskih nalogah opredeljujejo paradigme, pa je raziskovalno vprašanje tega članka. Ugotavljamo, da v magistrskih nalogah, ki smo jih zajeli v vzorec, prevladuje kvantitativna paradigma in tudi paradigma mešanih metod, ki pa nista ekspličitno zapisani. Key words: raziskovanje, raziskovalna metodologija, paradigma, parametri paradigm Uvod Razprave o raziskovanju v družboslovju potekajo predvsem okrog vprašanja dveh paradigm raziskovanja, kvalitativne in kvantitativne.1 Vprašanje paradigm pa ni zgolj retoriično, kot ga sicer dostikrat zaznamo v praksi raziskovanja. Res je v zadnjem (času nekako potisnjeno na stranski tir in pogosto slišimo, da je tudi nesmiselno, češ, to je filozofija, ki je v praksi raziskovanja ne potrebujemo. Vendar prav vprašanje paradigm postane temeljno, ko se v širšem družbenem kontekstu vprašamo, kaj je znanje, vedenje, kaj je resnica in kaj je dokaz. Premik v politiko dokaza (angl. politics of evidence), o katerem razpravljata Morse (2006) in Cheek (2008), je povezan s tem, kaj šteje kot znanje, kot dokaz in kaj je resnica, ter posledicno, kaj je gotovost, objektivnost kot trdnost, cvrstost. Politika dokaza je, piše Cheek (2008, 20), politika, ki je usmerjena na med seboj nasprotu-joce si pomene dokaza. Vkljucuje oboje, kako delamo naše raziskave (metode in postopki, ki so uporabljeni za produciranje dokazov) in spremljajoci naciini razmišljanja o tem, kakšno obliko (oblike) mora imeti dokaz, da je sprejet kot veljaven, sprejemljiv in torej uporaben. Je politika, ki želi vkljuciti gotovost v vse vidike raziskovalnega delovanja in se napaja z izhodišci, ki so jih oblikovale neoliberalne agencije in vlade. Te politike pa seveda temeljijo na razumevanju raziskovanja kot trga raziskovanja, kjer so raziskovalci potrošna dobrina in sredstvo za doseganje ciljev politike. V takem pogledu se namreč tesno prepletata politika (nacionalna, državna, ekonomska, šolska itn.) in raziskovanje, ki ju združuje oziroma »vsebuje« krovni pojem, to je trg. S tega vidika se v »izoliran« prostor raziskovanja vplete širša družbena dimenzija, ki čvrste, poenostavljeno bi lahko rekli v predale postavljene, koncepte spreminja v dinamicne kategorije, ki se v procesu iskanja svojega prostora nenehno (so)oblikujejo, spreminjajo, dopolnjujejo in redefinirajo. V tej dinamiki in prepletanju družbenega in raziskovanja je raziskovalec tisti, ki nenehno išcce »svoj« prostor v raziskovanju. In iskanje svojega prostora v osnovi pomeni vraccanje in spraševanje sebe o tem, kakšne so vrednote, ki raziskovalca oblikujejo, kakšno naj bo raziskovanje in zasnova raziskave ter ves raziskovalni proces, da bodo ugotovitve »resnične« in veljavne. In tu se raziskovalec vrne na izhodišce - na paradigmo/-e raziskovanja in z njo/njimi povezano vprašanje zasnove raziskave, ciljev, metod in ugotovitev. Podiplomski študijski programi, torej magistrski in doktorski program, ki se konccata z diplomskim delom, vecinoma individualno nalogo, sta za mnoge študente teh programov prvi korak v raziskovalno delo. Kako študenti v magistrskih nalogah opredeljujejo paradigme, pa je raziskovalno vprašanje tega clanka. Izgubljene paradigme? Raziskovanje pomeni dinamično in kompleksno interakcijo med raziskovalci, njihovim osebnim in profesionalnim razvojem, podrocjem raziskovanja in znacilnostmi raziskovalne kulture in tradicije ter »pripadnosti« instituciji, v kateri delujejo. Vse to so elementi, ki sestavljajo paradigme in »šole mišljenja« (Mey in Mruck 2007, 138). Raziskovalec je vpet v doloccen cas, ki vsebuje dosegljive in splošno sprejete koncepte, rutine, pravila, in znotraj tega »ccasa« tudi raziskuje. To pomeni, da so v casu sprejete in uveljavljene paradigme na posameznih znanstvenih podrocjih in disciplinah, ki so »vodilo« raziskovalcu pri njegovem delu. Vendar se v tem casu pojavljajo in oblikujejo tudi nove, drugacne paradigme, ki iščejo svoj prostor. Mey in Mruck (2007) tako prikazujeta razvoj kvalitativne paradigme raziskovanja v Nemčiji, Adam in Podmenik (2005) pa v Sloveniji. Toda vprašanje paradigm ni vezano samo na raziskovalca, »stanje« v znanstvenih disciplinah in podrocjih ter na razvoj in rabo ustreznih metod. Paradigme raziskovanja izražajo temeljna prepriccanja in vrednote raziskovalcev in raziskovalnih skupnosti o raziskovanju, o pridobivanju »znanja«, o naravi sveta. Zato so temeljna izhodišca paradigm ukoreninjena v ontoloških, epistemoloških in metodolo- ških predpostavkah. cCe preprosto pojasnimo ta izhodišča, potem velja, da gre za nekaj temeljnih vprašanj: • Ali obstaja svet sam po sebi (je torej »realen«)? (Ce sprejmemo izhodiščce, da je, potem je naloga raziskovalca ta »svet« čim bolje (objektivno) spoznati, odččitati, »posneti« in ga s tem tudi bolje (objektivno) razložiti in razumeti. Pogled in razumevanje sveta pa je lahko tudi drugačno. Sčhaefer in Dillman (1998) ne verja-meta, da so sodbe o realnosti ali veljavnosti absolutne, ampak so izpeljane iz konsenza skupnosti o tem, kaj je resniččno, kaj je koristno in kaj ima pomen (posebej pomen za akčijo in nadaljnje korake). Denzin in Linčoln (2000, 164) menita, da velik del družbenih pojavov sestoji iz »delanja pomena« dejavnosti skupin in posameznikov okrog tega pojava. Družbeni pojavi oziroma preprosto rečeno družbeni svet torej ne obstaja sam, ampak ga konstruirajo posamezniki in skupine posameznikov, ki se z nekim pojavom ukvarjajo, ga proučujejo in iščejo pomene, ki jih posamezniki in skupnosti njim pripisujejo. To raziskovanje pomenov pa ni mišljeno kot iskanje objektivnega pomena, ampak pomenov, ki so fleksibilni, se spreminjajo v času, prostoru in posamezniku. Ta dinamičnost ne zagotavlja tega, kar sičer od raziskav laiččna javnost pogosto pričakuje - enoznačnost, stabilnost, gotovost in splošno veljavnost. Pravzaprav govorimo o mnogoterih realnostih, ki jih Creswell (1998) povezuje s situačijo, problemom raziskovanja oziroma proučevanim pojavom, ki ga »konstruirajo« raziskovaleč, udeleženči v raziskavi in tiste javnosti, ki rezultate raziskave interpretirajo za svoje potrebe. Zato ni ene realnosti temveč mnogo realnosti, ki se med seboj razlikujejo. • Epistemološke predpostavke so, kot meni Creswell (1998), povezane z vprašanjem odnosa med raziskovalčem in raziskovanim, kako nastaja znanje in kaj znanje je. Avis (2003, 995) meni, da je za pozitivizem značčilno, da razume empiriččnost, utemeljeno na načelih verifikačionizma, objektivnosti in zmožnosti reproduk-čije kot osnovo, temelj vsega »pravega« znanja. Objektivnost pa pogojuje tudi odnos raziskovalča do raziskovanega. Tako v različnih priroččnikih o tem, kako zasnovati in izvesti raziskavo, zasledimo, naj raziskovaleč vzpostavi »distančo« do problema oziroma predmeta prouččevanja ter naj sebe - svojih vrednot in sta-liščč - nikakor ne vpleta v raziskovalni pročes. Seveda pa lahko imamo drugačno mnenje, utemeljeno na predpostavkah, da je znanje družbeno konstruirano, da je raziskovaleč »primarni instrument« zbiranja podatkov ter s tem neposredno vrednotno vpleten v raziskavo ter da so udeleženci v raziskavi njeni sooblikovalci. Creswell (1998), Denzin in Lincoln (2000) ter Schostak (2002) menijo, da vrednotno »proste« raziskave ni in daje znanje (znanstvene ugotovitve) konstrukt interakcije med skupinami in posamezniki. Paradigme niso zgolj filozofske, teoreticcne kategorije. cCe uporabimo Schostakovo (2002, 6) prispodobo, da so paradigme kot zemljevidi z oznaccenimi ovirami in odprtimi potmi, potem razumemo, daje vsaka skrenitev s poti nekaj novega, sprememba, in ko je teh sprememb prevec, je najbrž treba spremeniti tudi zemljevid. Tako znotraj paradigm dinamika vodi v spremembo paradigme, vendar ker ni ene same paradigme znotraj znanstvene discipline in podrocij, napetosti med paradigmami delujejo kot nenehno preustvarjanje prostora, ki med paradigmami obstaja. Razprav o paradigmah je danes razmeroma malo. Previdnost, ki sta jo prinesla postmodernizem in socialni konstruktivizem na po-drocje raziskovanja, se kaže skozi stapljanje razlicnih pogledov na raziskovanje, težnjo po tem, da se polarizacija kvalitativno - kvantitativno preseže ter da razliccne metode dobijo enako vrednost in težo. Tako imamo raziskave, ki so jih poimenovali mešane metode (angl. mixed methods design), kjer vprašanje paradigm ni primarno. Položaj teh prikazuje Teddlie (2005, 212) na sredini med »ekstremoma«, torej kvalitativno - mešano - kvantitativno. Osnovna ideja je, da je treba metode cim bolje uporabiti in pri tem kvalitativno/kvantitativno ni pomembno. Teddlie (2005, 212-213) namrec: meni, da dolgoletna razprava o »čistosti« paradigm izhaja iz teze o nezdružljivosti paradigm, ki pomeni, da je postpozitivizem (in njegove različice) na enem koncu vrste filozofskih dimenzij, konstruktivizem (in njegove različice) pa na drugem in da sta ti dve toccki nezdružljivi. Po njegovem mnenju se je ta »čistost« prenesla s paradigm tudi na raven metod, kar je posledično pomenilo, da so tudi metode dobile predznak kvalitativno in kvantitativno. Kot nasprotje temu se je oblikovala oblika raziskave, ki so jo poimenovali mešane metode in naj bi temeljila na tezi združljivosti, vendar predvsem na ravni metod. Izhodišče torej je, da je treba gledati na raziskovanje pragmatično, uporabiti različne metode in se ne ukvarjati z razpravo o paradigmah. Zanimivo pa je, da teoretiki (Johnson, Onwuegbuzie in Turner 2007; Johnson in Onwu-egbuzie 2004; Denscombe 2008) skozi oris razvoja paradigme mešanih metod poudarjajo, da se je ta razvil v tretjo paradigmo. cCeprav so poudarjali, da je razprava o paradigmah nesmiselna, nepotrebna in po svoje neplodna, saj poglablja polarizacijo med raziskovalci, so sami vendarle utemeljili rabo razliccnih, torej mešanih metod v novi paradigmi. Najdene paradigme? Denzin in Lincoln (2000) podajata pregled paradigm glede na epistemološke, ontološke in metodološke predpostavke. Poudarjata, da gre za vec paradigm znotraj tega, kar je sicer opredeljeno kot kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Preglednica 1 prikazuje njuno opredelitev. CCe torej povzamemo opredelitev paradigm glede na podrocja predpostavk, lahko ugotovimo, da to, kar opredeljujemo kot kvantitativno, zajema pozitivizem in postpozitivizem, kvalitativno pa kriticno teorijo, konstruktivizem in participatorno paradigmo. Nova paradigma, paradigma mešanih metod, v tej razpredelnici ni našla svojega mesta. Spajanje, prepletanje paradigm namreč težko utemeljimo, saj gre v osnovi za razliccna vrednotna izhodišcca, razlicne filozofske temelje. To lahko preprosto ponazorimo s primerom: ce je naše (razisko-valcevo) ontološko izhodišce (prepricanje), da družbeni svet sam ne obstaja, da ga oblikujejo ljudje in da zato obstajajo različne lokalne in za skupine, posameznike specificne realnosti, potem je to izhodi-šcce težko združljivo s tem, da obstaja objektiven, od posameznikov in skupin neodvisen družbeni svet in s tem pojavi, ki jih je treba »odčitati« (raziskati) in se objektivnemu svetu ^im bolj približati ter ugotovljene zakonitosti posplošiti z vzorca na populacijo. CCe pogledamo podrocje managementa, potem hitro ugotovimo, da razliccne skupine v isti organizaciji razlicno razumejo na primer kulturo organizacije in tudi razlicno vrednotijo kulturo organizacije ne glede na to, da živijo navidezno isto kulturo. Zato trdimo, da so med paradigmami nepremostljive razlike, kar pa nikakor ne velja za metode. Vprašanje metod je namrec sekundarno v zasnovi raziskave. Glede na raziskovalni problem se odlocamo o izbiri metod. Te same nimajo predznaka kvalitativno/kvantitativno, čeprav so nekatere metode zbiranja podatkov bolj znacilne za kvantitativne raziskave in druge za kvalitativne raziskave. Raziskovalni problem pa na neki na^in odseva raziskovalceve vrednote in pre-pricanja. To lahko ponazorimo s tem, da vzamemo za primer raziskovalca, ki želi ugotoviti, koliko je neki pojav razširjen v neki populaciji. Njegove predpostavke in paradigmatska izhodišča so dru-gacni kot predpostavke in paradigmatska izhodišca raziskovalca, ki prouccuje na primer pomene, ki jih udeleženci v raziskavi pri- m ig di rad a p ih ni z e me a s o p v p e pH Wrtö o p male ^ ^ ^ ki ae iTSs i? ^ aoa ĆJ fÖ k ie ^ N ij a u cti n e n >CJ ra ot nsa sd n d anrT ivi e me e r vr oo pH m ek e Q o p ivi I rt 0>CJ ^ a (Ug N ej d po-ni e zo ■iL cort rt S ^ S zp gd ä dnicali no iS av evop ^ ^ .S^NNft S, O v a es a lna CÖO pi^i n ozn rt N Ortd^ ao s ra ^ zklj g H ek alv Ph !H - l-l n o p je irej ri pisujejo nekemu, na primer dogodku, procesu, pojavu in podobno. Denzin in Lincoln (2000, 170-171) utemeljujeta nezdružljivost paradigm skozi razlicne parametre, kar je prikazano v preglednici 2 na strani 74. In ^e se vrnemo na zacetek in na omenjeno politiko dokaza, ki se pri financiranih projektih kaže še posebno izrazito, potem je treba poudariti, da raziskovalci pogosto s pragmaticcnih vidikov, med katerimi je eden »sprejemljivost« projekta za ocenjevalce, zasnujejo projekte na podlagi kvantitativne metodologije in za dopolnitev predlagajo še kvalitativno metodo (na primer izvedbo intervjuja). S tem pa se v praksi potrjuje potreba po paradigmi mešanih metod, hkrati pa se z dodajanjem predznakov kvalitativno, kvantitativno metodam briše potreba po opredeljevanju paradigmatskih izhodišc. Prekrižani mecci? Mnoge razprave in monografske publikacije o razlicnih tradicijah raziskovanja ponujajo »standardno« razlikovanje med kvalitativno in kvantitativno paradigmo raziskovanja (Creswell 1998; Yin 1994; Sagadin 2004; Mesec 1998; Flere 2000) in hkrati ponujajo tudi tako imenovano mešanje metod (angl. mixed methods design) (glej Greene 2008). Razprave okrog dveh tradicij znanstvenega raziskovanja se ponavljajo ciklicno, ce temu lahko tako rečemo. Stronach (2006) namrec trdi, da smo »prvi krog« utemeljevanja potrebe in umestitve kvalitativnega raziskovanja v znanstveno raziskovanje doživeli v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je tudi pod vplivom poststruktu-ralizma in razvoja postmodernizma kvalitativnemu raziskovanju za-celo »priznavati« mesto v znanstvenem raziskovanju, ne le v smislu rabe posamezne metode, ki so jo raziskovalci opredelili kot »kvalitativno metodo«, na primer opazovanje, in zato trdili, da gre za »mešano« raziskavo, temvec tudi v smislu priznavanja drugacne paradigme raziskovanja. V zadnjem obdobju pa se po Stronachovem (2006, 759 ) mnenju spet odpirajo razprave o kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju, kjer pa ne gre vecc za utemeljevanje »potrebe« in mesta kvalitativnega raziskovanja, temveč za gibanje v dialektiki (ali neke vrste dinamiki), ki je interno, znotraj kvalitativnih metod, in ne iskanje odgovorov na zunanje razlike. Tovrstna opredelitev pomeni pomemben premik od zunanjega k notranjemu, torej k dialektiki, ki se kaže znotraj kvalitativne paradigme. CCe se opremo na Denzinovo in Lincolnovo (2000) opredelitev paradigm kot sklopa temeljnih pre-priccanj, vrednot, stališcc o svetu, raziskovanju, resnici in stvarnosti, potem govorimo o dveh paradigmah, kjer diskurzivna in ideološka vpetost ter celotna retorika in »tehnicni aparat« onemogočajo »sre- ccanje« ter hkrati onemogočajo razhajanje, kar pomeni, da imamo opravka z dvema »repertoarjema«, ki sta v nenehnem dinamičnem odnosu, vendar je njuno »srečanje« - ali to, kar v managerskem jeziku radi poimenujemo usklajeno mnenje - močno vprašljivo, CCe ne popolnoma izključeno. Ta izhodišča in razprave pa so bili spodbuda in osnova naše raziskave o paradigmatski zasnovi magistrskih nalog. Metodologija zasnova analize Študijo smo zasnovali kot kvalitativno eksploratorno oziroma preiskovalno študijo primera (glej Sagadin 2004). Izbira preiskovalne študije primera je smiselna, ker smo želeli dobiti »prvi« vpogled v prouččevano tematiko. V slovenskem prostoru namreč nismo zasledili podobne študije, v Veliki Britaniji pa so Stronačh in dr. (2007) objavili raziskavo o refleksivnosti doktorskih študentov glede na njihov »položaj« v raziskavi. Kot »primer« v naši študiji opredeljujemo paradigme v magistrskih nalogah. Študije primerov so temeljit opis in analiza posamezne enote ali pa zaokroženega sistema, na primer posameznika, programa, dogodka, skupine, posredovanja ali skupnosti (Merriam 1998, 19). Vir podatkov so magistrske naloge s področja družboslovja, ki so dosegljive v sistemu Cobiss. Omejili smo se le na družboslovno po-droččje in v vzoreč zajeli 30 magistrskih nalog s področja družboslovja, sistem pa sičer omogočča dostop do 11.815 magistrskih nalog. Med 30 nalogami smo izbrali šest nalog, ki jih natančno prikazujemo v pregledniči 5 in najbolje izkazujejo »paradigmatsko problematiko«, sama analiza pa se nanaša na vseh 30 nalog. Ugotovitev ne posplošujemo izven meja vzorča, kar tudi ni bil naš namen. Nalog ne posredujemo z imeni avtorjev in jih ne podajamo v seznamu virov in literature, saj želimo zagotoviti anonimnost naših virov. Glede na to, da paradigme opredeljujejo določčeni parametri, kar kaže pregledniča 3, smo izbrali zgolj nekaj parametrov in jih opredelili kot merila za analizo. kriteriji za analizo V analizi smo se osredotočili na naslednje parametre: čilji, vzoreč, hipoteze/raziskovalno vprašanje, metode zbiranja podatkov in metode analize podatkov. Poudariti je treba, da nismo očenjevali »pravilnosti«, ustreznosti ipd. posameznih parametrov, kot so zapisani v magistrskih nalogah, ampak pojavljanje posameznega parametra in predvsem usklajenost s čeloto. preglednica 3 Parametri paradigm Parametri Kvalitativna Kvantitativna Usmerjenost Filozofska izhodišča Izrazi povezani z: Cilj raziskovanja Značilnosti oblike Vzoreč Zbiranje podatkov Način obdelave Sklepi Kakovost (narava, bistvo) Fenomenologija, simbolni interakčionizem Terensko delo, etnografski, naturalističen, »grounded«, konstruktivističen Razumevanje, opis, odkrivanje, pomen, generiranje hipotez Fleksibilna, razvijajoča se (angl. evolving), nastajajoča (angl. emerging) Majhen, nenaključen, namenski, teoretičen Raziskovaleč kot primarni instrument, intervjuji, opazovanja, dokumenti Induktiven (izhajajoč iz razi-skovalča) Vsestranski, čelovit, obsežen, bogato opisen Količina (koliko, kateri) Pozitivizem, logični empiri-zem Eksperimentalen, empiričen, statističen Napoved, nadzor, opis, potrditev, preverjanje hipotez Vnaprej določčena, strukturirana Velik, naključčen, reprezentativen Neživi instrumenti (angl. inanimate instruments) - testi, lestviče, ankete, vprašalniki, Deduktiven (izhajajoč iz sta-tističčnih metod) Točen, natanččen, številččen Prirejeno po Merriam (1998). Na osnovi zbranih podatkov smo analizirali smiselnost posameznih parametrov glede na ekspličitno ali impličitno izraženo paradigmo raziskovanja v posamezni nalogi. analiza Glede na raziskovalno vprašanje in oblikovane kriterije za analizo smo vsako nalogo v vzorču razvrstili v pregledničo. V pregledniči 5 je prikazanih šest izbranih nalog. Pri tem je treba opozoriti, da so izvleččki ali navedki v pregledniči spečifična redukčija sičer obširnejšega besedila v nalogah. Zato morda bralču ne dajejo vtisa »problematičnosti«, pokažejo pa problem paradigem. V tretjini (v 10 od 30) nalog vrsta raziskave ni ekspličitno navedena, čeprav v nekaterih lahko impličitno razberemo, za kakšno vrsto raziskave gre. ((e je že v naslovu opredeljena na primer študija primera in v vzorču poudarjeno, da avtor/-iča obravnava izbrano or-ganizačijo, potem braleč lahko prepozna vrsto raziskave, čeprav ta v samem besedilu oziroma v poglavju o metodologiji ni ekspličitno navedena vrsta raziskave. Res pa je, da so študije primera lahko kvalitativne, kvantitativne ali mešane (glej Yin 1994), kar pomeni, da bi preglednica 4 Kriteriji analize po parametrih Parameter Kriterij Vrsta raziskave Je opredeljena (npr. akcijska raziskava, študija pri- mera, anketna raziskava). Cilji Kako so cilji zapisani? Npr. ugotoviti, proucciti, razi- skati odnos med spremenljivkami, vzrocno-posledicne odnose, razširjenost proucevanega pojava; ugotoviti pomene, konstrukte, osmišljanje »prakse« udeležencev v raziskavi Vzorec Vzorccenje, vrsta in velikost vzorca je/ni opredeljena, usklajenost z vrsto raziskave, cilji in metodami Hipoteze/raziskovalna So/jih ni, usklajenost z vrsto raziskave, cilji in meto-vprašanja dami Metode zbiranja podatkov So/niso opredeljene, usklajenost z vrsto raziskave, cilji in hipotezami/raziskovalnimi vprašanji Metode analize podatkov So/niso opredeljene, usklajenost z vrsto raziskave, cilji in hipotezami/raziskovalnimi vprašanji bilo koristno opredeliti, katero vrsto študije primera avtor uporabi v raziskavi. Cilji raziskave so v vseh 30 nalogah zapisani. Izražali naj bi tudi paradigmo raziskovanja, saj na primer v kvalitativnih raziskavah želimo dobiti poglobljen vpogled (angl. in-depth insight) v proučevani raziskovalni problem, pri kvantitativnih raziskavah pa v razširjenost pojava, dejavnike vpliva, vzro^no-posledi^ne odnose. Cilji so v raziskavah, ki implicitno ali eksplicitno izražajo kvantitativno paradigmo, natancneje zapisani kot v kvalitativnih raziskavah in mešanih raziskavah. Za raziskavo je namrec (pre)skromen cilj prikaz nekega stanja v izbrani organizaciji. Na osnovi analiziranih nalog ne moremo trditi, da cilji ne izražajo znanstvenosti, lahko pa trdimo, da smo zaznali pomanjkljivosti v rabi terminologije, ki je uporabljena pri oblikovanju ciljev. Vzorccenje in vzorec vsekakor izražata paradigmatsko izhodišcce. CCe so (naj bi bili) za kvantitativne raziskave nacceloma znacilni veliki in naključni vzorci, potem v kvalitativnih raziskavah srebamo majhne in nenakljucne vzorce. Mešane raziskave2 potrebujejo opredelitev vzorca tako za kvantitativni kot tudi kvalitativni del raziskave. Opredeljevanje vzorcnega okvira, vzorcenja in vzorca v izbranih nalogah izraža nejasnost glede paradigmatskih izhodišcc. Ne glede na to, ali temelji raziskava na primarnih ali sekundarnih virih podatkov, sta opis vzorccenja in dolo-ccitev vzorca pomanjkljiva. Zlasti zanimivo je, da se avtorji/-ice od-locajo za anketiranje, ki ga izvedejo na majhnem vzorcu. S paradi- ih riji te ri kr ih ni a m a iz nali A Ln ■< u S3 P w J o « a n av oa o za ra IS ^ ev ia K > o cti ri p sa d e p le kl ni a d 13 r s a iv o et rj o p g e ipt u ri m e iv kr s e oo kt st st du nj 'S3 M u ao 0 (U ctC ^ s; đ ►>!h> era nrv a » e e z zer z te e ot ot ip potr» p S K i v ä O) C3 jhe3d ^ O iv n .. ti • rH O ;zi ä o ft to-ni oe ftSnä oa gN> OftS C/5 rtftö - ^CU CO o tS ÌÌ ^ C3 e iri h vi aj ni am ^_) arn H nda o tk U kun ek at d e r o o z p v u tì ena pe ^ (U IS o p D gmatskega vidika lahko rečemo, da se metode zbiranja podatkov in vzorec ne ujemajo. Raziskovalna vprašanja so značilna za kvalitativne raziskave, v katerih hipotez po navadi ne testiramo. In, seveda, nasprotno: za kvantitativne raziskave je značilno preverjanje hipotez. cCe zapišemo zelo poenostavljeno: Kvalitativna raziskava temelji na raziskovalnih vprašanjih, kvantitativna raziskava pa na hipotezah. Pri mešanih raziskavah imamo oboje, vendar specificiramo, v katerem delu raziskave in kako odgovarjamo na raziskovalna vprašanja in v katerem delu preverjamo hipoteze. Analizirane naloge večinoma vsebujejo hipoteze, zanimiva pa je terminologija, ki jo nekateri avtorji/-iče uporabljajo. Tako na primer zasledimo, da bo avtor/ ica »okrepil/-a« hipoteze, ne pa jih preverjala, testirala. cCe razumemo paradigmatska izhodišča neke raziskave, potem je pričakovano, da uporabimo tudi paradigmo usklajen terminološki aparat. Zanimivo je namreč to, da tudi mešana paradigma raziskovanja ne ponuja nove terminologije, ampak smiselno poveže obstoječa terminološka aparata v zaokroženo raziskavo. Metode zbiranja podatkov so povezane z viri podatkov - primarni in/ali sekundarni viri. V empiričnem delu nalog so pogosto podatki zbrani za namen raziskave iz primarnih virov - iz izbranega vzorca udeležencev v raziskavi. Zapisali smo že, da metode zbiranja podatkov same nimajo predznaka kvalitativno/kvantitativno. Vendar je v izbranih nalogah atribut kvalitativno/kvantitativno pogosto uporabljen. V preglednici 3 so zapisane metode za zbiranje podatkov tako, kot so jih poimenovali avtorji. Glede na to, da je vsaj nekaj metod značilnih za delo z besedilom ali sekundarnimi podatki (različne obstoječe zbirke podatkov), na primer kompilacija in deskripcija, faza zbiranja podatkov, je nujna odločitev o metodi/-ah zbiranja podatkov glede na namen in cilje raziskave. Same metode3 paradigmatskih izhodišč neposredno ne izražajo. Metode analize podatkov so povezane s cilji in namenom in izražajo paradigmatska izhodišča neposredno. V izbranih nalogah je delež napovedanih metod analize podatkov enak deležu nenapoveda- nih.4 Ugotovitve in sklep Ugotovimo lahko, da v magistrskih nalogah, zajetih v vzorec, prevladuje kvantitativna paradigma in da se pojavlja tudi paradigma mešanih metod, ki pa nista eksplicitno zapisani. pogledamo usklajenost parametrov po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej analizi, lahko ugotovimo, da so paradigmatska izho- dišča neopredeljena in delno tudi neusklajena. ((e želimo »raziskati vpliv« (čilj) in smo oblikovali hipoteze, ki jih preverjamo, in imamo majhen vzoreč, podatke pa zbiramo z anketnim vprašalnikom in jih analiziramo s statističnimi metodami, potem majhen vzoreč, na primer 10 anketirančev, odpira vprašanje smiselnosti anketiranja in statističnih metod analize podatkov. To ugotovitev lahko pojasnjujemo z več vidikov, na primer tradičije raziskovanja, razvoja znanosti, lahko pa jih osvetlimo tudi z vidika politizačije »dokaza«. Politika raziskovanja, še posebno povezana s šolskimi in drugimi politikami ter snovalči politik, ki hkrati določčajo sredstva in ne nazadnje določčajo, katere raziskave so »sprejemljive« in katere ne, je dolgo ohranjala in spodbujala kvantitativne raziskave (glej Ule 1996) tudi z argumentom, da omogočajo informirano odloččanje o pomembnih načionalnih posegih v posamezne segmente družbe. Tako na primer Somekh in Lewin (2005, 7) poudarjata, da je raziskovanje v izobraževanju vedno bolj spolitizirano, kar je rezultat tega, da vlade verjamejo, da obstaja neposredna povezava med izobraževalnimi dosežki in močno ekonomijo. Skozi daljše časovno obdobje lahko spremljamo, kako so vlade usmerjale svoja prizadevanja v izobraževanje kot »rešitelja« ekonomskih tegob ter predvsem kot sredstvo za pridobivanje konkurenččne prednosti. Tako lahko tudi v slovenskem prostoru spremljamo usmeritev, da se finančirajo raziskovalni projekti, ki bodo »uporabni« za gospodarstvo in katerih spoznanja bodo neposredno prenosljiva v prakso. Pojem prakse pa je močno obarvan z ekonomskim napredkom in pridobivanjem konkurenččne prednosti. Magistrske naloge naj bi prispevale k razvoju znanosti oziroma nekega področja in tudi k spremembam v praksi (kar sta značčilni im-plikačiji raziskav). Paradigme, na katerih naloge temeljijo, pa - če so jasno zapisane - pomenijo »omejitev« raziskave oziroma bolje rečeno eno od mogočih »perspektiv«, ki spodbuja tako raziskovalno sfero kot snovalče politik k pridobivanju »dokazov«, ki sliko proučevanega področja ččim bolj kompleksno in čelovito predstavljajo. In če vsaka raziskava tvori delčček v mozaiku znanja, potem naj bi bila konsistentna, usklajena in predvsem jasna z vidika paradigme raziskovanja. Opombe 1. Bitektine (2008) meni, da je kvantitativno tesno povezano z deduk-tivnostjo, kvalitativno pa z induktivnostjo. 2. Ta izraz uporabljamo pogojno in ponazarja strukturo raziskave, kjer sta dve zaokroženi čeloti - kvalitativna in kvantitativna. Ne nanaša pa se na primer na raziskavo, ki je kvantitativna s paradigmatskega vidika in je v njej uporabljena metoda, na primer intervju, opazovanje na majhnem vzorcu. 3. CCe bi raziskavo izvajalo vec raziskovalcev in bi raziskovali dejavnike vpliva x na y, bi še vedno lahko zbrali podatke z intervjuji, jih kvantificirali in statisticno analizirali. Res pa je, da bi bilo to casovno zamudno in še z nekaterih drugih vidikov zahtevno. 4. Izraz napovedan/nenapovedan pomeni, da je/ni v metodološkem delu naloge zapisano, katere metode bodo uporabljene (na primer varianca, faktorska analiza), kateri postopki izvedeni (na primer kodiranje, kategorizacija) in s kakšnim namenom. Literatura Adam, F., in D. Podmenik. 2005. Qualitative research in a changed epi-stemic context: the case of a small social science community. Forum: Qualitative Social Research 6 (3): 1-11. Avis, M. 2003. Do we need methodological theory to do qualitative research? Qualitative Health Reserach 13 (7): 995-1004. Bitektine, A. 2008. Prospective case study design: qualitative method for deductive theory testing. Organizational Research Methods 11 (1): 160-180. Cheek, J. 2008. Researching collaboratively: implications for qualitative research and researchers. Qualitative Health Research 18 (11): 15991603. Creswell, J. W. 1998. Qualitative inquiry and research design: choosing among five traditions. London: Sage. Denscombe, M. 2008. Communities of practice: a research paradigm for the mixed methods approach. Journal of Mixed Methods Research 2 (3): 270-283. Denzin, N. K, in Y. Lincoln, ur. 2000. Handbook of qualitative inquiry. 2. izd. Thousand Oaks, cA: Sage. Flere, S. 2000. Sociološka metodologija: temelji družboslovnega raziskovanja. Maribor: Pedagoška fakulteta. Greene, J. C. 2008. Is mixed methods social inquiry a distinctive methodology? Journal of Mixed Methods Research 2 (1): 7-22. Johnson, R. B., in A. J. Onwuegbuzie. 2004. Mixed methods research: a paradigm whose time has to come. Educational Researcher 33 (14): 14-26. Johnson, R. B., A. J. Onwuegbuzie in L. A. Turner. 2007. Towards a definition of mixed methods research. Journal of Mixed Methods Research 1 (2): 112-133. Merriam, S. 1998. Qualitative research and case study applications in education. San Francisco: Jossey-Bass. Mesec, B. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Mey, G., in K. Mruck. 2007. Qualitative research in Germany: a short cartography. International Sociology 22 (2): 138-154. Morse J. M. 2006. The politics of evidence. Qualitative Health Research 16 (3): 395-404. Sagadin, J. 2004. Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobna pedagogika 55 (4): 88-101. Sčhaefer, D. R., in D. A. Dillman. 1998. Development of a standard email methodology. Predstavljeno na 53rd Annual Conference of the American Association for Public Opinion Research, St. Luis, mo. Sčhostak, J. F. 2002. Understanding, designing and conducting qualitative research in education: framing the project. Buckingham, pa: Open University Press. Somekh, B., in C. Lewin. 2005. Research methods in the social sciences. Thousand Oaks, ca: Sage. Stronach, I. 2006. Enlightment and the 'heart of darkness': (neo)imperi-alism in the Congo, and elsewhere. International Journal of Qualitative Studies 19 (6): 757-768. Stronach, I., D. Garrat, C. Pierce in H. Piper. 2007. Reflexivity, the picturing of self, the forging of method. Qualitative Inquiry 13 (2): 179203. Teddlie, C. 2005. Methodological issues related to causal studies of leadership: a mixed methods perspective from the usa. Educational Management, Administration and Leadership 33 (2): 211-227. Ule, A. 1996. Znanost in paraznanost: Koliko je poti k resnici? Raziskovalec 25 (2): 22-25. Yin, R. K. 1994. Case study research: design and methods. 2 izdaja. Thousand Oaks, ca: Sage.