Novičar iz avstrijanskih krajev.
* Iz Marburga 11. sept. 10. in 11. dan t. m. sta bila za naše mesto dneva velikega veselja: imeli smo namreč vitežkega našega cesarja Franc-Jožefa in blago cesarico Elizabeto pri nas. Kmali po petih popoldne sta se iz Celovca *) pripeljala v Marburg, in po celi poti je Nju spremljal kric radosti in blagoslovenja. Na meji štirske kronovine zunaj Mute (Hohenmauten} je bil postavljen velik slavolok, kjer so okrožni predstojnik marburžki s svojimi uredniki in duhovništvo okolice z množino ljudstva Nju Veličanstvi pričakovali in z glasnim „Ziivio" in „Viyat" pozdravljali. Od Mu te do Marburga je bilo 20 slavolokov postavljenih, in poleg vsakega opletene deklinice deržeče vence in rožne šopke. Ker cesta kraj Drave med visokimi bregovi derži, so na obrežkih bili nastavljeni povsod prebivavci tega okrožja z zaznamki svojega stana. Tako rudarji, dervarji, vincarji; po Dravi pa so se peljali flosi (šajke, ladije). Flosarji so bili lepo oblečeni in flosi vsi s cvetjem okinčani. Na enem flosu je bila cela družba godcov in se je pripeljala do Marburga.    V koroškem   predmestji   je   bil   veličansk slavolok,
*) Malo pred tiskom tega lista smo prejeli dopis iz „Koroškegaa. ki popisuje bolj na drobno nektere svečanosti, in pa obširen popis lepih slovesnost v ziljski dolini, ktera popisa bomo berž drugo pot svojim bravcem podali.                                       Vred.
301
pri kterem je mestjanski predstojnik z mestnim odborom pričakoval Nju Velič. in Nju ponižno pozdravil; potem je stala versta lepo opletenih deklic; za njo so stali mladi učenci tukajšnih vojaških šol, potem pa bataljon domačih vojakov polka grof Kinskega. Pri poslopji okrajnega poglavarstva se je poklonil Nju Veličanstvoma deželni namestnik grof Strasoldo, obdan z uredniki vsake verste. Cesar iz kočije stopivši so pregledali vojake, po tem pa sprejemali počeščevanje raznih stanov, naj prej c. k. vojniški stan, potem žlahnike in komornike tega okrožja, za njimi duhovništvo, ter politične urednike po odločenem redu, potem prav-dinske in kameralske, potem gimnazijalno in normalno uči-teljstvo in slednjič mestna odbora rnarburžkega in ptujskega. Vsacega so kaj poprašali in si s svojo priljudnostjo serce vseh prikupili. Ob pol osmih sta se peljala Nju Velič. v teater, kjer se je z neizrečenim nadušenjem „cesarska pesem41 pela. Po teatru sta se pa peljala skozi lepo razsvetljeno mesto, in potem se podala v poslopje kresijsko, kjer je stala velika množica mestjanov z gorečimi bakljami. Mestna kapela je zagodla „cesarsko pesem" in še nekoliko drugih, po tem pa so pred poslopje stopile slovenske deklice v narodni noši in so začele po slovenski popevati „cesarsko pesem". Po „cesarski pesmi4' začnejo pcti„Zvo-ni k a rje v o" vašega fajmoštra Potočnika, ktera je tako dopadla Nju Veličanstvu, da so se pri oknu dvakrat pokazali. Gromoviti „Živio" Jim zahvaluje to blago naklonjenost. Še nekoliko drugih pesmic so zapele. Ko je ura odbila pol enajstih, so svitli cesar želeli, da bi bil mir, ker potreba Jim je pokoja zavoljo dolgega pota.
Drugi dan so ob pol šestih v jutro že bili na mestu vojaških vaj in so spregledovali eksercicije vojakov. Ob pol osmih pa so začeli spregledavat c. k. kasarne, kancelije, in so potem šli k preskušnji mladenčev tukajšnega cesarsk. vojaškega odgojništva. Svitla cesarica pa so se podali v mestno cerkev k sveti maši; pri cerkvenih vratah so Jih pričakovale mlade deklice z venci lepo opletene. Potem so se podali v mestno bolnišnico, v kteri strežejo usmiljene sestre. Tudi tukaj so Jih pričakovale ovenčane deklice in pozdravljale Jih z lepim slovenskim spevom.
Cesar pa so v tem se podali v bližnji na novo postavljeni kadetni inštitut. Pred inštitutom je stalo 140 slovenskih jahačev iz murskega polja in iz šavniške doline v narodni noši oblečenih. Z gromovitim trikratnim „Živio" so ti izverstni Slovenci svitlega cesarja po-zdravjali. Ko so v inštitutu cesar vse bili pregledali, in se o napredku mladih vojaških učencov prepričali, dajo slovenske jahače defilirati. Znano je, da murski Poljanci in Savničarji naj lepše konje v štajarski zemlji izrejujejo, in prignani konji so bili zares krasni. Cesar lepo pohvalijo pridne kmete, in bralo se Jim je z obraza, da so imeli nad temi jahači veliko veselje. In zares jih je bilo lepo viditi. Vsaka ves je imela svojo modro bandero, kterega krajniki so bili rudeče zarobljeni; sredina bandera je bila bela, in v njo lepo zmalan gerb vsake vesi. Vidili smo: race. go-ske, muho, sinico v kletki, konja, torbo s kruhom napolnjeno, klobaso, pleče, ribo; Iogarovska ves je imela celo hudiča v gerbu. Vprašali smo človeka, ki je to bandero nosil, kaj da hudič v gerbu pomeni, in on nam prav ,,naivno" odgovori: „Zgrabi tistega, kteri ni priden". En fant je nosil veliko bandero, na kterem so bile pisane verstice iz cesarske pesmi: „V se kar v srečo m o r e šteti" itd.
Glejte, dragi čitatelji, tako se je odlikovala pri tej slavni svečanosti tudi slovenska narodnost; očitno se zahva-lujemo častitima okrožnima predstojnikoma lutenberžkemu in gornjo-radgonskemu gg;. Globočniku in Zerniču, da sta vse tako lepo  vredila.
O poldne ste Nju Veličanstvi Marburg zapustile in se po železnici v Gradec odpeljale.
Od sv. Marjete pri Pesnici na Stajarskein 8. sept. Vsakemu domorodcu gotovo serce veselja poskakuje, ako i&
ptujega se vernivsi v domačii najde pričbe, ktere dokazujejo, da sem ter tje (žalibog, da se mora pri nas reci „sem ter tjeu) še veje duh naših verlih preddedov, da so se iskreni posnemovavci lepih in hvale vrednih navad in šeg iz starodavnih slovenskih časov. Tako je mene veselilo, ko sem uni teden imel priložnost opazovati slovenske brate Mizo Ptuja. Slišal sem mile domače besede in pesmi (posebno lepo pojejo „Zvonikarjevo")> vidil sem le lepo narodno oblačilo, ktero bojo menda tudi dalje zvesto prihranili. — Od šolskih konecletnih preskušinj Vam iz naših krajev letos malo vem povedati; okoljšine so mi prečile jih obiskavati; samo od naše Marjetske Vam moram kaj povedati. 25. aug. je bila preskušnja; otroci so se kaj verlo obnašali in lepo slovenski in ročno odgovarjali, proti koncu pa še pesem od „kukoviceu in k sklepu „cesarskou prav jamo zažvergoleli, tako da so šolski ogleda kaj zadovoljni bili in ljubeznjivo otroke nagovarjali in podbujali: naj tudi nadalje tako napredujejo in svojim starišem in učiteljem veselje delajo, samim sebi pa srečo na tem in zveličan je na unem svetu za-gotovljajo. V četertek 4. t. m. je bila zadnja spoved za vse bolj odrašene šolarje in šolarce; tudi jaz sem bil nazoč, in reči smem: da so se otroci tako lepo obnašali, da, ko so z učitelji vred k sv. obhajilu poklekovali, so skor vsakega pričujočega solze posilile. Hvala gosp. katehetu! V petek 5. t. m. je bila šolarska zahvalna maša, po kteri so se otroci zopet v šoli zbrali, in najpridniši izmed njih iz rok gosp. fajmoštra lepe darila dobili, potem pa pesem „a, e, i, o, u" zakrožili, molili in se veseli ločili. Otrok je letos bilo v občnih razredih 205, tedaj okoli 32 več kakor lani, in vendar še imamo za toliko množino šolarjev zmiraj le eno samo izbico. Gotovo bi se bila že zidala, ako nam bi cerkve bolj potreba ne bilo , kajti ta je že podperta , da na kup ne zleze , šola pa še ravno stoji; izbo za šolo lahko vsaki dan v najem dobimo, ako pa se nam cerkev podere, kam bomo šli po njo? Kaj je tedaj v takih okoljšinah važ-niše in bolj potrebno: cerkev ali šola? Naj bi to pomislili en-malo tisti gospodje, kteri se popravljanju cerkve zoperstav-ljajo in le šolo najpred imeti hočejo. Sozidajmo in popravimo si n ar pred cerkev, čez nekoliko let pa šolo. Oboje na enkrat ne more biti; to mi bo vsak človek poterdil, ako mu povem , da že 8 let v naših krajih ni prav dobre letine bilo in da so farani sami zadolženi siromaki. — Od petja v našem kraji sem že unikrat omenil, zdaj pa še k unemu pristavljam , da čast. gosp. L. P., tukajšni kaplan, so tisti verli mož, kteri se s tukajšnim učiteljem vred iz vseh moči poganjajo, da bi vse ljudstvo v cerkvi pelo in da bi se tudi drugod le poštene domače pesme pele. Nekoliko so jih že dali natisniti in jih med bolj siromaške razdelili. Morebiti, da nektere nove z napevi vred slav. vredništvu „Drobtincu pošljem.                                   Juri P. Tonekov.
Iz Studenške fare 9. sept. J. K. Letos smo obilo prav lepe sterni naželi, in svoje žitne predale k zadovolj-nosti nasuli. Koruza in krompir sta lepa, pa vendar po ue-kterih bolj mastnih zemljiših boleha krompir; ajda, akoravno jo je suša stiskala, prav zalo raste; Bog jo varuj le slane. Zelje in repo gosence jedo, da je groza; — po nekterih krajih jo je ta merčes do čistega požerl. Gorice nam obilo prav dobre vinske kapljice obetajo; če kaka posebna uima čez-nje ne pride, bomo napolnili dosti sodcev, ki so že 5 let počivali. — H sklepu naj omenim še eno posebnost, namreč na Impolci je ena jablana sedaj v nar lepšem cvetji; lansko jesen sred oktobra so pa češplje novo perje pognale in lepo cvetele. Z Bogom!
Iz Ljubljane. Sejm tega tedna, ki se navadno „češ-pljev sejmu imenuje, je bil dosti dober, kar se tiče kramar-skega in drugega obertnijskega blaga; sejm za živino pa se ne more hvaliti, kjer ni bilo veliko, pa tudi nič kaj lepe živine viditi; skoraj je bilo tabart manj goveje živine kot konj;   če pa si par volov iskal,   ki   naj   bi   bila 10 centov
—^—-------------------    —     ------------------------1--------   ¦    ¦----------     r                 ¦      ¦      ni  ¦            ¦          i       ni_        in i          i    mi^i    ~ ¦umuJMii-B i     j....i.              hi           i        i        i   m !¦¦¦!   ii ¦   -'-----------------------------_^_____^^_^—^,^__^—
Odgovorni vrednik : Dr. Jaiiei BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik
težka, si jih lahko na perste soštel; kakor pa je bilo pitane živine malo, tako visoka ji je bila cena; sploh se more rečiT da so cent deržali po 25 gold., pa tudi še višje. Tudi brez tatu ni bil ta sejm; slišali smo, da kupcu „pri Krajnici" na velikem tergu je na smejni dan proti večeru iz veže ukradena bila poldrugi cent težka bala blaga, v kteri je bilo 5 kosov (po 50 vatlov) lepega, rudečega, plavega in vijolčnega križastega vatmola za ženske krila , ktere^a vatel je po 7 dvajsetic. Iz sosedove štacune so nek vidili, da je neki velik in močen kmet basal to balo na rami, pa so mislili, da jo je kupil; nekteri menijo, da po tem popisu bi utegnil biti tat iz loške okolice, vendar se pravo ne ve; c. k. policija sledi pridno po tatu; da bi le tudi pošteni ljudje v mestu ali po kmetih pomagali ga zaslediti!
302