KATOLIŠKI
k
LETO XLIV. - Štev. 42 (2216) - Četrtek, 29. oktobra 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE ■ SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% • AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Čosič in Miloševič merita moči
Medtem ko se spopadi v Bosni nadaljujejo in prihaja tudi do zaskrbljujočih oboroženih sporov med Hrvati in Muslimani, se Tudjman in Čosič dokaj uspešno dogovarjata v Ženevi. Predsednik tretje Jugoslavije se je prvič sestal tudi z Izetbegovi-čem, s katerim sta oblikovala skupni poziv za prenehanje sovražnosti in se načelno dogovorila, da bosta poskušala normalizirati odnose med državama z medsebojnim diplomatskim priznanjem.
Skupno sta obsodila tudi etnično čiščenje (ameriška administracija je ZN zopet posredovala poročilo o hudih zločinih s tem v zvezi). Še dlje sta prišla Tudjman in Čosič, ki sta se dogovorila, da bosta državi odprli v Zagrebu in Beogradu urada za zvezo. Ta naj bi najprej poskrbela za obnovitev cestnih, železniških in telekomunikacijskih povezav. Srbom v Krajinah naj bi bilo omogočeno, da poleg hrvaškega pridobe tudi jugoslovansko državljanstvo. Tudjman je po vrnitvi s tega drugega kroga pogovorov izjavil, da je z njim »nadvse zadovoljen«, tako pa sta se — sicer nekoliko previdneje — izrazila tudi oba mirovna pogajalca Vanče in Owen, ki pa sta sedaj bolj ali manj v vlogi gostitelja ženevskih pogovorov. Očitno je, da je linija Panič-Čosič sprevidela, da je za preživetje tretje Jugoslavije treba žrtvovati tudi sanje o Veliki Srbiji - kolikor seveda ta vsaj v smislu političnih vplivnih con že ni uresničena.
Toda prave težave se za Čosiča, sicer avtorja novodobnih srbskih na-čertanij, začnejo pri domačih nacionalistih in Miloševiču. Incident, ko je srbska policija v začetku prejšnjega tedna zasedla poslopje jugoslovanskega ministrstva za notranje zadeve, komentatorji ocenjujejo kot začetek merjenja moči med obema strujama. Formalno naj bi pri zasedbi šlo za lastninsko-pravno zadevo, opozicijske stranke v Beogradu pa so mnenja, da srbska policija — mnogo številčnejša in bolje opremljena kot zvezna — uničuje arhive tajne policije (in dokumentacijo o etničnih čiščenjih na Hrvaškem in v BiH, dodajajo drugi). Opozicija podpira Čosiča v njegovih prizadevanjih, da bi »Jugoslavijo« potegnil iz osame, dogovor s Tudjmanom pa ocenjuje kot »potezo politične realnosti«. Težave pa bo Čosič imel tudi s Srbi v Krajinah, ki omenjenim pogovorom nasprotujejo. Tako so že preprečili dogovorjeno odprtje avtoceste Beograd-Zagreb, ki deloma poteka po območju Krajine, z banjaluške-ga vojaškega letališča pa nočejo
umakniti vojaških letal v Beograd.
Izetbegovič lahko ob sporazumevanju velikih dveh le prisiljeno sledi ravnanju Hrvaške in upa, da dogovor med Tudjmanom in Čosičem ne bo preveč na škodo njegove domovine. Ker svet polaga precejšnje upe v umirjanje razmer med Hrvaško in Srbijo, je pritisk na Izetbegoviča vse močnejši. Tako se je kljub poprejšnjim zatrjevanjem odločil, da se sestaneta vojaški delegaciji bosanske in srbske vojske, »nikoli«, tako Izetbegovič, pa da se ne bosta sestali politični delegaciji z obeh strani.
75 let bitke pri Kobaridu
V tej številki dobite:
- Novi slovenski dnevnik zbuja številna ugibanja (stran 2)
- Kipar France Gorše spet med rojaki (stran 3)
- V počastitev spomina skladatelja V. Vodopivca
- Pok. msgr. Salvatore Degrassi (stran 5)
- Obsojen župnik (stran 6)
Listnica uredništva
Cenjene bralce in sotrudnike obveščamo, da bomo v kratkem menjali številko našega faxa. Nova številka bo 536978.
Pred 75 leti se je začela 12. soška bitka in se v nekaj dnevih tudi končala za italijansko armado ta usodna bitka pri Kobaridu, ki jo italijansko zgodovinopisje pozna kot »Rotta di Caporetto« ali poraz pri Kobaridu. Izgubila je kar zajetih, ranjenih in mrtvih okrog stotisoč vojakov. Za to ofenzivo je Avstriji priskočila na pomoč Nemčija, ki je poslala osem divizij. Izdelali so skupen načrt za napad na italijanske čete od Tolmina do Rombona nad Bovcem. Na tem sektorju je bilo na avstrijski strani 15 divizij s 1800 topovi ter 326 minometi, na italijanski pa 17 divizij, 1500 topov in 1200 minometov. Skupno na obeh straneh okrog 600 tisoč vojakov.
Dne 24. oktobra 1917 ob 2. zjutraj se je začelo bombardiranje italijanskih položajev od Tolmina do Bovca z vsemi topovi in minometi. Vreme je bilo grdo, deževno. Ob osmi uri zjutraj je prešla v napad pehota na celi črti. Še isti dan so prebili frontne položaje in italijanska armada se je začela umikati. Naslednji dan so se napadi nadaljevali in umikanje tudi. Tretji dan so bile avstrijske čete v Kobaridu in preko Stola ter Matajurja prodirale proti Čedadu in Furlaniji. Poraz je bil na dlani in Italijani so bili prisiljeni zapustiti položaj tudi na Krasu. Umaknili so se do Piave, kjer se je fronta ustavila za eno leto. V začetku novembra 1918 so Italijani skupaj z za-
: &
I
Kostnica pri Kobaridu
vezniki pripravili ofenzivo na Piavi in razbili avstrijsko armado, ki se je to pot umikala v nasprotni smeri do končnega poraza Avstro-ogrske.
Obletnice poraza pri Kobaridu so se slovesno spomnili v soboto, 24. oktobra. Spominsko slavje je pripravilo slovensko predsedstvo ob sodelovanju italijanskega konzula v Kopru. Ob 11. uri so položili vence na grobove italijanskih vojakov, ki so pokopani v kostnici pri cerkvi sv. Antona v Kobaridu. Sledila je sv. maša za vse padle; somaševala sta nadškof Bommarco, škof Pirih in domači župnik Franc Rupnik. Slavja so se udeležila zastopstva vseh narodov, katerih vojaki so sodelovali
pri tej dvanajsti soški bitki (Italija, Avstrija, Nemčija, Orgrska, Češka, Slovaška, Slovenija, Hrvaška in Bosna Hercegovina).
Popoldne ob 15. uri so odprli prenovljeni muzej soške fronte. Muzej je bil zelo izpopolnjen in ima med drugim materialom tudi plastičen zemljevid fronte od Tolmina do Bovca v velikosti 3, 60 dolžine in 1,60 višine. Razstavljeno je tudi originalno orožje obeh armad.
Muzej je bil odprt pred dvema letoma in ga je obiskalo že 70 tisoč oseb. Letos je dobil priznanje, kot najboljši muzej v Sloveniji in evropska komisija za muzeje ga je vpisala v svoj katalog.
Evropa po Birminghamu
Mednarodna politika se danes vse bolj prepleta z državnimi dogajanji, to še posebej v politični Evropi dvanajsterih. Res da je sicer od vedno v vsaki državi neka vez med notranjo in zunanjo politično dejavnostjo oz. stvarnostjo. Vsekakor pa še zlasti v taki strukturi, kot je Evropska gospodarska skupnost, kjer suverenost sicer ostaja, čeprav se vedno bolj oži. Zato bo tudi vedno teže govoriti v medsebojnih odnosih držav EGS kot o zunanji politiki, čeprav to tudi vsaj zaenkrat ni še popolnoma notranja! In prav zaradi tega imamo tudi v Italiji posebno ministrstvo za komuni-tarne (evropske) zadeve, ki pa bi moralo imeti nedvomno večje pristojnosti, kot jih danes ima (ko je pravzaprav le ministrstvo brez listnice).
To in še kaj drugega lahko pride na dan kot vprašanje o bodoči vlogi države kot samostojne tvorbe in o vedno večji funkciji evropskih orga-
Papež pojde v Sv. Deželo
Pretekli teden je bil v Vatikanu na obisku izraelski zunanji minister Shimon Peres, ki je pred tem imel razgovore z italijanskimi ministri. Ob koncu obiska so v Vatikanu izdali poročilo o razgovorih, da »so bili prisrčni in jasni.« Minister je v imenu svoje vlade povabil sv. očeta na obisk sv. dežele. Kdaj bo do tega prišlo, niso še nič določili, pravijo pa, da se to lahko zgodi leta 1994.
Ta obisk pomeni korenit preobrat v odnosih med Vatikanom in izraelsko državo. Vatikan namreč do sedaj ni hotel urediti diplomatskih odnosov, dokler se ne reši vprašanje Jeruzalema. Sedaj se zdi, da so dosegli načelno rešitev te zadeve.
nov. In tudi to prihaja na dan na vseh pomembnejših zasedanjih Evropske skupnosti ali z drugo besedo vladnih in državnih predstavnikov. To je namreč Evropa držav, ki danes sestoji še v bistvu iz državnih sklepov posameznih članic in se to odraža v sklopu Evropskih komisij (ministrstev) in iz nje sestavljene svojevrstne vlade s predsednikom Jac-quesom Delorsom na čelu. Zraven je od volivcev izvoljen evropski parlament, ki je seveda politično pomemben organ, nima pa še prave zakonodajne oblasti.
EVROPA DRŽAVLJANOV
Ob koncu lanskega leta je bilo znano zasedanje v Maastrichtu na Nizozemskem, kjer je bila začrtana nova bodoča pot politične Evrope. O vsem tem smo že pisali. Nedavno pa je bilo vrhunsko zasedanje EGS v Birminghamu v Veliki Britaniji. V tem obdobju ima namreč prav Anglija predsedstvo EGS. V načrtu pa je že decembrsko zasedanje v Edim-burgu. Vajeni smo že, da prinaša vsak podoben ministrski sestanek kako novost, in tudi srečanje v Birminghamu ni v tem oziru razočaralo.
Med raznimi drugimi točkami in priporočili so predsedniki vlad EGS
sprejeli načelo o »Evropi državljanov«. To je prav gotovo nov pojem v političnem razvoju Evrope. Je namreč prvič, da vlade oz. države, ki jo sestavljajo, dajejo poudarek tistim, ki državo sestavljajo namreč ljudem, državljanom. In to kot subjekt, ki mu je treba posvetiti potrebno pozornost. Kaj med ostalim priporoča birminghamski dokument? Najprej ugotavlja, da mora skupnost demokratičnih držav (kot je EGS) najprej iskati podporo državljanov, saj samo tako lahko napreduje. Evropska skupnost naj tako postane bolj odprta, in naj pospešuje diskusijo ter daje informacije o svoji dejavnosti. Še bolj pomembno je priporočilo, ki vabi k večjemu upoštevanju in spoštovanju zgodovine, kulture in tradicij posameznih narodov, ki jo sestavljajo, za večje razumevanje vse stvarnosti.
Zlasti slednje točke pomenijo lep korak naprej v dosedanji samo »državni« miselnosti organov Evrope. Res da to še ni v vsem ideja o Evropi narodov in dežel, predstavlja pa vseeno že nekak korak naprej v tej smeri. In to je pozitivno. Nekdanji ameriški državni tajnik Henry Kissinger je bil znan po svoji politiki »majhnih korakov« — in tudi na poti evropske integracije so po-
membni prav mali koraki, ki pa naj utrejo pot velikim zamislim.
MANJŠINE IMAJO SVOJO VLOGO
Pred dobrim tednom pa je v evropskem parlamentu v Bruslju zborovala zveza evropskih narodnih manjšin oz. njihovih strank in gibanj. Tako so se tu na letnem zasedanju zbrali predstavniki Škotov, Ircev, Valežanov, Flamcev, Baskov, Korzičanov, Alzačanov, Bretoncev, Sardincev, Slovencev in drugih skupnosti. Od lanskega leta je Škotinja predsednica te zveze (ALE). Na dnevnem redu je bilo več pomembnih vprašanj, ki se vedno naberejo za debato. Prisotnih je bilo tudi veliko evropskih poslancev teh skupin. Podrobnejše poročilo o tem na drugem mestu.
Države in narodi imajo v vsem tem procesu pač vsak svojo vlogo. Današnjo politično Evropo vodijo države oz. njihove vlade. Z dokumentom iz Birminghama je vzrasel nov pojem Evrope državljanov, s čimer se odpirajo vrata tudi posameznostim. In tako bodo tudi narodi dobili svoje mesto, z njimi pa tudi manjše narodne skupnosti in manjšine Evrope, ki morajo v bodoče postati enakopraven del z ostalimi skupnostmi.
Spectator
Novi slovenski dnevnik zbuja številna ugibanja
V slovenskem kulturnem prostoru imamo pet dnevnikov, in sicer Primorski dnevnik v Trstu, Delo, Ljubljanski dnevnik in Slovenec v Ljubljani ter Večer v Mariboru, sedaj je na tem da izide še šesti, in sicer REPUBLIKA. Ta novi dnevnik bo imel dve izdaji, v Sloveniji bo izhajal kot Republika, v zamejstvu pa kot Primorski dnevnik, ki naj bi objemal zamejstvo v Italiji in na Koroškem. Imel bo »upravo v Trstu, tiskarno v Vidmu, glavno redakcijo v Ljubljani in bralce v Sloveniji, na Koroškem in v Italiji.« Tako je pisal tednik Panorama.
Temu novemu dnevniku je ljubljansko Delo posvetilo dva izčrpna članka v sredo in četrtek preteklega tedna. Piše: »Nobenega dvoma ni, da želi biti nekakšen internacionalec z ambicijami velikega lista.« Potem piše: »Patron je v Rimu... ob vplivnem lobiju, zbranem okrog nekdanjega italijanskega zunanjega ministra De Michelisa.« V Sloveniji pa so pri iniciativi novega dnevnika nekdanji uredniki pri Delu, Dnevniku in Tanjugu Božo Kovač, Milan Meden in
Jaka Koprivec. Našteta trojka je hkrati spočetnik, porodničar in sokr-mar firme v ustanavljanju.«
In finance? Delo namiguje, da je verjetno šlo za odmrznjenje skritih deviznih sredstev prejšnjega režima, ki so bile skrite tudi v Tržaški kreditni banki.« V preteklosti (pod socialistično vlado) je bilo tako, piše isti dnevnik, da so »odločilni faktorji« v Sloveniji za potrebe rojakov v Furlaniji-Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem oddvojili 6 milijonov dolarjev na leto. Predsednik IS SRS Dušan Šinigoj je osebno bdel nad uresničevanjem rodoljubne geste. Denar so v Italijo nosili v kovčkih.... Bistveno večji italijanski del je končal pretežno kot transfuzije Primorskemu dnevniku.«
Tako v preteklosti. Danes v novih razmerah Slovenija sicer še vedno podpira zamejce, toda v veliko manjši meri in Primorski dnevnik ni v seznamu podpirancev, trdi isti časopis.
Potem se Delo ustavi še ob finančni plati novega časopisa. Prvotno navdušenje za Republiko se je v Sloveniji že močno ohladilo. »Predsed-
Tolar: nov slovenski denar
Banka Slovenije je pred nekaj tedni začela izdajati nov denar, ki bo postopoma zamenjal dosedanje bone. Na bankovcih je vtisnjen datum 15. januar 1992, ki je dan mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države. Za nov denar so izbrali ime tolar. To je bil nekdaj poštet in cenjen srebrnik, zato upamo, da bo to ime prineslo srečo tudi novemu denarju in s tem slovenskemu gospodarstvu in vsem državljanom.
Nekateri so predlagali za slovenski denar ime karantan, ki bi spominjalo na srednjeveško slovensko državo Karantanijo. Sicer pa sta tolar in karantan tesno povezana. Na Tirolskem so namreč začeli v 15. stoletju kovati velike in dragocene srebrnike, ki so bolje ustrezali novim potrebam hitrega razvoja gospodarstva in trgovine. Goriško - tirolski grofje pa so bili tudi vojvode na Koroškem in ker so vsa ta ozemlja pogosto označevali s skupnim imenom Karantanija, so začeli stotinko velikega srebrnika imenovati karantan. Ime, ki je spominjalo na staro slovensko državo, je bilo v rabi v Severni Italiji, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji. Večkrat sem slišal, kako stari furlanski kmetje še zdaj poznajo ta izraz za denar. Ker so te novce sprva kovali v Meranu in so imeli na eni plati upodobljen križ, so jih imenovali tudi adiški krajcarji. Ime krajcar se je med Slovenci bolj prijelo in pomenilo stotinko goldinarja vse do leta 1892. Točno pred sto leti so goldinarje zamenjale krone in njihove stotinke vinarji.
Velikih in težkih srebrnikov, kakor so bili tisti s Tirolskega, se je za dolgo obdobje prijelo ime tolar. Ime izhaja iz češkega rudniškega kraja Joa-himov, ki ga Nemci nazivajo Johaimstal: iz tega joahimstaler in okrajšano taler. V tem kraju so kovali lepe in velike srebrnike, ki so bili od 16. do 19. stoletja v avstrijskih in nemških deželah cenjen in poštet denar. Kot uradno denarno enoto jih je potrdil cesar Ferdinand I. leta 1524. Že samo ime tolar je bilo sinonim dragocenega denarja, zato so ga marsikje uvedli. V Italiji so skovali svoje tallere, z imenom daler so se razširili po skandinavskih deželah, na Nizozemskem so jih imenovali dalder, iz istega imena izhaja ameriški dolar. Največ tolarjev so skovali za časa Marije Terezije, proti koncu 18. stoletja. Denar iz stare Avstrije je v slovenskem izročilu največkrat omenjen. O tolarjih in kronah, o goldinarjih in krajcarjih govore stare slovenske povesti in poje ljudska pesem.
Ob pogledu na nov denar se človeku nehote sproži val spominov na vse, kar je o denarju slišal. Večinoma so to grdi in žalostni spomini. Ko nam kdo pripoveduje zgodbico, ki je v zvezi z denarjem, ima skoraj obvezno tragičen konec. Že to je dokaz, da denar ne pomeni veselja in sreče. Denar in sreča hodita rada eden mimo drugega, ne da bi bi se pogledala. Kaj vse povzroči denar, je lepo zabeležil pesnik Janez Menart v baladi Kovnica:
Saj, ko poroma novec iz kovnice denarja, povsod nesrečo seje in h grehu nagovarja.
nik Milan Kučan, ki je v pogovorih z Giannijem De Michelisom spočetka kazal precejšnje zanimanje za projekt novega časopisa, se je kasneje močno ohladil. Nekatera znamenja kažejo, da poudarjene simpatije do njega goji menda le še dr. Dimitrij Rupel« (slovenski zunanji minister in od nekdaj De Michelisov soborec-op. ured.).
De Michelis pa ni več zunanji minister in se je celo zapletel v afero podkupnin (tangentopoli). Od njega ni pričakovati kake izredne finančne podpore in tudi ne od italijanskih socialistov, saj je deželni socialistični odbornik Gianfranco Carbone izjavil, da je »absolutno proti kakršnemukoli financiranju lista proračunskih sredstev.« Sredstva naj bi oskrbela nova družba PRAE, v katero so vložili kapital italijanski partner Carlo Segre Melzi, gospodar tiska v Furlaniji-Julijski krajini ter ZTT (Založništvo tržaškega tiska). Predsednik PRAE je Klavdij Palčič, ki je predsednik tudi SKGZ.
Za novi dnevnik so nabrali časnikarje od raznih strani z obljubami visokih plač od dva do tri tisoč mark mesečno, »dejal bi, da jim je padla sekira v med«, komentira Delo. Kooperant časopisa bo ljubljanska agencija NIA, last Boža Kovača. To je agencija, s katero že sodeluje PDK, kot je brati na njegovih straneh. Novi časopis bo oblikovalo 18 novinarjev v Trstu, en novinar v Celovcu ter 23 v Ljubljani. Naklada naj bi dosegla 20 tisoč izvodov dnevno, odgovorni urednik bo Bojan Brezigar, nekdanji nabrežinski župan in sedaj deželni svetovalec SSk.
Gledano od daleč bo novi časnik nekak mineštron, dvomimo pa, da bi tak mineštron bil v resnično korist slovenskemu človeku v matici in v zamejstvu.
Nova smrt
Pretekli petek je v idrijski bolnici umrl msgr. Ivan Kobal, dolgoletni škofijski kancler, v Kopru. Pokopali so ga v soboto v rojstni vasi Sa-nabor v župniji Col nad Vipavo. Več o njem v prihodnji številki.
DUHOVNA MISEL ZA PRAZNIK VSEH SVETIH
— Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge.
Prosimo, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje...
Vsi smo poklicani, da postanemo sveti: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt5, 48), nam naroča Jezus.
Nekateri mislijo, da so potrebna velika in izredna dejanja ali mučeni-ška smrt za vero. Naloga se jim zdi pretežka in zato prehitro vržejo puško v koruzo. Premalo je v njih zavesti, da so pred Bogom velika tudi vsakdanja, na videz nepomembna, majhna in skrita dejanja, če so sad žive vere, trdnega upanja in dejavne ljubezni. To so razumeli in živeli pokojni, ki se sedaj veselijo kot občestvo svetih pri Očetu v nebesih.
Jezus je njim in nam izročil program — svoje blagre, ki so, tako pravijo, evangelij v malem. Blagor vsem, ki se zavedajo svoje človeške omejenosti; ki imajo ponižno, krotko, usmiljeno in čisto srce; blagor miroljubnim in tistim, ki morajo zaradi drugih trpeti, so žalostni, jih drugi ne razumejo in ponižujejo; blagor tudi tistim, ki so zaradi pravice in svoje vere preganjani, zasramovani in o njih lažnivo govorijo... veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo v nebesih veliko (prim. Mt 5, 3-12).
MILAN NEMAC
Ulica z imenom »Republica de Slovenia« v Buenos Airesu
V Buenos Airesu v Argentini so poimenovali eno izmed ulic po Republiki Sloveniji. Ob poimenovanju je župnik Franc Bergant blagoslovil spominsko ploščo. Sedaj krasi dvajset križišč napis »Republica de Eslovenia« s slovenskim motivom - nageljnom.
Civilno opravljanje vojaške službe v Sloveniji
Ministrstvo za pravosodje in upravo je izdalo odločbo, da se SLOVENSKI KARITAS, Ciril-Metodov trg 9, Ljubljana, prizna status organizacije, v kateri se bo opravljala civilna služba državljanov, ki jim je priznan ugovor vesti.
Slovenski škofje ob zahvalni nedelji
Zahvalna nedelja se bo praznovala v nedeljo, 8. novembra. Slovenski škofje zelo priporočajo občuteno praznovanje zahvale Bogu za poljske pridelke in za vse druge božje darove.
Nabrežina
Sekcijski odbor Slovenske skupnosti za Devin - Nabrežino je izrazil začudenje, ko je izvedel, da bo zastopal tržaško občino župan Staffieri na slovesni otvoritvi plinskega omrežja, ki bo prihodnji petek. Sekcijski tajnik Antek Terčon je s pismom obvestil župana Caldija, da se Slovenska skupnost ne strinja s prisotnostjo župana Staffierija na tej slovesnosti, saj je prav on celi dve leti odlašal s podpisom konvencije med občinama Devin - Nabrežina in ACEGA za plinsko omrežje. Šele njegov naslednik župan Ricchetti je končno 1989 leta podpisal konvencijo in s tem omogočil začetek del za metanizacijo. Slovenska skupnost torej meni, da župan Staffieri ni primeren, da zastopa tržaško občino na tej slovesnosti.
Slovenska pot v Evropo
Ves svet peha se, krade, preganja, kolje, mre, vse za denar, ki zmore in ki doseže vse.
Še Kristusa je Judež prodal v roke krvnikov za trideset peklensko zvenečih srebrnikov.
Bog daj, da bi nov slovenski denar ne povzročal dosti razprtij in izdajstev, da bi z njim ne preveč goljufali, da bi zaradi njega ne ropali in ubijali.
Vsi si prizadevajmo, da bi novi denar postal temelj zdravega blagostanja in vir prijetne materialne gotovosti za vse državljane. Pred skušnjavami naj nas opominja Prešernova Zdravljica, ki je za srečno pot natisnjena na tolarskem tisočaku. Skoraj 150 let je že, kar je Prešeren, prav na jesen 1844 ob kozarčku novega vina, voščil v pesmi, ki je zdaj slovenska himna, vso srečo svoji domovini ter njenim hčeram in sinovom. Nazadnje je še zapisal, naj žive vsi narodi, ki hrepene po miru in svobodi, ter vsi ljudje, ki v srcu dobro mislijo. Zelo lepo se mi zdi, da je misel o vesoljnem bratstvu izražena tudi na denarju ter poudarjena z besedo »prijatli«, ki je povečana in z debelimi črkami še enkrat natisnjena v Prešernovi izvirni pisavi na robu tolarskega tisočaka.
D. Čotar
Vlada Republike Slovenije je na svoji seji prejšnji teden sklenila parlamentu predložiti zakon o gospodarskih združbah, ki ureja ustanavljanje podjetij in je eden bistvenih pogojev za tržno gospodarstvo. Zakon predvideva za ustanovitev delniške družbe najmanjši možni ustanoviteljski kapital
25.000	ekujev, za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (s.r.l.) pa 10.000 ekujev. Kot mali podjetniki bodo šteti tisti, katerih letni prihodek ne bo presegal milijon ekujev in bodo imeli manj kot 25 zaposlenih. Na tiskovni konferenci po seji vlade je podpredsednik Pučnik povedal, da se zunanje ministrstvo trudi najti način za evakuacijo približno 700 slovenskih državljanov iz BiH. Zaenkrat se zdi, da z Unproforjem tega ne bo moč urediti.
Politične stranke začenjajo predvolilni boj ter predstavljajo svoje kandidate. Socialdemokratska stranka je za svojega predsedniškega kandidata izbrala poslanca Franceta Tomšiča. Tomšič je bil sicer ustanovitelj stranke, vendar je mesto predsednika kasneje prepustil Pučniku, sam — po naravi aktivist — pa se je
posvetil sindikalnemu delu. Sedaj je predsednik največjega neodvisnega sindikata Neodvisnost-konfederacija novih sindikatov. Slovenski krščanski demokrati nadaljujejo s svojo akcijo »Predsednik v naši občini«, v okviru katere bo predsednik stranke Peterle obiskal vseh šestdeset slovenskih občin. Na obisku v postojnski občini je Peterle dejal, da ne verjame v neodvisnost Kučanove predsedniške kandidature. V zvezi s tujimi vlaganji je dejal, da je interes zanje močno upadel zaradi domače politične nestabilnosti, prav tako pa da zaenkrat še ne moremo pričakovati obljubljene pomoči pri sanaciji bančnega sistema in infrastrukture, za katero se je še sam dogovarjal. Na obiskih po občinah se mu je prejšnji teden pridružil tudi predsedniški kandidat Ivo Bizjak, ki je na tiskovni konferenci stranke dejal, da je prijetno presenečen nad sprejemom, ki ga je bil deležen. Za 4. november stranka pripravlja okroglo mizo »Slovenija, tvoja pot v Evropo«, ki se je bosta udeležila tudi Piccoli in senator Orsini.
Slovenija je prejšnji teden postala polnopravna članica Evropske ban-
ke za obnovo in razvoj, v teku pa so prizadevanja za članstvo v Mednarodnem denarnem skladu. Na obisku v Sloveniji je bila komisija za davčne zadeve te ustanove. Na tiskovni konferenci je njen predstavnik dejal, da spada Slovenija med evropske države z najvišjo davčno stopnjo (45% bruto domačega proizvoda) ter da bi jo bilo potrebno znižati, da bi tako spodbudili zasebni sektor. Kot je povedal finančni minister Gaspari, naj bi Slovenija do leta 1995 postopno uvedla davek na dodatno vrednost. (V Sloveniji je sicer uveljavljen davek od prometa proizvodov.)
V intervjuju za sobotno Delo je Milan Kučan potrdil, da je še član prenoviteljev, v zvezi z njenimi težkim zgodovinskim bremenom pa je dejal: »To je za stranko zelo težka, za nasprotnike pa zelo udobna pozicija. Vendar se mi zdi enako nevarno, če bi kdo uporabljal enak način vrednotenja in kvalificiranja krščanskih demokratov kot klerikalne stranke in pri tem vlekel na dan argumente iz časov liberalno-klerikalnih delitev pred vojno ali celo iz vojnih časov.« Leon Marc
Kipar France Gorše spet med rojaki
V matici dolga leta pozabljen, preziran in zamolčan veliki slovenski kipar in ilustrator France Gorše, šele v zadnjem času dobiva zasluženo mesto v zgodovini slovenske umetnosti 20. stoletja. Še v sedemdesetih letih je takratni partijski vrh v Sloveniji prepovedal razstavo njegovih del v Kostanjevici na Krki, dolg do umetnika je po poldrugem desetletju naposled poravnala ljubljanska Moderna galerija dve leti po Gorše-tovi smrti (1988).
V pravkar sklenjenih oktobrskih dneh pa se je umetnik, ki je dobršen del svojega življenja prebil na tujem, spet vrnil v Slovenijo. Delo in življenjsko pot Franceta Goršeta je ob odprtju njegove prve retrospektivne razstave v mariborski galeriji Ars sa-cra, predstavil ugledni umetnostni zogodovinar dr. Ivan Sedej. Postaje v Zamostecu pri Sodražici, nedaleč od Ribnice na Dolenjskem, leta 1897 rojenega umetnika, so po Sedejevi oznaki, v njegovo ustvarjanje vnašale svoje pečate, iskanje duhovnosti in slovenskih korenin pa ga je spremljalo vse življenje do poslednjih ur v bolnišnici na Golniku.
Po študiju pri znameniten kiparju Ivanu Meštroviču v Zagrebu, je prva leta preživel v Trstu in Gorici,
RADOSLAVA PREMRL
Moj brat Janko - Vojko
Rožmarin za Slovence v matici in zamejstvu
Italijanska založba Pizzicato v Vidmu izdala trojezično knjigo z izborom slovenskih ljudskih pesmi in kaseto z zvočnimi posnetki pesmi
Na začetku poletja je pri Slovenski matici v Ljubljani skoraj neopazno izšla knjiga Radoslave Premrl Moj brat Janko-Vojko. Bralci Zaliva se tega žlahtnega teksta spominjajo že iz šestdesetih oz. sedemdesetih let, ko je izhajal v tej reviji in jo bistveno oplemenitil.
Slavka Premrlova razgrinja pred nas v teh spominih svetlo podobo svojega brata, zavedne in hudo prizadete vipavske družine ter razmer na Primorskem pod fašizmom, med vojno in tesnim obdobjem po njej. Kot svetla nit povezuje vso pripoved rahla ironija, kritično in samostojno vrednotenje dogajanja in samo po sebi umevni narodna zavednost ter odklanjanje nasilja. Pogumno in vedro kljubovanje trpljenju in tudi pri-povedovalni zagon se prelomita ob smrti sestre Božene, o kateri skoraj ne more pisati, tako da lahko razberemo usodne okoliščine njene tragedije samo med vrsticami. To dekle, ki je živela odmaknjena od vsega dogajanja, uživala v glasbi, ubogala starše, je popolno nasprotje nasilnemu vzdušju in bratu heroju.
Ta je bil izjemen že kot otrok: pripravljal se je za vlogo voditelja, študiral, nagajal, zbiral orožje in se bojeval, ko je nastopil za to čas.
Njegova smrt še danes ni povsem razčiščena, vendar je nekako razumljiva in tudi toliko bolj sprejemljiva kot sestrina. Med tema dvema skraj-nostima je razpeta najprej banditova in potem herojeva družina. Banditovi družini požgejo dom , mučijo starše, brata in sestri, ne prizanesejo niti dvanajstletnemu bratcu, ki mu je dovoljeno priti iz policijskega zapora v ul. Bellosguardo v internacijo »... Ni poznal več smeha, na vsa vprašanja je odgovarjal z da in ne in me spravljal v obup zaradi vsega, kar so skrivale njegove odsotne, žalostne oči.«
Banditovega očeta pretepajo in mučijo, ga vklenjenega v verige izpostavljajo sramotenju. Herojevemu očetu pa ne morejo odpustiti, da je
veljal za premožnega trgovca in posestnika, in si ne morejo kaj, da bi ga ne ovirali in skušali prevzgojiti.
Banditova sestra Slavka pa gre po srečnem otroštvu skozi zapore in internacijo ter nevarnosti med bivanjem in delovanjem kot partizanska učiteljica na področju, ki so si ga delili Nemci, partizani, domobranci in četniki. Kot samostojno misleča herojeva sestra po vojni ni več sprejemljiva za nikogar.
Pa še en spomenik je postavljen v tej knjigi: Jankovi materi, ki blaži vse težave, prenaša trpljenje, ostaja vedno poštena, ponosna in dobra.
To je knjiga naše preteklosti, naših upov in bolečin.
Nada Pertot
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Pri italijanski založbi Pizzicato v Vidmu (Udine) je ugledni slovenski etnomuzikolog Julijan Strajnar izdal trojezično knjigo Rožmarin, ki slovensko, italijansko in angleško govorečim bralcem predstavlja izjemno bogastvo slovenske ljudske pesmi. Knjigi je priložena kaseta z zvočnimi posnetki vseh predstavljenih pesmi. Pri tem je treba posebej omeniti, da je oboje nastalo na željo in pobudo oddelka za glasbene izdaje znane videmske založbe.
Doslej prva tovrstna zbirka zajema 50 pesmi iz 34 krajev slovenskega etničnega ozemlja, torej tudi tistih s Slovenci poseljenih območij, ki so zunaj matične domovine, v zamejstvu. Vse te pesmi — med njimi so tudi nekatere znane iz Furlanije-Julijske krajine, so posnete in jih hrani zvočni arhiv Instituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Zanimivo je, da je prav izbor zvočnih posnetkov odločal o tem, katere pesmi in iz katerih krajev bodo predstavljene v Strajnarje-vi knjigi. Kljub odvisnosti pri izbiri se je avtorju posrečilo, da je v svojem delu temeljito in na visoki znanstveni ravni prikazal raznolikost, pestrost in bogastvo slovenske ljudske vokalne dediščine v njeni izvirni in tudi dokumentirani obliki.
Posebna oblika knjige enega vodil-
nih slovenskih strokovnjakov na področju glasbeno-folklornega ljudskega izročila je nedvomno v tem, da razvršča izbrane pesmi po smiselno zaokroženih etnomuzikolo-ških območjih, ki se dokaj dobro ujemajo z narečnimi. Po vsebini in s svojo sporočilnostjo so naše ljudske pesmi zelo raznolike, od pripovednih, ljubezenskih, svatovskih in pivskih do obsmrtnih, nabožnih, vojaških, stanovskih in šaljivih pesmi.
Vse ljudske pesmi v knjigi Rožmarin so predstavljene z notnimi zapisi in izvirnim besedilom, kakor so jih nekdaj peli ljudski pevci, melodijo pa prijetno zaigrali domači vižarji. Vsa besedila so prevedena v italijanščino in angleščino dobesedno in ne pesniško. S pomočjo prevodov so namenjena predvsem vsem tistim, ki ne razumejo slovenskega jezika in so jim tuja naša narečja,da bi lahko vsaj prebrali, o čem pojo izbrane slovenske ljudske pesmi.
Tudi spričo teh spoznanj in naravnanosti tega pomembnega glasbenega dela je Strajnarjeva knjiga Rožmarin (s kaseto) dragocena obogatitev slovenske glasbene literature. Obenem naj bi tujcem, ki jim je še zlasti namenjena, z besedo, notnimi zapisi in zvočnimi posnetki pokazala, kako bogata, raznolika in privlačna je pristna slovenska pesem.
I.V.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel
Emona
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: via Statilia, 23 00185 - Rim, tel. (06) 7027911 -7027827. Fax: (06) 7028787.
SKPD M. FILEJ in KATOLIŠKA KNJIGARNA
vabita na predtavitev knjige RADOSLAVE PREMRL
MOJ BRAT JANKO - VOJKO
Katoliška knjigarna - torek, 3. nov. 1992, ob 17.30 Knjigo bo predstavil prof. TOMAŽ PAVŠIČ
v zrelem obdobju ustvarjal v Ljubljani in se pred komunizmom ob koncu druge svetovne vojne umaknil v Trst, nato v ZDA in končno na avstrijsko Koroško, v Sveče, kjer je zbrana njegova umetniška zapuščina, skupaj z znanim Parkom slovitih koroških slovenskih mož. Na razstavi v Mariboru so zbrane Gor-šetove slike in skulpture iz Sveč ter štirje osnutki za opremo cerkve sv. Cirila in Metoda na Teznem.
France Gorše: Kapela v Tinjah
Sredi oktobra (16. 10.) so v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli še stalno razstavo Gor-šetovih umetniških del. Slavnostni govornik na prireditvi je bil priznani umetnostni zgodovinar dr. Jože Kastelic iz Novega mesta, stalno Goršetovo zbirko pa je odprl kostan-jeviški rojak dr. Andrej Smrekar, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani.
I.V.
France Gorše je močno povezan s Primorsko, saj je dve leti (1926/28) bival v Trstu, nato dve leti v Gorici, kjer je imel tudi svoj atelje. Pri nas je pustil razne umetnine (Šempeter pri Gorici, Devin, Kat. dom). Po zadnji vojni je prišel v Trst in tu učil na znastvenem liceju od leta 1945 do 1951; sodeloval je na tržaškem radiu. Februarja 1952 se je izselil v Združene države Amerike in nazadnje na Koroško.
Literarni natečaj »MLADIKE«
1. Revija Mladika razpisuje XXI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, ul. Doni-zetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1992. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec, prof. Ester Sferco in odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
4. Na razpolago so sledeče nagrade:
za črtico ali novelo:
prva nagrada	200.000	lir
druga nagrada	150.000	lir
tretja nagrada	100.000	lir
za pesem ali ciklus pesmi:		
prva nagrada	100.000	lir
druga nagrada	70.000	lir
tretja nagrada	50.000	lir
5. Izid natečaja,	ki je odprt	
vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku — Prešernovem dnevu — na javni prireditvi in po časopisju.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1993. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
Nov dokument
Med »Cerkvenimi dokumenti«, ki jih izdajajo slovenski škofje, je izšel prevod poročila o škofovski sinodi-zborovanju, ki jo je lani konec novembra sklical sv. oče. V Rim je povabil zastopnike narodov Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope, da bi skupno proučili, kako graditi novo Evropo. Treba je bilo pregledati spremembo stanja po padcu komunistične ideologije v Vzhodni Evropi in skupno z drugimi veroizpovedmi iskati rešitev za novo evangelizacijo.
Zborovanja so potekala pod geslom »Bodimo priče Kristusa, ki nas je osvobodil«.
Škofijske sinode so se med drugimi udeležili tudi slovenski predstavniki, in sicer mariboski škof dr. Franc Kramberger, profesor osnovnega bogoslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Bogdan Dolenc in pisatelj dr. Alojz Rebula iz Trsta.
Mariborski škof in prof. Rebula sta na sinodi ob navzočnosti sv. očeta tudi govorili. Dr. Kramberger je govoril o izvajanju koncilskih navodil v preteklih desetletjih in v bodočnosti, prof. Rebula pa je dal naslov svojemu govoru: »Ob izstopu iz katakomb«, kjer je govoril o Cerkvi pod komunističnimi režimi in prehod iz njih na pot v demokracijo.
Ta dokument je znova dokaz, kako Cerkev s svojim evangeljskim naukom in delom teži za tem, da bi ustvarila novo Evropo, kjer bo duh vladal nad materijo. Tako želi Cerkev pomagati narodom k pravi svobodi.	C.	K.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA ob 40-obletnici skladateljeve smrti
VINKO VODOPIVEC
Srce in denar
SPEVOIGRA
ZA SOLISTE, IGRALCE, BALET, ZBOR IN ORKESTER
Besedilo Filip Terčelj in Marij Čuk Odrska predelava Aleksij Pregare Orkestracija Hilarij Lavrenčič
NASTOPAJO
Minka - Alenka Slokar Janko - Dušan Kobal Reza - Franka Žgavec Jernač - Božidar Tabaj Cene - Kazimir Černič
Šlogarca - Majda Zavadlav Učiteljica - Snežiča Černič Kralj - Marko Černič Soseda - Danjela Puia Anka Černič, Jan Leopoli,
Fabjan Sfiligoj
Sodelujejo: mešani, moški in ženski zbor, operetni orkester in ritmična skupina
REZIJA ALEKSIJ PREGARC
DIRIGENT HILARIJ LAVRENČIČ
Scena Hijacint Jussa, kostumi Tatjana Kosič, ritmika Barbara Piccolo, luči Niko Klanjšček in Branko Terčič, asistent režije Anka Černič, scenski asistent Stanko Ferfolja, korepetitor Lucija Lavrenčič, realizacija scene Mario Leopoli in Alojz Maraž, tehnični asistent Mitja Čev-dek, suflerka Marinka Leban.
PREMIERA V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI, SOBOTA 7. NOVEMBRA 1992, OB 20.30 PONOVITVI V NEDELJO, 8. NOVEMBRA OB 17. URI IN ČETRTEK, 12. NOVEMBRA OB 20.30
Predprodaja vstopnic v Katoliški knjigarni v Gorici od 5. novembra
V počastitev spomina skladatelja Vinka Vodopivca
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice se ob 40. obletnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca želi oddolžiti njegovemu spominu s smelo odločitvijo, da uprizori njegovo spevoigro »Srce in denar«. Odločitev je brez dvoma izreden podvig, saj zahteva večplastno sintezo umetniškega ustvarjanja. Ker je doživela Gobče-va Planinska roža leta 1989 izreden uspeh, smemo pričakovati umetniški užitek in velik odziv pri občinstvu tudi s to glasbeno prireditvijo.
Spevoigro »Srce in denar« so že leta 1951. uprizorili v Gorici srednješolci. Delo je bilo izvedeno v originalni zamisli, po tekstu pisatelja, duhovnika Filipa Terčelja. Ker je spevoigra v originalu kratka, se je organizator odločil, da bo govorjeni in glabsbeni tekst razširil. Za deloma novo, dopolnjeno besedilo in za odrsko predevalo sta poskrbela Marij
Čuk in Aleksij Pregare. Orkestracijo in ureditev glasbenih točk je prevzel Hilarij Lavrenčič, ki je spevoigro glasbeno razširil, tako da je vpletel v njen tekst nekaj primernih Vodopivčevih skladb. Tako je na primer vključil pesmi Vesela družba, Na trgu (iz rokopisa), Fantovska pesem in samospev Srce človeško sveta stvar, na besedilo Simona Gregorčiča.
Orkester je sestavljen iz 17 elementov (godala, pihala, trobila in tolkala). Orkestranti so pretežno iz tržaške Glasbene matice, nekateri tudi iz Goriške-Videmske pokrajine.
Med domačimi solisti so tudi gostje z onstran meje. Solistične točke izvajajo Alenka Slokar, Franka Žgavec, Dušan Kobal, Božidar Tabaj, Kazimir Černič. Zbor približno 40 pevcev sestavljajo doberdobski, šte-verjanski in goriški pevci. Igralci so
člani dramske skupine PD Štandrež in goriškega Odra 90. Ritmično skupino deklet iz Gorice in Štandreža, ki se je zbrala ob tej priliki, vodi Barbara Piccolo. Scenograf je Hijacint Jussa, tehnično izvedbo sta pripravila Alojz Maraž in Mario Leopoli. Za kostume je poskrbela Tatjana Kosič. Režira Aleksij Pregare, dirigira Hilarij Lavrenčič.
Vsebinsko je spevoigra kar se da preprosta. Nastopajo tipične figure ljudske igre v ljubezenskem razpletu. Zgodbo dopolnjuje ob osrednjem dogajanju še okvirno prizorišče, z mnogimi igralci, pevci - plesalci. V dobri uri se bo na odru odvila spevoigra, pri kateri sodeluje približno 100 ljudi.
Res zahteven korak, zamisel katerega izziva priznanje! Želimo si lahko samo, da bo tudi njeno umetniško sporočilo v duhu veličine Vinka Vodopivca!
CECILIJANKA ’92
Letošnja revija pevskih zborov Cecilijanka se bo odvijala v Katoliškem domu v Gorici v soboto, 21. in nedeljo, 22. novembra.
Posvečena bo skladateljema Vinku Vodopivcu in Mirku Fileju ob njihovi 40. in 30. obletnici smrti.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice vabi zbore, ki nameravajo na Cecilijanki sodelovati, da sporočijo program treh pesmi do 31. oktobra.
Priznana dvojezična šola v Špetru
V Špetru v Benečiji imajo dvojezično osnovno šolo za beneške otroke; pouk se vrši v slovenščini ter italijanščini; v okviru šole je tudi otroški vrtec. Didatkični ravnatelj iz Šent Lenarta je uradno sporočil, da je dvojezična šola v Špetru Slovenov tudi uradno priznana s pravico javnosti. Šolska spričevala te šole bodo torej imela uradno veljavo kot vse državne šole in otrokom ne bo več treba hoditi na izpite v kako državno šolo kot doslej. »Pismo, ki smo ga dobili, je izredno važno, saj uresničuje naša večletna pričakovanja, »je izjavil predsednik upravnega odbora Pavel Petricig.
Mladi člani štandreške skupine so se predstavili
■U
Sl
m
Zaključni prizor spevoigre Rendez - vous v izvedbi mladinskega odseka prosvetnega društva »Štandrež«. Od leve Samanta Zara, Martin Marušič, Se-rena Mučič, Božidar Tabaj, Vanja Bastjančič, Darja Pavio in Dimitri Brajnik
Prijetno presenečenje ob predstavitvi mladinskega dramskega odseka prosvetnega društva »Štandrež« v soboto, 24. oktobra, v župnijski dvorani »Anton Gregorčič« v Štandre-žu. Presenečenje za lepo predstavo in za številne mlade, ki so napolnili štandrežko dvorano. In tako je tudi prav, saj so mladi igrali predvsem za svoje sovrstnike in sošolce. To jim je tudi lepo uspelo.
Štandreška mladina si je izbrala delo slovenskega avtorja Antona Medveda Rendez - vous. Gre za veseloigro s klasičnimi rekviziti, kot so zamenjava oseb, pisem in drugih predmetov ter seveda služkinje, ki meša štrene.
Edino starejšo vlogo, upokojenega stotnika Evgena Lokarja je kot izkušen igralec suvereno podal Božidar Tabaj, njegovo še zelo mladostno soprogo Berto pa Vanja Bastjančič. In ravno okrog nje se suče vsa zgodba. Zahtevno vlogo je oblikovala prepričljivo in samozavestno. Stotnikovi hčerki, Danico in Vido sta prepričljivo igrali Samanta Zara in Darja Pavio. Simpatičen lik služkinje Mare je odigrala Serena Mučič. V dogajanje sta se lepo in sproščeno vključila tu-
di Martin Marušič in Dimitri Brajnik v vlogah Roberta Časla in Ivana Slemška.
In še dodatno presenečenje. Besedilo Antona Medveda je za štandre-ško predstavo glasbeno opremil z zelo primernimi vložki Ivan Mignoz-zi. Avtorju glasbe gre zasluga, da je igra pridobila na živahnosti in postala pravzaprav spevoigra.
Za klavirsko spremljavo pa je skrbela Ticijana Zavadlav.
Mladi ansambel je nastopil v izkušeni režiji Emila Aberška, ki že dobro pozna štandreške igralce, saj pri njih sodeluje že več kot deset let. Pozna se mu, da se pri novogoriškem gledališču ukvarja z mladino. Tudi scena, ki je zelo funkcionalna in prijetna, je njegova zamisel. Pri izdelavi scene je sodeloval Lucijan Pavio. Šepetala pa je Martina Nanut.
Premiera je navdušila številno občinstvo in vsa čast mladim nastopajočim, ki so se tako resno lotili dela. Želimo jim, da bi še nastopali s to predstavo, ki bo gotovo povsod naletela na hvaležne gledalce in poslušalce, saj so nekateri mladi, predvsem Darja Pavio, pokazali tudi velike pevske zmožnosti.
Ob 50-obletnici taborišča v Gonarsu se bosta ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE in SLOVENSKA SKUPNOST
poklonili vojnim žrtvam
V soboto, 31. oktobra, ob 16. uri pred spomenikom v Gonarsu. Sodeluje mešani pevski zbor »Rupa-Peč«, polaganje vencev in govor Iva Jevnikarja. Dr. Kazimir Humar se bo z molitvijo spomnil vojnih žrtev.
Zvečer ob 19. uri bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici sv. maša za vojne žrtve.
Duhovniki v Italiji
Ta teden so v kraju Collevalenza zbrani italijanski škofje na svojem letnem zborovanju; del posvetov bodo posvetili duhovnikom in vzgoji v bogoslovju. Stanje je naslednje:
Vseh škofij v Italiji je 226, škofijskih duhovnikov 37.463 in 6.461 redovnih duhovnikov, 14. 141 pa ni v dušnem pastirstvu iz raznih razlogov (starost, bolezen,
pouk na šolah itd.) Vseh duhovnikov v naši državi je torej 58.068.
Župnij je 25.879, župnikov pa 31.881; srednja starost 59 let.
V goriški škofiji je 143 škofijskih duhovnikov, župnij pa 91. Največ novoma-šnikov je bilo leta 1944 in sicer 8, leta 1989 eden, leta 1990 eden.
Med vajami spevoigre Srce in denar
november 1 992
in okolica
			
	'V		
Kdaj
Sob. 7.11.
20.30
Ned. 8.11.
Ned. 15.11
Ned. 15.11.
Kje
Pet. 30.10	20.	Dornberk
Sob. 31.10.	16.	Gonars
Ned. 1.11.
Katoliški dom
Ned. 8.11.	17.	Katoliški	dom
Podgora
Čet. 12.11.	20.30	Katoliški	dom
Mavhinje
Nabrežina
Ned. 15.11.	16.00	Števerjan
Sob. Ned. 21.- 22.11.	Katoliški dom
Pet. 27.11.	Gorica
MePZ »PODGORA« KONCERT V ŠOLI
Proslava umrlih žrtev vojne
POKLON PRED SPOMENIKI V POSAMEZNIH VASEH
Premiera Vodopivčeve operete »Srce in denar«
PONOVITEV OPERETE
Prireditelj
Podgora ZSKP, SSk
ZSKP
ZSKP
GOSTOVANJE ZBORA IZ ŠENTJURJA
PRI CELJU	MPZ	Podgora
Ponovitev operete	ZSKP
NASTOP PD »ŠTANDREŽ« Z IGRO »RENDEZ VOUS«
Koncert MePZ Podgora z Vodopivčevimi pesmi
KULTURNI PROGRAM
Cecilijanka	ZSKP
MePZ »ŠTANDREŽ« in »PODGORA«
NA ITAL. CECILIJ ANKI
Katoliški dom. Gorica, Drevored 20.sept.85	Člani ZVEZE SLOV. KATOL.PROSVETE:
tel. 33340 -	SSO, tel. in telefax 536455 -	telovadnica, tel.32310 -	ZSKP, ZCPZ, SZSO-SGS, MePZ L.Bratuž in M.Filej, Oder 90, zadruga Ojsternik, ŠZ 01ympia, društvo A.Gregorčič,ansambla Prijatelji in Bleu Angels, odbor staršev, SKPD M.Filej	-	SKPD F.B. Sedej - Števerjan -	PD Podgora - Podgora -	SKPD M.Filej - Gorica -	Mopz M.Filej - Gorica -	MePZ L.Bratuž - Gorica -	PD Štandrež - Štandrež -	PD Rupa-Peč - Rupa-Peč SKPD Hrast- Doberdob -	Ljudski radio - Gorica PD Jadro - Ronke
7/11 KATOLIŠKI DOM - Supplemento al Katoliški glas n. 42, 1.000 copie-izvodov, Priloga Katoliškega glasa
Kako je bilo v taborišču v Gonarsu
Pok. msgr. Salvatore Degrassi
Letos obhajamo 50-letnico, odkar je tedanja italijanska oblast ustanovila taborišča za internirance na Rabu in v Gonarsu, ustanovila pa jih je za civilno prebivalstvo v Ljubljanski pokrajini, kjer seje razplamtelo partizanstvo. Z internacijami civilistov so želeli preprečiti, da bi prebivalci podpirali partizane, in da bi fantje odhajali v partizane. Te obletnice se bodo spomnili dne 31. oktobra z obiskom na pokopališču v Gonarsu. Zato objavljamo nekaj pričevanj o tem taborišču. Pobrali smo jih iz zapuščine pok. msgr. Mirka Brumata.
V letu 1942 je italijanska oblast ustanovila taborišče v Gonarsu, postavila barake in jih obdala v žico. V to taborišče so sprva dovažali fante in može iz Ljubljanske pokrajine, ki so se zdeli kakorkoli sumljivi, pozneje (leta 1943) so v to taborišče prepeljali tudi internirance z Raba, ko so to nečloveško taborišče razpustili. Taboriško življenje je vedno tež-posebno zmeraj primanjkuje ae. Zato so organizirali nabiran-rane po vsej škofiji. Center je bil iorici in pobudnik je bil msgr. mat ob sodelovanju gdč. Rojc in gih. O tem priča naslednje poro-, ki ga objavljano le delno, ed)
»TABORIŠČE GONARS«
c razgovora z vojaškim kaplanom Benčičem dne 16. marca 1943. In-liranci so dveh vrst: »protettivi« >repressivi«. Prvi so odšli v be-istvo prostovoljno (?), drugi so odseljeni za kazen. Oboji so na-ljeni po prilično enakih taboriščih o zavarovani z žično ograjo, ven-
izobražene in »pokončne« kritne gotovo ni samo praznik, am-: začetek doslednega krščanskega ijenja... to je sv. Birma! Praznik ker je na slovesen način podar-a POTRDITEV s svetim Duhom Kristusove sodelavce in pričevalce, čjer naj bo ljubezen, pravica, žnost, delavnost, pogum, udelež-pri nedeljski sv. maši, solidarnost, bežen do življenja ter zakonska in odna zvestoba.
saj nam to v negativnem smislu še :več ponujajo razne TV oddaje, ije, filmi in odrski nastopi. Da bi eli od blizu nasprotje teh »za-■d« so se tudi letos podali birmanci vojimi starši (na žalost ne vsi) v lej in sicer v kripto pod glavnim arjem kjer so relikvije (sveti ostan-oglejskih mučencev. Tam smo slušali razlago, molili, peli in se jminjali našega velikega A. M. >mška, ki je rad poromal v Oglej
dar imajo prvi nekoliko boljšo hrano; stari in delavci 400 gr., zjutraj kavo, opoldne pašto ali riž, ob štirih mineštro; ob nedeljah in ob četrtkih kos mesa in juho. Za »repressive« gospod ni imel točnih podatkov.
V Gonarsu so bili »protettivi« v taborišču A, »repressivi« v taborišču B. Vse interinirance iz A so odpeljali v Monigo, v Gonars so na njih mesto pripeljali 1700 moških, večinoma mladih dijakov, ki so že bili enkrat tu. V taborišču sta dva vojaška duhovnika, g. Čenčič in neki Italijan iz Palmanove.
Vse duhovno delo bremeni g. Čen-čiča, ki ima ob nedeljah v obeh oddelkih sv. mašo s slovensko pridigo. Težave so, ker je en sam prenosni oltar, ki ga je treba prenašati. V oddelku B je majhna kapelica, oltar je pa še brez tabernaklja. V tem pogledu zelo pomagajo sestre iz Tomaja. G. Čenčič spoveduje, obiskuje bolnike in vse ostale sirote in dobro pozna taborišče. Po njegovih zapiskih je trenutno v oddelku A omenjenih 1700 mladih Slovencev, v oddelku B pa je Hrvatov: 206 moških, 1209 žensk, 79 dečkov in 86 deklic. Med mladeniči v oddelku A je tudi precej Goričanov. Skupaj zdaj 4950 oseb.
Volitve v Sloveniji
Sv. Miklavž bo letos Slovence precej drago stal. Po zadnjih podatkih bodo volitve, ki bojo 6. decembra v Sloveniji, stale 277 milijonov tolarjev. V slučaju pa, da bi prišlo do balotaže pri izvolitvi predsednika republike, bi Slovenci porabili še dodatnih 110 milijonov tolarjev. Te zneske predvideva volilna komisija iz izkušenj, ki jih je imela pri prvih volitvah leta 1990.
in prav tam prejel navdihnjenje za ustanovo velevažne Mohorjeve družbe. Po devetdnevnici in sv. spovedi so v nedeljo, 11. oktobra, skupno z italijanskimi govorečimi birmanci prejeli zakrament sv. birme. Bili so birmanci iz Nabrežine, Zgonika in Sesljana. Skupno 29. Pri evharističnem bogoslužju smo peli, in molili v latinskem, slovenskem in italijanskem jeziku. Za začetek je pet birmancev s glasbili spremljalo znano latinsko pesem »Lauda Jeruzalem Dominum...« Poleg zbora so lahko spremljali vsi, saj so imeli primerne liste na razpolago. V pozdravni besedi so birmanci izrazili obljubo, da bodo obiskovali tudi pobirmanski nauk, in praktično sodelovali v župnijskem življenju. Ker je ta dan deževalo, je marsikateri rekel: »cresima bagnata, cresima fortunata« - kar rečejo seveda za nevesto na dan poroke. Verjamete?
Dvojezični napisi
Slovenska obalna mesteca in vasi so prijazni kraji ob našem sinjem Jadranu. Dihajo neko starodavnost, neko mehko otožnost, nekaj, v kar se človek hitro zaljubi. Poseben čar in znamenje visoke kulture ter pravilno pojmovanega narodnega sožitja so dvojezični napisi: v slovenščini in italijanščini. Brez težav ugotovimo, da je prav vse dvojezično in da se dosledno upošteva navzočnost italijanske manjšine. To je očarljivo in tako je prav: ne glede na sorazmerno majhno število pripadnikov italijanske narodnosti (do 3000).
Kako drugače je to v Trstu, v (Stari) Gorici in na vsem področju, kjer v Italiji v zamejstvu živijo Slovenci! Imena krajev in vasi še vidimo napisana tudi v slovenščini, vendar je to v glavnem vse. Tam ni dvojezične očarljivosti, ampak civilizacijsko razočaranje. Tako je kljub resnici, da v zamejstvu živi najmanj 60 tisoč Slovencev. Kakor da bi še vedno veljala odločba italijanskega kralja z dne 15.10.1922, da se v vsej Furlaniji in Julijski pokrajini prepoveduje uporaba slovenščine!? Bo v Novi Evropi tako, da bodo morali majhni narodi in narodne manjšine zatajiti svoj jezik? V tem primeru -Evropa, nasvidenje - bomo ostali kar v »Raju pod Triglavom«!
Dvojezičnik
Imenovanje in odlikovanje
Ko je msgr. dr. Lojze Škerl prenehal biti škofov vikar za Slovence, je kdo mislil, da je z močmi pri kraju. Pa ni tako. G. škof mu je zaradi njegove dolgoletne prakse zaupal novo nalogo. Postal je sodni vikar na tržaškem cerkvenem sodišču.
Pred kratkim pa je msgr. Škerl prejel tudi papeško odlikovanje. Postal je apostolski protonotar.
Za novo službo v tržaški Cerkvi naj mu gredo voščila, da bi ga Bog ohranjal pri moči in zdravju, obenem pa iskrene čestitke ob novem odlikovanju.
Franc Vončina
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Aldo Nicolaj
Hamlet v pikantni omaki
Režija Žarko Petan Sobota, 31. oktobra, ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
Volilne reforme, ki so bile že sprejete ali pa se v Italiji nakazujejo, prinašajo naravnost dramatično nevarnost za zastopanost Slovencev v zakonodajnih in upravnih izvoljenih telesih. Poleti spremenjeni deželni volilni zakon onemogoča Slovenski skupnosti, da bi - tako kot doslej - sama izvolila svojega deželnega svetovalca. Če je mogla doslej z 9.000 - 10.000 glasovi izvoliti svojega zastopnika iz deželnega »kotla ostankov«, bo doslej nujno doseči en »temeljni mandat«, to pomeni neposredno izvoliti enega svetovalca v enem izmed petih volilnih okrožij. To pa zahteva kakih 13.000 glasov v okrožju (Trst, Gorica, Videm, Tol-meč ali Pordenon). Druga možnost pa je povezava dveh strank, ki bi sicer nastopali samostojno, s svojim znakom, vendar bi bila manjša stranka tudi brez temeljnega mandata pri-puščena h koriščenju ostankov, če bi
V noči med 19. in 20. novembrom je umrl v duhovniški hiši v Trstu kanonik Salvatore Degrassi. Pogreb je bil v stolnici svetega Justa v petek 23. novembra. Sveto mašo z govorom je imel tržaški škof L. Bellomi. Z njim so somaševali škof Ravignani in številni duhovniki obeh narodnosti.
Msgr. Degrassi je bil iz Izole, kjer se je rodil 1. junija 1910, duhovnik je postal v Trstu 27. julija 1933. Prve njegove službe so bile v Istri in sicer v Krkavčah (kot župnik), pa tudi v Šmarjah in Koštaboni. Leta 1936 je prišel v Trst k Novemu svetemu Antonu, v mestno bolnišnico in v juliju 1939 k Svetemu Ivanu v Trstu, kjer je ostal do leta 1961. Tu je bil ka-
Opaziti je, da v marsikateri župniji na Tržaškem kulturno delovanje slovenskih kristjanov zamira. To sicer ne velja za celotno slovensko krščansko občestvo na Tržaškem, vendar stojijo marsikje župnijski oz. Marijini domovi, ki so prazni in kjer že zdavnaj ni nobene prireditive. Problem pa se ne tiče samo krajev, kjer so ljudje v nezadostem številu, ampak je prisoten tudi tam, kjer ljudi ne manjka. Tako je pred časom v zasebnem pogovoru krščanski kulturni delavec tožil, da tudi v nekaterih župnijah, kjer so ljudje številni, vlada v bistvu mrtvilo.
Kje so vzroki? V premajhnem zanimanju za kulturo? V vrsti razvedril in zabav, ki so dandanes na razpolago? V delovanju laično - levičarskih političnih sil? V demografskem padcu?
Soobstajanje teh dejavnikov gotovo povzroča to, da ljudi ne zanima
večja izvolila vsaj enega svetovalca in če bi bila manjša dosegla vsaj en odstotek veljavnih glasov v deželnem merilu (nad 8.000). Izvolitev pa bi seveda tudi v tem primeru ne bila zajamčena, kot tudi ni nikjer zapisano, da je kaka stranka dolžna sprejeti s kom povezavo.
Za SSk je torej položaj dramatičen, a sploh za vse slovenske politike in upravitelje v Italiji prinašajo že napovedane novosti (manjšanje števila parlamentarcev, uvedba večinskega sistema v občinah do 10.000 prebivalcev itd.) nevarnost, da se bo ponekod naša prisotnost v telesih, ki odločajo o skupnih zadevah, hudo zmanjšala, ali pa bo sploh vprašljiva. Spet drugo določilo o proporcionalni delitvi mest v manjših občinah pa bo prvič pripeljalo v nekatere občinske svete tudi italijanske, verjetno kar nacionalistično nastrojene stranke.
plan, župnijski upravitelj in končno župnik.
Od Svetega Ivana je prišel v škofijske urade, kjer je bil arhivar, več let škofijski kancler in dokler je mogel, samo pomočnik škofijskega kanclerja. Med tem časom je bil imenovan za stolnega kanonika pri Sv. Justu. Kot škofijski uradnik je rad pomagal, kjer je mogel: tako kot spovednik pri N. sv. Antonu, kot pomočnik v Barkovljah, kot kaplan pri redovnicah sv. Pavla. Povsod je bil priljubljen in iskan spovednik in duhovni vodja.
Msgr. Degrassi je bil izobražen, ponižen, vesten, včasih celo preveč tenkovesten duhovnik. Rad bi vsem ustregel in pomagal, a vedno to ni bilo mogoče. To ga je bolelo. To velja zlasti za njegov čas pri Sv. Ivanu. Zanj so bili vsi enaki. Slovenci smo mu zelo hvaležni, ker se je dobro naučil slovenščine in je vedno rad z našim človekom spregovoril po slovensko.
Prijatelj, uživaj večno plačilo!
š.k.
Čestitke
Za bogato življenje ob okroglem rojstnem dnevu čestitajo priljubljeni Veri Lozej nekdanja »ukovska« dekleta!
več delovati na kulturnem področju. Nekateri izmed teh faktorjev pa povzročajo tudi to, da se kot skupnost postopoma razkrajamo. Otrok je zelo malo, ponekod jih ni niti za pošten razred. Marsikdo se je v preteklosti po poti izgubil (koliko se jih še bo v prihodnosti?). Razvoj t.i. civilizirane družbe, za katero so značilni zgoraj navedeni dejavniki, je privedel do vsega tega. Človek raje gleda televizijo, se raje zanima za šport, modo, škandale, hodi v diskoteke, predvsem pa ima zelo rad denar, s katerim si lahko privošči vse to. Najraje skrbi samo zase, drugo, kar je okoli njega, ga ne zanima.
Razumljivo je, da v takem am-bientu vrednote, kot so družina, ljubezen, čut za skupnost ne pridejo v poštev. In ko ni več neke skupnosti, zamre vsakršno delovanje, tudi kulturno. Kdor pa ima nekaj volje do dela na tem področju, gre v kako drugo župnijo, kjer je skupnost še živa. Zato je verjetno nesmiselno od zunaj siliti v neko kulturno-prosvetno delovanje v tistih župnijah, kjer za tako delovanje skoraj ni zanimanja. Najprej je tam treba obnoviti skupnost. Cerkveno učiteljstvo priporoča katehezo ne le za otroke in mladino, ampak tudi za odrasle. To je povedal tudi sv. oče na obisku v Trstu maja letos. Glede tega se je na Tržaškem začelo nekaj migati, nastalo je nekaj mladinskih župnijskih skupin, ki so 18. oktobra na Opčinah oblikovale mladinsko sveto mašo.
Je to samo trenutno navdušenje ali pa smo pred pojavom, ki mu je usojeno trajati še dlje? To bo vsekakor pokazal čas, vendar ne gre prezreti želje mladih po polnem življenju tako na verskem kot tudi - upajmo -na kulturnem področju. Tej želji je treba slediti, saj nas bo pripeljala do tiste skupnosti, ki je v marsikaterem kraju skorajda ni več.
ni
Letošnji nabrežinski birmanci
Nabrežina - samo praznik?
Volilne reforme ogrožajo slovensko zastopstvo
Ali smo še skupnost?
Misijonska prireditev
Prav prijetno je bilo preteklo nedeljo v Katoliškem domu. Misijonska skupina je pripravila srečolov in igro za misijone. Igrali so štandreški mladi igralci in ponovili zelo prikupno veseloigro Rendez Vous. Bili smo jih veseli. V atriju Katoliškega doma pa je čakal srečolov z zelo bogatimi dobitki. Ljudje, ki so napolnili dvorano, so pokupili tudi vse srečke in gotovo je vsak odšel domov s kakim dobitkom, če mu je bila sreča le količkaj naklonjena. Na odru se je predstavil tudi laični misijonar Klement Paljk, ki smo o njem brali v letošnji Misijonski nedelji.
Misijonska skupina se iz srca zahvaljuje vsem, ki so prispevali dobitke za srečolov, in vsem, ki so pri srečolovu sodelovali in seveda štandreški mladini za lepo igro.
Kostanjevica v Novi Gorici
Slovesna maša zadušnica za pokojne člane francoske kraljevske družine Bourbonov bo na Kostanjevici v Novi Gorici ob slovensko-italijanski meji, mejni prehod Rožna dolina, v soboto, 7. novembra, ob 16.30.
Šest članov te slavne družine, od teh Marija Terezija Charlotta, hči Ludvika XVI. in Marije Antoinette Avstrijske, ki sta bila obglavljena v Veliki francoski revoluciji 23. januarja 1793, ter Karel X., zadnji kralj Francije in Navare, je pokopanih v kripti kostanjeviške cerkve.
Med mašo zadušnico bo sodeloval pevski zbor iz Tavagnacca (Udine) z gregorijanskimi liturgičnimi spevi pod vodstvom Fabrizije Zargnello ter ob spremljavi organistke Raffaele Pascolini.
Tenorist Desiderio Bressan, član tržaškega gledališča Verdi, pa bo pel religiozne speve francoskih avtorjev.
V Štandrežu nabiralna akcija za begunce
Na pobudo prosvetnega društva »Štandrež« in štandreške župnije bodo v Štandrežu izvedli nabiralno akcijo v hrani za begunce, predvsem otroke, ki so v Sloveniji.
Trajajočo in konzervirano hrano ali denar zbirajo v spodnjih prostorih župnijskega doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu in sicer v četrtek,
29.,	petek 30. in soboto 31. oktobra ob 18. do 20. ure ter v nedeljo, 1. novembra od 11.30 do 13. ure.
Zaradi ure na zvoniku obsojen župnik
V Gorici se je zaključila tožba zoper župnika g. Antona Lazarja zaradi bitja ure na cerkvenem zvoniku. Lastnica hotela grofica Isabella For-mentini je namreč tožila župnika, češ da bitje cerkvene ure moti nočni mir in da njeni gostje zaradi tega ne morejo počivati. Sodnik je dal prav grofici in obsodil župnika na dvesto tisoč lir globe brez vpisa v kazenski list ter na plačilo sodnih stroškov.
Zadeva je naslednja: grofica je pred nekaj leti obnovila staro hišo pod cerkvijo in odprla hotel s prenočiščem. Nekateri gostje so se začeli pritoževati, da jih pri počitku moti bitje ure na zvoniku. Vložila je tožbo zoper župnika zaradi motenja nočnega miru in sedaj ji je sodnik v Gorici dal prav.
Tu se vprašujemo: Cerkvena ura bije že desetletja in desetletja. Slišijo jo vsi sosedje okrog cerkve, a ni-
Podgora
V nedeljo, 25. oktobra sta Moški pevski zbor »Provox« iz Nove Gorice pod vodstvom Tanje Kuštrin in Mešani pevski zbor »Podgora«, ki ga vodi dr. Mirko Špacapan, organizirala koncert Vodopivčevih pesmi v Grahovem v Baški Grapi. Pred nabito polno cerkvijo sta zbora izvedla dovršen program religioznih skladb, od evharističnih do Marijinih in Majniških.
Pevci MePZ »Podgora« so v popoldanskih urah izrabili priliko, da so se podali v Nemški Rut, kjer so se poklonili spominu Simona Kosa, mučenca fašističnega nasilja. Tja jih je spremljal domači župnik gospod Bajt, kateremu gre največja zasluga, da je prišlo do uresničitve tega lepega koncerta.
Čestitke
Rodila se je VERONIKA SREBRNIČ. Skupnemu veselju Manuele, Martina in Aljažka se z najlepšimi željami in čestitkami pridružujemo tudi prijatelji iz mesta.
* * *
Malega IVANA BERNETIČA se prisrčno veselijo vsi bratrančki in sestrične in mu želijo, da bi rastel v zdravega in pridnega fantka. Mami Katji in očetu Edvinu pa ob rojstvu tretjega otroka iskreno čestitamo!
XVIII. Benečanski kulturni dnevi
V petek, 23. oktobra, so se v občinski dvorani v Špetru začeli Benečanski kulturni dnevi, ki bodo v letošnji že osemnajsti izdaji obravnavali umetnostne in kulturne stike med Slovenijo in Benečijo v času od XV. do XVII. stoletja.
Na uvodnem srečanju je najprej spregovoril prof. Giancarlo Meniš, o vlogi oglejskega patriarhata na stičišču treh kultur, za njim pa je akademik prof. Emilijan Cevc obravnaval že dokaj specifično temo, umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi.
Ostali dve srečanji bosta na vrsti 6. in 13. novembra. Srečanja prireja študijski center Nediža iz Špetra v sodelovanju z občinami Špeter, Tolmin, Škofja Loka in Idrija, pokrovitelji pa so dežela Furlanija-Julijska krajina, ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, videmska pokrajina in gorska skupnost Nadiških dolin.
Vrh ali Vrh sv. Mihaela
Malo kronike - košček kritike, da se reši problem.
O nastanku naselja kakor tudi o imenu vasi nimamo še uradno potrjenih vesti. V raziskavah, ki jih je opravil Augusto Geat in jih objavil v svoji knjigi La villa di Mossa, večkrat omenja vas sv. Mihaela in meni, da je v davnih časih tu bilo vojaško naselje iz obrambnih razlogov. Zato je vas dobila ime po sv. Mihaelu, zavetniku vojakov.
V prejšnjem desetletju je občinska uprava postavila table, ki imajo po mnenju nekaterih vaščanov malo dvojezičnega: San Michele del Car-so - Vrh, turistična ustanova, pa: Monte S. Michele - Vrh sv. Mihaela. V listinah in mapah izpred fašistične dobe najdemo imena: Š. Mihael, sv. Mihael ter Vrh sv. Mihaela.
Potrebno je, da se problem imena vasi pravilno reši. In končno, koga moti ime Š. Mihael ali sv. Mihael?
Remo Devetak
Zadruga »MAJA«
Pred dnevi so ustanovili v Gorici novo kulturno zadrugo »MAJA«, katera je pravzaprav prva tovrstna slovenska družba na Goriškem.
Namen novoustanovljene zadruge je, da tudi preko zadružništva, se vključi v razvejan svet kulturnega delovanja, obenem pa, da zadruga zagotovi lastnim članom primerno profesionalno raven, tako na samem področju ustavarjanja kulture, kot tudi z vidika organiziranja in servisiranja vsestranskih kulturnih potreb.
Ljudski radio Radio Trst A
Sožalje
Prosvetno društvo »Standrež« izreka globoko sožalje Ljudmili Šuligoj ob izgubi mladega in dragega sina Marinota.
Vse za šolo dobite v KATOLIŠKI KNJIGARNI
TEDNIK LJUDSKEGA RADIA GORICA
Četrtek ob 20.30
Nedelja ob 19.30 (ponovitev)
Naslovi:
- Vsak dan večji poraz Evrope v BiH
- »Delo« zelo kritično do novega «Primorskega dnevnika«
- Zakaj Ciril Zlobec ne mara več politike
- Internacionalizacija problema slovenske manjšine v Italiji?
_ obvestila__________________________
Mešani pevski zbor »Podgora« vabi na nastop na Reviji pevskih zborov, ki se bo odvijala v petek 30. oktobra s pričetkom ob 20. uri v prostorih šole v Dornberku. Zbor bo izvajal skladbe Cigana, Deva, Vrabca in Vodopivca.
Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva vabita k maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek, 5. novembra 1992 ob 17.30 v barkovljanski cerkvi.
Medžupnijska kateheza bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri v prostorih v ul. Donizetti, 3 - Trst.
Goriški študijski center »Sen. A. Riz-zatti« vabi na srečanje na temo: Slovenski in hrvaški katoličani pred Evropo, ki bo v petek, 30. oktobra 1992, ob 17.30 v dvorani »Peter Cocolin« v ul. Semina-rio 7, v Gorici.
V četrtek, 29. oktobra 1992, ob 18. uri bo na goriškem gradu srečanje s slovenskim kulturnim delavcem in članom predsedstva Republike Slovenije, Cirilom Zlobcem. Ob tej priliki bo pisatelj spregovoril o svojem najnovejšem delu »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko«. Večer prireja Kulturni dom - Gorica.
SKRD »Jadro« toplo vabi na kramljanje o slovenskem šolstvu v Laškem v povojnem času, ki bo v petek, 30.10.92 ob 18. uri, na sedežu društva v Romja-nu. Med nami bo prof. Krasulja Simoniti iz Trsta, nekdanja učiteljica v teh krajih.
Fantje izpod Grmade obveščajo, da bo v ponedeljek, 2. novembra, ob 19. uri v devinski cerkvi maša zadušnice za rajne pevce in prijatelje.
DAROVI
Matija Hrvatin za Katoliški glas 20.000 in za Marijin dom pri sv. Ivanu 30.000 lir.
Družina Baretto v spomin Justine Vat-ta za cerkvene pevce pri Sv. Ivanu v Trstu
30.000	lir.
Za slovenske misijonarje: N.N. AL. CO. 400.000 lir.
Za misijonarja Klementa Paljka N.N.
3.000.000 lir.
Za popravilo slivenske cerkve: ob koncertu Marijinih pesmi zborov iz Devina, nabrana vsota 750.000 lir. Vsem prisrčna hvala!
Za slovenske misijonarje: Matilda Mravlje 50.000; cerkveni pevski zbor iz Mavhinj v spomin na Venceslava Širco
50.000	lir.
Za zbor Rupa-Peč: namesto cvetja na grob Gizele Pahor, nečakinji iz Korit 50.000; namesto cvetja na grob Gizele Vi-sintin vd. Pahor, N.N. Peč 50.000 lir.
Za popravilo sovodenjske cerkve: ob
7. obletnici smrti Olge Klanjšček daruje mož 100.000 lir.
Za begunske otroke: namesto cvetja na grob ob 1. obletnici smrti Franke Ferle-tič-Černic, svaki in svakinje 120.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor »Štandrež«: v spomin na dragega sina Marinota, daruje mama 100.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Zofka Zulian v spomin pok. sina Donata 25.000 in v spomin staršev 25.000 lir.
Log: Ana Kuret v spomin pok. moža Justa 30.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Marija Jakomin v spomin pok. moža Maria 100.000; Marija in Marko Udovič v spomin pok. staršev 100.000 in za Apost. Cirila in Metoda 100.000 lir.
Marčela Pahor v spomin na Maro Posega in Justino Vatta za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu, za cerkveni pevski zbor in za domačo cerkev po 40.000 lir.
Viktorija Kosmač za slovenske misijonarje 100.000, za Sveto Goro 100.000 in za Marijin dom pri Sv. Ivanu 50.000 lir.
Spored do 1. od 7. novembra 1992 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00 »Pravljična dežela sreče«. 10.50 »Prežganka«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Tržaški Štempiharji. 14.40 Pesmi miru. 15.00 Iz krajevnih stvarnosti. 15.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Okno na Arbat.
12.40 Mešani zbor Prosvetnega društva Mačkolje vodi Ignac Duh. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Svet za zaveso«. 14.30 Iz filmskega sveta. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
Torek: 8.30 Alpe-Jadran (ponovitev).
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 »Čarovnik na obisku«. 10.40 Poklon tržaških izvajalcev Mariju Kogoju. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Otrok in igra.
12.40 Dekliški zbor Vesna iz Sv. Križa vodi Bogdan Kralj. 13.20 Glasba po željah. 17.00 Mi in glasba. 18.00 Marjan Rožanc: »Stavba« - radijska igra.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti. 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu: mešani zbor Re-pentabor vodi Tone Bedenčič. 13.20 »Na goriškem valu«. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
Četrtek: 8.10 Trst, december 1941. 9.15 Pesmi nove dobe »New Age« - Zven sveta »World sounds«. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«.
12.00 V deželi čarobne palice. 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu: dekliška pevska skupina Vesela pomlad z Opčin; vodi Franc Pohajač. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Evergreeni. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Razglednice iz Španije.
8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Halo, dober dan! 14.10 Otroški kotiček: »Ena resna - ena smešna«. 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Orkestralna glasba.
15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Koncert v Avditoriju v Portorožu. 11.30 Odprta knjiga. Ivo Andric: »Most na Drini«. 12.00 Ta rozajanski glas - Oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nedi-ški zvon. 15.30 Glasba za vse okuse.
16.00 Skozi tančico molka. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Adam, kje si? Edvard Kocbek in njegov čas.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Ura na števerjanskem zvoniku »moti« goste ali grofe?
kogar ura ni motila. Gospa grofica, ki je odprla hotel, je vedela, kako je z bitjem ure. Ali se mora cerkvena ura prilagoditi grofici ali bi ta morala prej vzeti v poštev bitje stare cerkvene ure?
Sodnik je razsodil, da se mora cer-
kev prilagoditi grofici in njenim gostom. Ni kaj reči, sodniki imajo vedno prav.
Cerkvena ura ne sme več biti od desete ure zvečer do sedme ure zjutraj, kajti grofičini gostje hodijo spat s kurami in vstajajo s kurami.