Leto XXXI Ljubljana, 10. februar 1989 Številka 369 V dnevniku Deluje bilo 1. februarja objavljeno tudi tole: »Potem je Pokalo in se kadilo, tla so se tresla in desetmetrski (pardon, dvajsetmetrski!, op. ur. GV) pilot se je že kmalu pogreznil v mehno barjansko zemljo.« Začela se je gradnja biološkega središča Pilotiranje ob Večni poti UHMMaNMNMpOMM Že dolgo načrtovana in nekajkrat odložena gradnja Biološkega središča Slovenije se je vendarle začela. V hladnem, zadnjem janu-arskem jutru, je po krajši prigodni svečanosti in v prisotnosti številih gostov Gradisova zabijalna naprava zabila v zemljo prvega od skupno nad sto pilotov, ki bodo podpirali temelje bodočih objektov. Postopno nastajajoče Biološ- Edvard Kardelj, center za bio- ko središče naj bi. kot je predvi deno v ureditvenem načrtu za območje ob Večni poti (nasproti živalskega vrta) obsegalo: Bio-tehnično fakulteto, vtozd za agronomijo, vtozd za živilsko tehnologijo, vtozd za biologijo, Inštitut za biologijo Univerze ^ M .✓'V, / Pr. Vinko Strgar: »Dolgo smo - in dočakali uresničevanih J* ***]j>Žbe, ki sodi v program tari 'P iiraiovanega nacionalnega tehnologijo, botanični vrt in Prirodoslovni muzej Slovenije. V stavbah bo prek 7.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, predavalnice, laboratoriji, knjižnica, upravni in drugi prostori pa bodo obkroženi z rastlinjaki, botaničnim vrtom in javnimi parkovnimi površinami -vse v neposredni bližini živalskega vrta. Povabilu, da osebno prisostvujejo svečanemu pričetku gradnje, se je glede na pomen naložbe za slovenski narod, odzvalo precejšnje število znanih javnih in družbenopolitičnih osebnosti. Zvrstilo se je tudi ne^ kaj priložnostnih govorov, o podrobnostih pa se je že razpisalo dnevno časopisje. Tako kot z drugih gradbišč, bomo tudi o Biološkem središču še pisali in sproti poročali o napredovanju del ter zanimivostih pri gradnji. Natovarjanje prve ladje Izvoz kamna v Benetke Ob pomolu, narejenem v Luki Koper za pristajanje ladij, ki bodo vozile kamen iz kamnoloma Črni kal v Benetke, je pristala prva ladja Nevia, v katero so začeli 7. februarja nakladati prve skale za izvoz v Italijo. Da je prišlo do posla, je stra-jalo kar nekaj časa, a se je italijanski partner, po ogledu kamnolomov na Obali in v Istri, na koncu odločil za kamen iz Črnega kala. Kamen oziroma skale, ki jih bodo uporabili za valobra-ne v Benetkah, so italijanskemu kupcu odgovarjale tako po kvaliteti, kot tudi po ceni. Izvoz naj bi bil velikega pomena za tozd GE Koper, saj bodo po pogodbi vsako leto v Italijo izvozili 60.000 kubikov skal več- jih od 1,5 tone, količine pa se v dogovoru z italijanskim partnerjem lahko tudi povečajo. Pogodba je sklenjena za tri leta, njena vrednost je okrog pol milijona dolarjev, v njej pa je dana možnost podaljšanja za toliko časa, kolikor bosta obe stranki s poslom zadovoljni. Upajmo, da bo izvoz potekal brez težav in da bodo naše skale varovale Benetke pred visokimi valovi. C. P Ladja bo odpeljala skale iz našega kamnoloma Črni kal v Benetke. - Združitev DSSS in Inženiringa - Na preizkušnji Mikrovax - Proč vrženi milijoni 10. stran - Združena oba kovinska obrata 10. stran - Razpis za izobraževanje 11.-14. stran - Nov drobilec v Črnem kalu 17. stran - Letovanje v ČSSR 22. stran 3. stran 5. stran G. B. 3. seja odbora za načrtovanje O reorganizaciji in GN 89 Potem, ko so se člani odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka na 3. seji 12. januarja seznanili s potekom razprav o reorganizaciji DSSS, Inženiringa in Gradisa kot celote, so vzeli na znanje informacijo o poslovanju Gradisa v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Celotni dohodek je bil dosežen v višini 77 odstotkov, dohodek v višini 91 odstotkov, osebni dohodki so bili izplačani v višini 92 odstotkov lanskoletnega gospodarskega načrta, ostanka čistega dohodka pa je bilo nekaj manj, 66 odstotkov. Hude motnje v poslovanju je čen predvidoma za okoli 12 od-imel tozd KO Maribor (izgubo v stoikov in to zaradi večje inflaci-višini 2,273 milijarde din), Inže- je od predvidene, niring pa je imel likvidnostne te- V daljši razpravi so se prisotni žave, predvidoma pa bo imel ob uspeli dogovoriti tudi o višini • Delegati odbora so sc seznanili tudi z osnovami gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1989. Nova zakonodaja dopušča več samostojnosti pri planiranju ter zmanjuušuje obseg obveznega planiranja. Ta obsega poslovno politiko in njeno uresničevanje, namene in načine združevanja sredstev, osnove razporejanja dohodka in dobička (kot nove kategorije) ter delitev osebnega dohodka, plan pa mora govoriti tudi o organiziranosti podjetja, oziroma o spremembah, ki naj bi izboljšale poslovanje. V osnovah gospodarskega načrta, ki ga bodo tozdi uporabili pri izdelavi lastnih gospodarskih načrtov, so spremembe pri združevanju sredstev. Inženiring pa je bil vključen v DSSS. Delovna skupnost skupnih služb se bo poslej financirala proračunsko, saj se njene naloge ne bodo več ločevale na storitve in dejavnost. zaključnem računu izgubo v višini 556 milijonov din. Člani odbora za načrtovanje sb sklenili, da naj se o dilemi, ali pokrivati izgubo Inženiringa ali ne ter o vprašanju statusa tega tozda -priključil naj bi se DSSS - dogovori na direktorski konferenci. Sprejeli so tudi sklep, da naj tozdi pokrijejo še neplačane obveznosti do DSSS v višini 455 milijonov din in dodatno združijo še 507 milijonov din. gospodarski načrt bo namreč prekora- akontacije za DSSS in Inženiring za prve tri mesece letošnjega leta, dokler ne bo sprejet gospodarski načrt (mesečna vsota bo dvanajstina lanske vsote, povečane za predvideno 16-odstotno mesečno inflacijo). Na koncu je odbor še priporočil sprejem za 16 odstotkov višje akontacijske vrednosti točke v Gradisu za mesec januar (kasneje je bila sprejeta 40 odstotkov višja vrednost točke). M. M. Del sovjetske delegacije v Gradisu. Seznanjanje 2 zmožnostmi Gradisa______________________ Obisk delegacije iz Tjumenske pokrajine Ob koncu januarja je Slovenijo obiskala delegacija iz ZSSR iz Tjumenske pokrajine in Krasnojarska z namenom, da ugotovijo možnosti sodelovanja pri uresničevanju programa razvoja proiz-. vodnje blaga za narodno uporabo v teh pokrajinah. Člani jugoslovanskega kon- gradbenih polizdelkov in stanov-zorcija SR Slovenije so pokazali anjsko naselje v Fužinah, zanimanje za uresničitev projektov na osnovi dolgoročnega sodelovanja in vzajemne koristi. Delegacijo, katere vodja je bil V. J. Baturin, načelnik teritorialnega inšpektorata GOSA-GROPROMA. so sestavljali številni ugledni strokovnjaki in direktorji. Med svojim obiskom v Sloveniji so obiskali Emono,* Lesnino. Delamaris, Smelt in Gradis. Obisk v Gradisu, kjer jih je sprejel tudi predsednik PO DO Franc Kositer, dipl. inž., je minil predvsem v seznanjanju z možnostmi naše gradbene dejavnosti. Ogledali so si tudi naš obrat DOPISUJTE V SVOJE Ustvarjeni pogoji za hitrejšo reorganizacijo strojegradnje Družbeno varstvo v Kovinskih obratih Maribor i ______________________ S --------------- ! ...... ....... . u ,........................ Korenite spremembe v Kovinskih obratih Maribor, ki so jih z upanjem pričakovali delavci KO Maribor, Gradisovi tozdi, ki so pokrivali izgube v tem tozdu in tudi vodstvo delovne organizacije, > so končno nastopile: februarja je v tozdu pričelo veljati družbeno varstvo. • Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v Gradi-£ sovem tozdu Kovinski obrati Maribor je sprejel zbor združenega dela Skupščine občine Maribor Tabor na seji 27. januarja, izvajati se je pričel prvega februarja. Za predsednika začasnega poslovodnega organa so delegati zbora združenega dela imenovali Radovana Stoniča, diplomiranega ekonomista, za člane pa Ivana Fuksa, inženirja strojništva, Evgena Kavčiča, ekonomista. Marjana Gostinčarja, diplomiranega inženirja, mesto za komercialno področje pa je še odprto. Začasni poslovodni organ mora v roku enega meseca izdelati program za odpravo motenj in ga dostaviti izvršnemu svetu Skupščine občine Maribor Tabor in ga sproti, najmanj enkrat na mesec obveščati o uresničevanju tega programa. Začasno vodstvo bo o izvrševanju programa seveda obveščalo tudi vodstvo Gradisa. Od ukrepa družbenega varstva se pričakuje, da bo omogočilo hitrejše izvajanje nujno potrebnega prestrukturiranja strojegradnje v Gradisu s kadrovsko prenovo, boljšo organizacijo dela, nagrajevanjem in ostalim, kar lahko pripomore k boljšim poslovnim rezultatom združene strojegradnje. Novo vodstvo in njegov program so z upanjem pričakali tudi delavci Kovinskih obratov Maribor na zboru delavcev, ki je bil že prvega februarja. kAAAA/VV/VVN/VVV/VVVV M. M. } J. Kakšna naj bo vloga Inženiringa - Združitev DSSS in Inženiringa__ V Gradisu je potrebno »globoko oranje« Sprememba zakonodaje, predvsem sprejetje Zakona o podjetjih, še bolj pa težave v Gradisu narekujejo naši delovni organizaciji spremembo organiziranosti - (vserešujočo?) reorganizacijo, pričakovano s toliko upanja pa tudi strahu, ki naj bi dal Gradisu novega poleta in moči, da si izbori boljše »mesto pod soncem«. V okviru teh sprememb na boljše naj bi se prav kmalu tozd Inženiring vključil v Delovno skupnost skupnih služb. Kako pa na te zahteve gledajo najbolj prizadeti, delavci Inženiringa? Njihova stališča sta razložila v. d. direktor tozda Janez Griinfeld in pomočnik direktorja Stane Perčič. Na Inženiringu se strinjajo, da je reorganizacija Gradisa nujna (ali kot šo se slikoviti izrazili, potrebno je globoko oranje) in v okviru te, tudi reorganizacija Inženiringa in Delovne skupnosti skupnih služb. Ne strinjajo pa se s predlagano združitvijo, če ta ne bo prinesla zaželjenih rezultatov. Razen tega sedanja zakonodaja tudi ne omogoča skupnim službam opravljati inženiring dejavnosti. Delovna skupnost ne more izvajati proizvodne dejavnosti, ampak lahko dela zgolj za potrebe tozdov. Kako bo z novo zakonodajo, pa se še ne ve. Kljub temu se že eno leto govori o doregistraciji DSSS. kar si želita Razvojna in Tehnična služba, da bi lahko nastopali navzven, zunaj Gradisa, vendar to ni povezano z Inženiringom in predlagano združitvijo, sta povedala sogovornika. Vsekakor se zavzemajo za Postopno pot pri reorganizaciji Gradisa zaradi odporov, ki jih Pričakujejo, ne glede v kateri snieri bi reorganizacija potekala. • Tudi reorganizacija Ineniringa oziroma njegova drugačna vloga je nujna za dobrobit delovne organizacije, vendar je potrebno pri tem izhajati iz pravilnih izhodišč. Ineniring je ustanovilo 19 Gradisovih tozdov, kar spomeni, da je definiranje oblike organizacije Ineniringa posledica njihove odločitve. V tozdih se mora pojaviti potreba po drugačni organiziranosti tozda Inženiring. Sedaj pa skozi obliko (način organiziranosti) iščemo cilj (uspe-no podjetje), sta menila. Pri svojih pogledih na reorganizacijo Ineniringa izhajajo iz naslednjih izhodišč: Od ustanovitve tozda Inženiring, pa vse do danes se ta dejavnost v Gradisu ni uveljavila in zato tudi ne konstituirala. Tako so posamezne aktivnosti, ki naj bi sestavljale »inženiring«, organizirane na različnih nivojih in v različnih organizacijskih oblikah. Zato so se ob raznih reorganizacijah in predlogih reorganizacij pojavljali najrazličnejši predlogi od nujnosti čvrsto organiziranega popolnega »inženiringa« do predloga, da Gradis »inženiringa« sploh ne potrebuje. Očitno tudi vse do danes niso usklajena mnenja o tem. kaj inženiring pa tudi marketing sploh sta, niti o tem. kaj od tega Gradis potrebuje in v kakšni organizacijski obliki. To je bilo zabeleženo tudi v programu »Interne predsanacije tozda Inženiring«, ki je bil sprejet v začetku oktobra lanskega leta in govori tudi o ozadju teždv Inženiringa: Nedoslednost razmejitve nalog med DSSS in Inženiringom je bistveno posegla v namene in cilje določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi tozda Inženiring. V času od ustanovitve Inženiringa pa vse do leta 1989 so tako tozdi, kot službe v DSSS prevzemali, ohranjali delno ali pa v celoti naloge, ki so bile po ustanovitvenem aktu osnova in pogoj za uspešno delovanje tozda Inženiring, je zapisano v programu. Glede na take pogoje dela ugotavljajo, daje bilo šest let Inženiringa dejansko šest let životarjenja, saj so na nivoju Inženiringa ostale okrnjene funkcije. Zaradi tega tudi ne moremo govoriti o odgovornosti Inženiringa, saj je ta nikoli ni imel, menita vodilna človeka Inženiringa. Po njunem mnenju je potrebno ugotoviti, kako doseči tako organiziranost Inženiringa, ki jo • Po prepričanju sogovornikov je sedaj nujno potrebno vspostaviti učinkovito notranjo prenovo tako Inženiringa kot Gradisa v celoti. Zakon o podjetjih slučajno sovpada z reorganizacijo Gradisa, ki je že nekaj let »zrel« za spremembe. V bistvu ni nobenega argumenta, da se ne bi mogli že pred leti organizirati v učinkovito organizacijo, sta povedala. Gradis potrebuje. Pri tem se zastavlja za nadaljnji razvoj pomembno vprašanje: ali bo Gradis čakal investitorje ali pa razvijal in iskal odgovore, kaj graditi, torej slediti potrebam trga. • Dodala sta še. da če nočemo, da bi Gradis oziroma njegovi tozdi postali občinska podjetja (potem to tudi ne bi bil več Gradis), bomo morali pozabiti, kaj je bilo pred 20 leti. četudi je bilo takrat dobro, celo odlično. Nekateri, žal jih je celo veliko, so prepričani, da se da to ponoviti, sta pristavila. Upoštevaje vse to so prepričani, da je prenova inženiring dejavnosti predvsem stvar odločitve o bodoči organiziranosti delovne organizacije Gradis. Po mnenju sogovornikov je v Gradisu zelo pereč problem vodenja. Vodstvo delovne organizacije nima vzvodov za uspešno odločanje, zato tudi nima moči. Vzvod za odločanje je v bistvu Inženiring in ne Skupne službe. Skupne službe pa so postale ta vzvod, čeprav bi morale imeti le izvajalsko funkcijo, torej delati za tozde. Inženiring pa je izgubil tisto nalogo, zaradi katere je bil organiziran. Pravo vlogo Inženiringa si zamišljajo kot »ladijski oklep za prebijanje ledu«, torej tisto udarno silo Gradisa, ki naj omogoči (varno) plovbo celemu Gradisu. Pri tem pa bo v Gradisu nujna določena stopnja centralizma, ki ga ne razumejo kot prisilo, ampak na osnovi skupnih vrednot in želja ter vizij centralizirane funkcije, to pa bo v prihajajočem času nujnost, menijo na Inženiringu. M. M. ■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■a I | Dvanajst poslovnih zapovedi a ““ ' ——————————————— a j Osnove dobrega vodenja 1 Rudolf Hanfe je v svoji najnovejši knjigi Die Luhunft insze-j nieren postavil dvanajst zapovedi dobrega vodenja. /. Ze/o zgodaj zaznati trende 2. Imeti vizijo 3. Biti poln fantazije 4. Razmišljati internacionalno 5. Spoznati povezave • 6. Osredotočiti se na ljudi 7. Obvladati računalnik in ga pravilno koristiti 9. Pomembne informacije tekoče in dovolj hitro zagotavljati j 10. Poenostavljati probleme II. Delovati teamsko i 12. Cilje jasno definirati j Pripravil: E. A. Schvvarzbartl 1————aa—aaaaaaia—a———————a——a——————— Sestanek komercialnih pomočnikov O angažiranosti še premalo podatkov Prvi sestanke v letošnjem letu naj bi komercialni pomočniki izkoristili za oceno stanja o angažiranosti posameznih tozdov, vendar so bili podatki še tako skopi, da tudi primerne ocene stanja ni bilo možno doreči. Tudi udeležba je bila na sestanku, ki je bil tokrat na jeseniškem tozdu, nekaj skromnejša, tako da so večji poudarek dobile ostale točke dnevnega reda. Najprej je domačin. Stefan Žemva, predstavil svoj tozd, tako po zasedenosti z deli, kot tudi s splošnimi podtitki. Tudi informacija o »sestanku« z delavci, ki so ga imeli ob zadnjem izplačilu, je bila v opomin vsem, da se gradbeništvu zares ne obetajo nič kaj lepi časi in da bo borba za vsakdanji kruh vsak dan težja. V nadaljevanju je bilo govora o celostni podobi, katalogu in novi prospektni dokumentaciji. Ponovno je bil poudarjen osnovni koncept nove celostne podobe, ki ni nikakršna sprememba vseh tržnih komunikacij, temveč * le dopolnilo s predelavami (osnovni znak - grabež, je še naprej sestavni del celostne podobe, vendar sc pojavlja v različnih oblikah in kombinacijah - sam grabež. v kombinaciji z napisom Gradis v rockvvcllu, ali pa napis GRADIS samostojno). Ker je še veliko nejasnosti in različnih razlag, to ponovno poudarjamo. Na vse tozde smo to obvestilo poslali že večkrat, vendar nekateri ne upoštevajo dogovorjenih načel. Tudi osnovne pojavne oblike tržnega komuniciranja (dopisni papir, računi, vizitke, kuverte, obrazci) nekateri nočejo zamenjati in vztrajajo pri sta,- rem. S tem seveda delajo škodo le delovni organizaciji, saj sc ponovno pojavlja v različnih pojavnih oblikah pri poslovnih partnerjih. Ob zaključku informacij o celostni podobi, so komercialni razpravljali tudi glede celovite prospektne dokumentacije in novoletnih edicij, za katere je bil sprejet tudi sklep, da se do prihodnjega sestanka pripravi konkreten predlog za akcijo v jubilejnem letu 1990. V nadaljevanju sestanka je ing. Pukšič, ki je prisostvoval sestanku le delno, podal tudi informacijo o angažiranosti Gradisa v tujini. Le-ta še vedno zajema področja Zvezne Republike Nemčije, problematiko z Irakom in Kuvajtom ter novo tržišče Italijo za izvoz kamna. Več o posameznih projektih bomo objavili v prihodnjih številkah. Ob zaključku sestanka so si udeleženci z zanimanjem ogledali tudi Gradisova gradbišča na Bledu, kjer jeseniški tozd gradi objekte, ki so povezani s svetovnim prvenstvom v veslanju, ki bo konec poletja. Več o samih gradbiščih pa smo zapisali že v predhodni številki GV. Matija Krnc ■ Komercialni pomočniki so si ogledali tudi gradbišče trgovsko-turi-stičnega centra na Bledu. Gradnja HE Vrhovo poteka po načrtih, letošnja zima brez snega pa je olajšala delo gradbincem. Dobro sodelovanje vseh izvajalcev del Na Vrhovem ni počitka V torek, 17. januarja, sem obiskala Vrhovo in zbrala izjave strokovnjakov, ki vodijo izgradnjo elektrarne. Stane Lampe, vodja gradbenih del pri Smeltu pravi: »Dela tečejo po planu predvsem zaradi dobrega sodelovanja vseh, tako Elcktroprojekta. Gradisa, SCT in drugih. Ker je IBE napel vse sile. projekti sledijo dinamiki, ki so zastavljeni v pogodbi. Stanje operativnih del pa je takole: končana je temeljna plošča na prelivnih poljih, gradijo pa se že stebri prelivnih polj. Prvo polje bo za montažo zapornic pripravljeno do 1. marca, drugo pa do 20. marca. Pri gradnji strojnice smo zdaj na koti minus 8 do minus 6, do 1., aprila pa bomo prišli do kote minus 5, deloma celo do kote 0. To pa je že kota zajezitve. Pripraviti se moramo še na zasipe za strojnico in na montažo montažne hale. Na Vrhovem imamo prvič montažno halo. ki nam bo omogočila, da bomo streho strojnic^ pokrili do konca junija. Cc ne bi Gradisov projektni biro zasnoval montažne hale, bi izgubili veliko časa pri montaži opreme, naleteli pa bi tudi na vrsto tehnoloških omejitev. Tako bomo v drugi polovici leta že montirali opremo. Istočasno kot dela na strojnici tečejo tudi priprave za zemeljska zaščitna dela na bazenu. Pred nami je še približno 600.000 ku-bikov zemeljskih zaščitnih del. Izpolnili smo že 60 odstotkov vrednosti gradbenih del po finančnem planu. Po junijskih cenah iz leta 1987 smo opravili za 8 milijard del, ker pa so se vrednosti gradbenih del od takrat do konca lanskega leta povečala za 6 krat, so ta dela vredna 48 milijard dinarjev.« Alojz Nučič, ki pri Smeltu vodi strojna dela za Vrhovo, pa je povedal, kako je z opremo: »Turbino z regulacijo treh cevnih turbin 14,4 MW izdeluje Litostroj, ki z deli sledi pogodbi. Nekoliko je še problematičen uvoz polizdelkov iz tujine, predvsem turbinske gredi. Pred-vodilnik turbine kot prvi večji kos bo avgusta že gotov. Ker pa Litostroj nima kapacitet za težke obdelave bo odpeljal predvodil-nik in zunanji obroč vodilnika v karlovško Jugoturbino. Odlite pa ima že dele za dva agregata. Generator z vzbujanjem dela Rade Končar, ki ga bo pripravil do začetka leta 1990. Metalna izdeluje 5 segmentnih zapornic prelivnih polj, ki bodo zmontirana do konca letošnjega leta. Mostna dvigala v strojnici smo naročili pri ljubljanski Mostovni in bodo gotova do letošnjega julija. Sesalno cev v primarnem betonu dela Hidromontaža, pripravljajo pa se razpisi za stika-lišče, lastno rabo, upravljanje elektrarne, telekomunikacije in priključni daljnovod.« Približno leto dni je že minilo od pričetka gradnje HE Vrhovo in po besedah graditelja Mirka Skribeja iz Gradisa je »zdaj špica na gradbišču«. Takšen napet tempo za 280 delavcev, ki imajo dvoizmenski šiht in deluje vse vikende. razen tistega ob plači, bo trajal vse do konca leta. Zastavljeni roki namreč neusmiljeno priganjajo in maj 1990, ko bodo pričeli s polnjenjem bazena, se hitro bliža. L. Pavlovčič Uvajanje računalniške obdelave podatkov hitrejše od predvidenega Na preizkušnji nov računalnik - Mikrovax 3 Gradis gre v korak s časom - vsaj na področju računalniške opre-1,16 in uporabe teh »inteligentnih strojev«. Predvsem v zadnjem letu ^ni so na vseh tozdih dobili računalnike in ponekod si že ne morejo zamisliti dela brez njih. Povezave med računalniki pa bodo delo se olajšale in izboljšale. Sedaj so žc vsi Gradisovi tozdi lllk<> ali drugače priključeni na Ccntralni računalniški sistem Prcko Jupak sistema (mreža za Pfenos računalniških podatkov) Pa preko modemov in klicnih Petnih linij. V računalniškem centru so dči- nekaj novih telefonskih linij. Piko da sedaj prideta po dva toz-a na eno klicno številko in Praktično ni čakanja. Gradbena “Perativa Ljubljana, DSSS in ' "O p;i so priključeni direktno z "Ptičnim kablom. Računalniki r'glav. ki so jih na tozdih doslej UP0rabl jali za zajem podatkov in njihov zapis na diskete, lahko ta-0 scdaj služijo svojemu prvot-ni''rnn namenu, to je material-ncni poslovanju. Optična povezava se je izred-n° dobro obnesla. Je zelo za-ncsljiva in po njej lahko brez ^^ih problemov prenašajo ^ rati do 36 kanalov, pa linija še Preobremenjena. Prenos po-^ntkov poteka zelo hitro, od 2 0 10 mega bitov na sekundo. ------ • Kfekti vpejja\e računalniške mreže v Gradisu so dvojne informacije so takoj o/iro-rna hitreje dostopne, po drugi s,rani pa bodo vsaj v DSSS za-r,idi tega nastali tehnološki 'iški. ker klasičen zajem podat-<)v ni več potreben in tudi ne razdeljevanje izpisanih podal- KOV. h podatkov je seved; k|’-|Sa- ker z njimi delajo ljudje d S.e ,s'cer ukvarjajo s temi po tis°^' ^;|ko n;i primer vs n , ^ ki delajo na področju oseb ' dohodkov, (to je bila prv; P 'kacija na sistemu) pravijo sni ^rclc* *šli in sedanji način del; l,k nista primerljiva, ^'rektor službe AGP Marjar daT Poveti‘d' da je računal st' l) potreben čas za prehod 'n t-ša na nov sistem in za zače-dv |la na novem sistemu, vsaj P;^ t ‘-as' da se eki- in dodobra spozna z deje , ,ln °piemo. Dejanski čas pa hrj,11 Za polovico krajši. Po do-len' ^Vch letih, odkar je zapos-Prg ^radisu, je mnogo del ncšcnih na glavni računalnik. Delavce AGP čaka še »velika akcija« za prenos saldakontov. financ in materialnega poslovanja, iz starega računalnika (Fa-com) na nov računalniški sistem. Ta paket obdelav, ki je precej obsežen in medsebojno povezan bo v najkrajšem času prenesen na nov računalnik, saj je njihova obdelava na starem praktično že ugasnila. Programska oprema (softvvarc) je že izgotovljen, in-struktaža je delno že opravljena, sedaj pa Računovodsko inštruk-tažna služba RIS) pripravlja šifrante. Tako za prihodnost ostajajo še manjše zadeve, vendar enako pomembne kot je poslovni del -to je tehnični in splošno informacijski del. Računalniki so že dobro izkoriščeni. Bolje bo potrebno izkoristiti še možnosti računalniške povezave med tozdi. Vspostavljena računalniška mreža namreč lahko služi tudi kot elektronska pošta. Da pa jo bi lahko vpeljali, bi se morali te naloge resno lotiti. »Pri nabavi računalniške opreme smo si zamislili postopen način nakupa, ki upošteva rast cen in razvoj računalnikov v svetu in ki je za nas bolj ugoden. Tako bi bil naprimer računalnik, ki bi pokrival naše zahteve v naslednjih sedmih letih, sedaj zelo velik in zelo drag ter v začetku še ne dovolj izkoriščen. Če pa se odločimo za računalniški sistem, ki bo pokrival dveletno obdobje, bo ta bistveno cenejši, po dveh letih pa bo na tržišču že nova generacija računalnikov, ki bodo precej manjši, tri do petkrat hitrejši kot prejšnji, cenovno pa v istem razredu kot predhodno kupljeni. Za ta drugi sistem smo se odločili v Gradisu. Tako smo sedaj pred odločitvijo, ali v bližnji prihodnosti zamenjati računalnik Gemini 600 z računalnikom IMikrovax - 3. Operacijska sistema sta pri tem novem in na našem Gemini-ju enaka, tako da so obdelave v trenutku prenosljive. Mikrovax pa je za 3,5 do 4 krat hitrejši, šestkrat manjši in porabi desetkrat manj energije kot prejšnji (trikrat več kot za delo porabijo računalniki elektrike za hlajenje). To je pomembno zato. ker ima računalniški center priključeno opremo v višini moči 60 kW, na mesec pa plačamo za elektriko približno staro milijardo din. • Mikrpvax ima 32 mega bitov hitrega spomina (Gemini le 4) in pa fiksne diske z I G - hv-tov pomnilniškega prostora. Bistvena prednost Mikrovaxa je večja hitrost procesorja. Pri Geminiju že opažamo precejšnjo gostoto porabe procesorja in zato tudi malo daljše ali tudi predolge odzivne čase. Možno je tudi povezati skupaj več računalnikov Mikrovax (v ti. cluster) in nanj priključiti še »terminal Server«, ki lahko pokriva do 200 terminalov. Zaradi vsega tega je seveda naša želja, da bi zamenjali računalnik«. je dejal Marjan Jerič. V Računalniškem centru (RC) Gradisa so imeli lak računalnik dva meseca na preizkušnji in z rezultati so bili zelo zadovoljni. Seveda bi morali ob zamenjavi star računalnik prodati, vendar tečejo dogovori o prodaji počasneje kot so najprej računali. Tako še ne vedo, kako bo z novim strojem. Mikrovax je posodila Izolska delovna organizacija Galeb, ki ga ponuja bistveno ceneje kot Iskra, ki hoče za tak računalnik približno 80 odstotkov več. kar znese od ISO do 200 starih milijard. S to razliko bi lahko nadzidali že zdavnaj pretesno stavbo RC ob upravni stavbi tozda Obrat gradbenih polizdelkov, kamor bi se lahko preselili vsi delavci AOP. Delavci AOP so sedaj razdeljeni med stavbo RC pri tozdu OGP ir stavbo DSSS na Smartinski cesti, kar je za naravo njihovega dela zelo ne-prikladno. Razen tega so v DSSS precej »tuja« služba, saj razen nekaj skupnih opravil ni kakšne druge povezanosti med službami. Razlike so tudi v načinu in organizaciji dela. ker je delo v AOP predvsem podobno proizvodnemu delu (roki. plani, izdelki itd.). To je pripeljalo do tega. da se vodstvo DSSS in ostali s samo problematiko AOP niso ukvarjali. V službo AOP je bilo vloženih precej sredstev, tako za nabavo opreme, kot za tekoče obratovanje. Zato je AOP v DSSS glede stroškov in delitve amortizacije med vodilnimi službami. Sredstva pridobljena od tozdov pa so se porazdeljevala drugače, kot so bila pridobljena, kar je poglabljalo težave pri sodelovanju z DSSS. Zato so v AOP nekaj časa razmišljali tudi o osamosvojitvi službe v posebno delovno skupnost. Tudi pridobivanje dohodka iz naslova AOP je možno in se je že izvajalo. vendar od tega delavci AOP. sama služba in tozdi nimajo kaj dosti. Tako so pri izgradnji računalniškega centra na Kosovu delavci AOP za DSSS pridobili dohodek (čista sredstva v višini približno 14 starih milijard). AOP pa od tega nima nič. razen da dela in inštruira. Zato tudi nima več pravega interesa, saj se sredstva ne porazdelijo med tiste, ki jih ustvarjajo s svojim delom. Imeli so velike težave tudi že s samimi plačili delavcem za taka izredna dela. saj so nekateri na DSSS nevoščljivi drugim vsak dinar. Zaradi vsega tega, zaradi nepriznanja za opravljena dela (večkrat tudi preko cele noči) in nejasnosti okoli reorganizacije Gradisa in DSSS pa se lahko zgodi, da bo šel iz Gradisa tudi direktor AOP. To pa bi biki po odkritosrčnih besedah delavcev te službe neprecenljiva škoda. M. M. Na levi je \likrovax na preizkušnji v Računalniškem centru Gradisa, na desni pa del računalnika Gemini 600. !Vfikrovax je šestkrat manjši in mnogo sposobnejši od našega sedanjega računalnika. Ljubljanska enota Biroja za projektiranje Maribor Projektantsko delo je premalo cenjeno Do projetive v gradbeništvu imamo prav mačehovski odnos. V prispevkih o gradnji omenimo izvajalca del, naročnika, tudi še obrtnike, pozabimo pa na tiste na začetku, na projektante. Tako se tudi oddelek Biroja za projektiranje Maribor v Ljubljani na Vilharjevi, zelo redko pojavi v Gradisovem vestniku. Zato najprej nekaj podatkov o njem: nastal je leta 1974 kot arhitektonsko in konstruktorsko dopolnilo mariborskemu biroju in sicer za razvoj in projektiranje montažnih hal sistema Gradis - Velo. Sedaj pa je njegovo področje dela seveda dosti širše: V enoti je trenutno 16 zaposlenih, začeli pa so z dvema projektantoma in sodelavcema. Ker za razvoj ni bilo namenjenih dovolj sredstev, je bilo treba zlasti gradbeno obrtniške in arhitektonske detajle reševati in tipizirati ob projektih za konkretne objekte. Na enak način so razvili tudi sistem montažnih aneksov in samostojnih poslovnih stavb ter sistem montažnih razdelilnih trafo postaj. Nadaljna usmeritev arhitektonskega dela je bila v projektiranje posodobitve obratov in baz gradbene operative in skoraj ni tozda, ki bi jih ne realiziral. Izdelali so projekte betonske prcfabrikacije in strojne baze Radnika Bijelo ter vzpostavili redno tehnično sodelovanje pri projektiranju konstrukcij za njihovo proizvodnjo. Z Velo halami pa je navezano intenzivno sodelovanje konstruktorske skupine na tozd OGP, saj je približno polovica njihovega dela vezana na ta tozd. • Izdelali so nešteto tako imenovanih »ponudbenih projektov«, s katerimi je uspelo izvajalskim tozdom pridobiti delo, na žalost pa inženiring in arhitektura ostajata v večini primerov v rokah investitorjevih projektantov. Zaradi tega sc je arhitektonska skupina zreducirala na minimum in preorientirala na projektiranje za zunanje naročnike, čeprav bi s svojim specifičnim znanjem in izkušnjami lahko mnogo več koristila Gradisu. Že od vsega začetka pa so projektirali konstrukcije pri posameznih večjih in reprezentančnih objektih, kot je na primer stavba ČGP Delo v Ljubljani, hotel Sava v Rogaški Slatini ali pa skupaj s kolegi iz Maribora dele projekta za tamkajšnje gledališče. Ves čas' so sc vključevali v Gradisove razvojne naloge na področju marin in pomorskih gradenj, globokega temeljenja na zabitih prefabriciranih kolih in razvili novo montažno šedno streho. Razvijali so sistem malih motažnih premostitvenih objektov, ki jih izdeluje tozd OGP in jih je veliko že zgrajenih, predvsem na ljubljanskem barju. Področje njihovega dela je zelo široko. Projektirajo tako kon- Projekti za dvoje pokritih teniških igrišč za športni klub Slovan na Kodeljevem v Ljubljani so bili narejeni v enoti na Vilharjevi. Pri tem so bili prvič uporabljeni tipski Velo elementi tozda OGP za izdelavo dvokapne strehe. strukcije iz armiranega in prednapetega betona kot jeklene in zahtevne lesene konstrukcije. Tako na primer sodelujejo kot konstruktorji pri sanaciji ljubljanskega gradu, kjer ravno v tem času poteka montaža lesene strežne konstrukcije, ki so jo načrtovali v biroju na Vilharjevi. • Že od vsega začetka so sodelovali z drugimi samostojnimi ljubljanskimi arhitektonskimi biroji. Za Biro 71 so sodelovali pri izdelavi projektov za več bolnišnic po Jugoslaviji in vojaški klub, ki je bil pred nedavnim odprt v Bagdadu. Sodelujejo predvsem še z birojem Ambient in LIZ inženiringom. Udeleženi so bili pri projektu P 202 v Iraku, kakor tudi v enoti v Frankfurtu, kjer sodelujejo še sedaj. Sicer pa skoraj ni tozda v Gradisu, s katerim ne bi sodelovali, v zadnjem času še posebej z Gradbeno operativo Ljubljana. Predstavljamo vam delavce ljubljanske enote mariborskega Biroja za projektiranje. Ker jih ni veliko, so se lahko kar vsi postavili pred fotografski aparat. Gradbeno enoto v Kopru in tozdom Inženiring. Želijo si tudi več sodelovanja z Birojem za projektiranje Ljubljana, saj sc njihovo specifično konstrukters-ko delo dopolnjuje. Referenc imajo seveda še veli' ko. Od leta 1974 imajo za seboj okoli 500 projektov in v okviru tega tudi okoli milijon kvadratnih metrov hal sistema Velo. V novejšem času skušajo pri naših izvajalskih tozdih prodreti z racionalizacijami. Tako so na primer pred kratkim za deponijo premoga v Puli naredili kontra-projekt osnovnemu projektu, delno spremenili koncept in tako nekatere količine bistveno zmanjšali, ter tako pripomogli k pridobitvi tega dela. V enoti čutijo še vedno premajhno zainteresiranost izvajalcev za njihovo delo. Pravijo, da jih predvsem pri velikih projektih ne znajo dovolj uporabiti, menijo da bi lahko več koristili Gradisu in bi jim ne bilo treba zapravljati energije in časa za pridobivanje dela izven Gradisa. Kot Gradis potrebuje dobre projektne, tako bi tudi oni potrebovali Gradis, saj velikih projektov brez naše delovne organizacije ne bi mogli realizirati. V vseh teh zadnjih letih je bil projektantski del gradbene stroke v Gradisu premalo poudarjen. V časih, ki prihajajo, pa bi moral biti mnogo bolj, sicer bo naša delovna organizacija morala najemati zunanje projektante, ki pa praviloma premalo poznajo Gradisove možnosti in njegovo tehnologijo, pravijo delavci ljubljanske enote Biroja iz Maribora in upajo, da bo Gradis te sugestije še pravočanso upošte- val- M. M- Z beležnico in fotoaparatom na obisku pri ptujski operativi V mili zimi operativa prehiteva roke Sicer hladno, vendar lepo januarsko vreme nas je /vabilo ven na teren, kjer v letošnji mili /imi operativa ne po/na običajnega in /a ta čas značilnega zimskega premora. , ( Obiskali smo ptujski tozd GE in za naslednjo številko Gradiso-' Gradnje ter nekaj tamkajšnjih vega vestnika pa zbrali kar pre-gradbišč, povprašali to in ono, cej zanimivega gradiva, naredili nekaj posnetkov, za to Ptujska čistilna naprava Gradnja ptujske čistilne naprave ob desnem bregu Drave. na Sturmovcu, se je začela sredi lanskega oktobra. Na območju, kjer so pred leti naredili prve objekte delavci Nizkih gradenj. 2daj za investitorja Komunalno 'n gradbeno podjetje Ptuj. tozd kanalizacija- Vodovod, dela °Pravljata dva izvajalca - tozd KGP Drava ter Gradisove Gradnje. Slednje so prevzele izgradnjo treh objektov: I- Kompresorsko postajo in avtomatske grablje 2. Peskolov in maščobnik 3. Rekonstrukcijo aeracije Gradbena dela bodo trajala nekako do meseca junija, potem pa so na vrsti inštalaterska dela, ki jih bo opravilo podjetje IMP. Čistilna naprava naj bi začela obratovati oktobra. Vrednost gradbenih del je ocenjena na nekaj nad 1,2 milijarde dinarjev. Na gradbišču je bilo v času našega obiska okrog 50 ptujskih gradisovcev. V zvezi s čistilno napravo bi omenili še to, da bo omogočala prečiščevanje organskih snovi, čemur pravijo tudi biološko prečiščevanje vode, ne pa tudi odstranjevanja težkih kovin iz nje. Na gradbišču so se nam še pohvalili, da jim je vreme omogočilo pridobiti kak mesec rezerve; dela bodo zanesljivo končali v roku. Rabelčja vas Po pozidavi kareja A in B je stanovanjski blok v gradnji, ki nosi oznako C-3, prvi in zaenkrat edini blok v kareju C. V pritličju, štirih nadstropjih in izkoriščeni mansardi bo skupaj 63 novih stanovanj. Gradnja se je pričela maja lani, blok pa mora biti končan v enem letu. Blok C-3 bo hkrati prvi blok v tej soseski, ki bo priključen na plinsko omrežje. Imel bo tudi enocevni sistem centralnega gretja s talnim razvodom ter nekoliko spremenjen zunanji videz. Zapišimo še to. da so v blok vgradili stavbno pohištvo, ki so ga v celoti izdelali v tozdovem lastnem obratu Mizarstvo.' Trgovski paviljon V Rabeljčji vasi je Gradisova ptujska operativa pozimi zgradila še en nov objekt in sicer trgovski paviljon, ki pa pomeni čisto gradnjo za trg. Ob pričetku del septembra lani je bila namembnost objekta znana zgolj okvirno. Zdaj so vsi lokali že prodani, objekt pa bo gradbeno dokončan prihodnji mesec. V paviljonu bo od skupno 240 kvadratnih metrov uporabnih površin 195 kvadratnih metrov namenjenih poslovni dejavnosti. V objektu bo zasebna prodajalna in boutik, gostinski bar lokal-ček, Intesova slaščičarna in lokal Loterije Slovenije. Kupcem lokalov nudijo tudi storitve prilagoditvenih del. G. B. V paviljonu v Rabelčji vasi bo pet lokalov, ki so že vsi prodani. Med najbolj iskanimi izdelki tozda OGP so cevi različnih profilov. Njihova kvaliteta je znana daleč naokoli, zato jim za njihovo prodajo ni treba skrbeti. Uspešna prodaja standardnih izdelkov tozda OGP Pred prodajalno OGP so razstavljeni vzorci izdelkov, tako da sijih lahko kupci že pred nakupom dodobra ogledajo. V ozadju je deponija izdelkov za prodajo. Proizvodnja komaj dohiteva povpraševanje Paleta izdelkov Gradisovega tozda Obrat gradbenih polizdelkov iz Ljubljane je zelo široka - od betonskih zidakov in cvetličnih korit do armiranobetonskih pilotov in specialnih nosilcev. Kljub temu, da se v tozdu želijo usmerjati v izdelke višje stopnje tehnologije, torej v tiste, v katerih je vgrajenih več dela in znanja ter manj betona in železa, kar je seveda pravilna poslovna politika, ne zanemarjajo manjših in manj zahtevnih izdelkov tako imenovane betonske galanterije. Izdelava zahtevnejših izdelkov po naročilu predstavlja 70 odstotkov njihove realizacije, ostanek pa prodaja standardnih izdelkov. Za njo je zadolžen prodajni oddelek v tozdu, ki šteje štiri delavce. Vodja prodaje jc Helena Andoljšek, na tem delovnem mestu je štiri leta, v Gradisu pa trinajst let. Naj naštejem nekaj bolj iskanih izdelkov, ki jih prodajajo: betonske cevi, cestni robniki, stebri za ograjo, vinogradniški stebrički, betonski zidaki (ki jih prodajo zelo veliko), cvetlična korita, hlevske rešetke, koritnice za odvajanje vode itd. Zelo iskane in cenjene so betonske cevi. OGP izdeluje meter dolge cevi s premerom od 15 do 100 cm in specialne vodotesne cevi za kanalizacijo dolžine 2,50 metra in premera od 40 do KM) cm. V lanskem letu so jih proda--li v skupni dolžini vrtalo manj kot 115 kilometrov! Prodaja jc manjša pozimi in prične naraščati marca, ko se pričenja gradbena sezona, vedno pa jc povpraševanje večje od ponudbe, kar je dokaz dobre kvalitete izdelkov. Tako včasih kakšnemu kupcu ne morejo ustreči z rokom dobave, kar je tudi največja težava, ki jo imajo v pro- ij Sodobno komunikacijsko sredstvo Še trije telefaksi V prejšnjki številki Gradisovega vestnika smo objavili ve-stičko, da smo v Gradisu dobili prva dva telefaksa, napravo, ki omogoča sodoben in hiter prenos sporočil, skic, načrtov oziroma vseh pisnih dokumentov. Dobili so ga v LIO Škofja Loka in v predstavništvu v Beogradu. Telefaks je naprava, ki deluje kot nekakšen fotokopirni stroj na daljavo, zveza med pošiljateljem in prejemnikom pa se vzpostavi kar po telefonu. Sedaj imajo telefakse tudi v Celju, na DSSS in v Nizkih gradnjah Maribor. Za osvežitev spomina objavljamo klicni številki telefaksa v LIO (064) 631-114 in v Beogradu (011) 166-779. Številka telefaksa na DSSS je (061) 445-969 in v Celju (063) 25-711 in v Nizkih gradnjah (062) 27-465. q p S /VNAJ . S s s s s s i s s s 5 s s s f s * š, s • Še nekaj cen za tiste, ki se bodo na pomlad lotili urejanja svojega koščka zemlje ali okolice doma: kvadri širine 20 cm stanejo 3400 din. širine 30 cm pa 4560 din, vinogradniški stebrički, dolgi so 2,80 metra, stanejo 26.570 din, cestni robniki so po 14.230 in 19.520 din, meter dolge koritnice pa po 66.230 din. Cene so približno take kot v drugih gradbenih podjetjih in seveda od časa do časa malce poskočijo. Pa kaj se more, draži se cement, pa železo ..., sicer pa so kupci tega že tako vajeni. dajni enoti. Kupci morajo največkrat čakati na cevi manjših profilov - 15, 20 in 30 centimetrov, ki so najbolj iskane. V OGP jih dnevno naredijo le po 80 kosov vsakih, prodali pa bi jih lahko tudi po petkrat več. Do enodnevnih zastojev prihaja tudi pri menjavi kalupov za večje cevi. Te težave bi lahko rešili le z novimi proizvodnimi prostori in stroji, vendar ob dobri prodaji bolj zahtevnih elementov ni denarja za manj donosne naložbe. Kupci pogosto povprašujejo po ceveh večjega profila, tudi dvometrskih, ki pa jih OGP ne dela. Nekaj težav imajo tudi zaradi tega. ker imajo prevzem v proizvodnji in ne na deponiji. Helena Andoljšek med prevozom pa se izdelki tudi lomijo. Ker lom ugotavljajo enkrat mesečno, se dejansko stanje ne ujema vedno s knjižnim- • Prodajalna, ki jc čisto blizu Gradisove stavbe skupnih služb, je odprta od 7. do 14. ure vsak delavnik in tudi eno soboto na mesec. Za prevoz kupljenega blaga mora poskrbeti kupec sam, če pa ne gre drugače, ga napotijo na naš tozd Strojno prometni obrat po pomoč. In za konec še nekaj kritike- odkar je prodajni oddelek * * * * v baraki - in to^je že vrsto let - k' na zunaj ne izgleda preveč pr>v' lačno, jim obljubljajo nove pr0' store. Nekaj časa jc bilo že skoraj dogovorjeno, da jim bodo ob upravni stavbi OGP postav^1 montažno hišo Lesno industrij5' kega obrata Škofja Loka, ki ki b' tako služila še v reklamne name' ne tega tozda. Pa je seveda, k*’1 še mnogo drugega, tudi to padl° v vodo. Preveč interesov in dogovarjanja ob preslabi poslov" zavzetosti lahko uniči še tak" dobro idejo. Bomo videli, če bo v prihod nosti kaj bolje. M- V ponos Mariboru in Gradisu_ Avtobusna postaja kmalu nared O gradnji nove avtobusne postaje v Mariboru smo v našem glasilu že večkrat poročali. Gre pač za objekt, kije za mesto ob Dravi še kako pomemben, zato tudi vlada zanj veliko zanimanje. Čeprav je bil rok za končanje objekta med gradnjo že večkrat podaljšan, pa sedaj le velja prepričanje, da bo avtobusna postaja končana do praznika mesta Maribor, 27. aprila. Tega ne gre pripisati le ugodnemu vremenu, ampak tudi dejstvu, da so nekateri kooperanti, predvsem zaradi njih so nastale zamude, svoje obveznosti le pričeli izpolnjeva- ti. Tako dobiva nova avtobusna postaja sedaj že svojo pravo podobo, ki bo v mnogočem olepšala ta del Maribora, ki je bil vsa povojna leta v sramoto mestu. Mirno lahko zapišemo, da ta objekt ne bo samo v ponos Maribora ampak tudi izvajalcu del mariborski Gradbeni enoti Gradisa. F. Š Nova avtobusna postaja bo polepšala ta dosedaj precej zanemarjen tlel Maribora. Fotografija za spomin Tik pred zaključkom redakcije smo, sicer neuradno, izvedeli, da nam je (končno) le uspelo prodati počitniški dom v Biogradu. Upamo, da nam bo pridobljeni denar pomagal iz težav... ------------------------ Povečan obseg glasila • Za pričujočo številko našega glasila se je nabralo kar veliko prispevkov, pa tudi v Centru za izobraževanje so nam pripravili vsakoletni razpis štipendij, študija ob delu in sezname strokovnih izpitov, tečajev in seminarjev v letu 1989, ki obsega kar štiri strani. To je uredništvo prisililo, da smo za polovico povečali število strani, tako da jih ima ta številka 24, namesto običajnih 16. Tud: križanka je našla svoje mesto, zato upamo, da bo tokrat manj negodovanja, saj se nam je januarja kar nekaj bralcev oglasilo in se jezilo, ker križanke, ki jo veliko gradisovcev rešuje, nismo objavili. Pa veselega branja vam želimo. Uredništvo V___________________________________________________________J Obnova Hribarjeve vile v Cerkljah Odprli bančni servis Pisali smo že o obnovi okrog 300 let stare Hribarjeve vile v Cerkljah na Gorenjskem. 20. januarja je Ljubljanska nostni obiskovalci uredijo večino hanka. Temeljna banka Go- zadev, zaradi katerih so morali fenjske Kranj, v pritličju odprla do tega datuma v Kranj, Kamnov bančni servis, v njem pa lah- nik ali pa kar v Ljubljano, ko krajani, okoličani in prilož- Upam si zapisati, da verjetno v tem na oko prijetnem in lepo da postori še to in ono v nad-urejenem bančnem servisu ne bo stropju, uredi okolico in pripravi nikdar več toliko »strank« hkra- vse za predajo in otvoritev tudi ti, kot jih je prišlo na otvoritev, drugih prostorov v obnovljeni Za kraj je bil to velik dogodek - hiši. Ti preostali prostori naj bi za vse pa je zmanjkalo prostora, začeli služiti svojemu namenu Ekipa tozda GE Jesenice je nekako v sredini meseca febru-imela v naslednjih dneh nalogo, arja. q g Član poslovodnega odbora LB-TBG Kranj Slavko Erzar med nago-v°rom domačinom. Izrekel je tudi vso pohvalo izvajalcu zahtevnih °hnovitvenih del - Gradisu. Pročelje povsem obnovljene okrog 300 let stare Hribarjeve vile v Cerkljah v kateri ima prostore Ljubljanska banka. KO Ljubljana priključeni KO Maribor Odslej samo poslovna enota Redna likvidacija tozda Kovinski obrati Ljubljana gre proti koncu, delavce pa je prevzel tozd Kovinski obrati Maribor. Tako je bilo sklenjeno na seji delavskega sveta Kovinskih obratov Maribor. S tem se bo zagotovila kontinuiteta proizvodnje v Ljubljani ter realizacija koncepta enotne strojegradnje v Gradisu. Poslovna enota Ljubljana bo v sestavi Kovinskih obratov Maribor, vendar se bo njeno poslovanje vodilo ločeno, da bi se lažje sproti spremljali poslovni rezultati in bi se dalo hitreje ukrepati. V tej zgradbi bo še letos stekla proizvodnja polnjenih žic... Nova proizvodna dvorana za Tovarno dušika Ruše Tipska Gradisova hala Gradbena in obrtniška dela na novi proizvodni dvorani v Selnici naj bi delavci Gradbene enote Maribor končali do 15. aprila. Delavci tozda Kovinski obrati Ljubljana v likvidaciji so s 1. februarjem prerazporejeni v Kovinske obrate Maribor in sicer na enaka dela in naloge, na kakršne so bili razporejeni tudi v / \ Iz Ljubljane v Maribor Milan Bedi Med nekaj delavci tozda Kovinski obrati Ljubljana -v likvidaciji, ki delajo prav v Kovinskih obratih Maribor je tudi Milan Bedi iz Medjimurja. Ko je julija lani prišel iz vojske je bil razporejen v mariborske Kovinske obrate. V Ljubljani je bil električar v Wacker servisu, v Mariboru pa postaja avtoe-lektričar - povedal je, da malega finišerja že »obvlada«. Na začetku mu je bilo v Mariboru malo težko. Vse je bilo drugače: drugo delo, drug sistem dela, drugačni odnosi, novi ljudje. Sedaj pa ^e je na vse to že privadil in bi se že kar težko vozil v Ljubljano - od Maribora do doma mu je namreč precej bliže kot iz slovenskega glavnega mesta. M. M. V______________________ J tozdu Kovinski obrati Ljubljana v likvidaciji. Da bi lahko prevzeli Poslovno enoto v Ljubljani so morali v tozdu Kovinski obrati Maribor spremeniti in dopolniti statut, kar so opravili na seji delavskega sveta 24. januarja, sedaj pa bo treba uskladiti in dopolniti tudi druge samoupravne akte in sicer najkasneje do 1. maja letos. Poslovna enota Kovinskih obratov Maribor v Ljubljani ni pravna oseba in nima pooblastil v pravnem prometu, pooblaščena pa je, da samostojno sklepa pogodbe s področja tekočega poslovanja in vzdrževanja. Enoto vodi vodja (sedaj je to Marjan Gostinčar), ki je delavec s posebnimi pooblastili, njegov mandat traja 4 leta. Delavci poslovne enote sestavljajo posebno samoupravno in sindikalno skupino in oblikujejo delni zbor delavcev, ki obravnava vse zadeve, ki so po statutu tozda Kovinski obrat Maribor v pristojnosti zbora delavcev in samostojno odloča o zadevah, ki zadevajo samo delavce PE. Delavski svet Kovinskih obratov Maribor se bo povečal za tri delegate iz Poslovne enote Ljubljana, ker pa imajo Kovinski obrati Maribor začasni ukrep družbenega varstva, so samoupravne pravice delavcev omejene, kar seveda velja tudi za delavce :'islovne enote v Ljubljani. V Poslovni enoti Ljubljana se bo oblikoval petčlanski svet PE, ki bo posloval po enakih načelih in postopku kot delavski svet tozda. Organi upravljanja Kovinskih obratov Maribor ne morejo sprejeti sklepov, ki se nanašajo na medsebojno dogovorjene pravice in in obveznosti delavcev Poslovne enote v nasprotju s stališčem sveta PE. K tem spremembam statuta Kovinskih obratov Maribor mora dati svoje soglasje tudi delavski svet Gradisa. „ Investitor je Tovarna dušika iz Ruš, v novem obratu pa naj bi proizvajali tako imenovano polnjeno žico. ki je potrebujejo za svoje lastne proizvodne potrebe. Proizvodna dvorana je tipska Gradisova, meri pa nekaj manj kot 1500 kvadratnih metrov. Zaradi ugodnega vremena, ki vlada ta čas pri nas, dela potekajo po načrtu in gradisovci trdijo, da bodo v roku predali objekt investitorju. štrof Po spremembi nekega predpisa Proč vrženi milijoni Človeka najbolj ujezi, kadar ugotovi, da je bil ves njegov trud zaman, da se je nekdo z njim poigral in mu celo povzročil znatno materialno škodo. V prejšnji številki Gradisovega vestnika smo objavili članek, ki smo ga opremili z naslovom V novo leto z novimi oznakami na vozilih - Nadzor strožji, kazni višje. V strokovnem članku, ki utemeljuje zakaj in na podlag katerega predpisa smo v Gradisu dolžni vse avtomobile opremiti z nalepkami na obeh bočnih straneh, je avtor zapisal tudi tole: »Tako bodo naša vozila skladno s pravilnikom opremljena z dodatnimi oznakami, kar seveda ni majhen strošek za našo DO. Zakon je pač zakon.« Nalepke so bile tisti čas že v hiši, nekatere tudi že na avtomobilih, nekatere pa še v delu. Na tem mestu ne bi ponavljali imen vseh. ki so se trudili, da bo črki zakona zadoščeno. Nalepke je bilo treba oblikovati, organizirati natis, nalepiti na avtomobile - predvsem pa PLAČAH! Ker je predpis, ki naj bi stopil v veljavo s 1. 1. 1989, v uradnem listu pa je bil objavljen oktobra lani, zahteval, da oznaka vsebuje tudi podatke o sedežu (naslovu) imetnika vozil, so bile naklade majhne (število avtomobilov v vsakem posameznem tozdu in nekaj malega rezerve). Ko so pričeli prihajati računi, je treščilo kot strela z jasnega, da nalepke sploh niso obvezne! Pa ni, da bi po krivem obteževali avtorja strokovnega članka, da je predpise tolmačil narobe! Prišlo je do spremembe člena istega Pravilnika, prav tako objavljene v Uradnem listu z datumom 20. januar 1989, torej je predpis veljal vsega 20 dni! Dovolj, da so bili v tem času in zavoljo tega v naši (in drugih) DO vrženi stran milijoni dinarjev. Bržkone se bo (ne)odgovornost znova utopila v anonimnosti, čeprav primer kar kliče po tem, da bi jo bilo potrebno razkriti in imenovati z imeni in priimki. V času in razmerah, ko bi morali paziti in smotrno obrniti vsak dinar, res ne gre,'da nam neimenovani nekaznovano zapravljajo milijone! G. B. Razpis Centra za izobraževanje RAZPIS ŠTIPENDIJ IN ŠTUDIJA OB DELU TER OBVESTILO O STROKOVNIH IZPITIH, TEČAJIH IN SEMINARJIH V LETU 1989 Izobraževanje v Gradisu bo tudi v letu 1989 potekalo v skladu s sprejetim planom izobraževanja. Naše delo bomo razdelili na sledeča večja delovna področja: 1. Štipendiranje 2. Proizvodno delo, delovna praksa ter počitniška praksa 3. Pripravništvo 4. Usposabljanje in izpopolnjevanje 5. Študij ob delu in iz dela 6. Izobraževanje v zvezi'z zakonskimi predpisi 7. Družbenopolitično izobraževanje 8. Usposabljanje za varno delo. Da bi se člani kolektiva lažje vključevali v posamezne oblike izobraževanja, podajamo informacijo o nekaterih možnostih. Podatki so le okvirni. Interesenti, ki bodo to želeli, bodo podrobnejše podatke lahko dobili v Centru za izobraževanje. I. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 a.) Poklici do IV. zahtevnost' ne stopnje - zidar za zidanje in ometavanje 7 štipendij - tesar opažev 18 štipendij - obdelovalec lesa 3 štipendije - zidar 33 štipendij - tesar 45 štipendij - železokrivce 18 štipendij - cementninar 8 štipendij - avtomehanik 1 štipendija - konstrukcijski ključavničar 3 štipendije - strojnik gradbene mehanizacije 5 štipendij - varilec 3 štipendije - obratni elektrikar 4 štipendije - elektromehanik 2 štipendiji - strojni mehanik 1 štipendija - mehanik obdelo- valnih strojev 10 štipendij - kovinostrugar 3 štipendije - frezalec 1 štipendija - kuhar 2 štipendiji - mizar, stavbni mizar 8 štipendij b.) Poklici V. zahtevnostne stopnje - gradbeni tehnik 8 štipendij - ekonomsko-komerci- alni tehnik 2 štipendiji - strojni tehnik 3 štipendije - lesarski tehnik 2 štipendiji - geodetski tehnik 1 štipendija c.) Poklici VI. in VII. zahtev- nostne stopnje - inženir gradbeništva 4 štipendije - ekonomist 2 štipendiji - inženir strojništva 2 štipendiji - dipl. inženir gradbeništva 18 štipendij - dipl. ekonomist 6 štipendij - dipl. inženir arhitekture 1 štipendija - dipl. inženir strojništva 4 štipendije - dipl. inženir lesarstva 2 štipendiji Podoben razpis štipendij bo objavljen v okviru skupnega republiškega razpisa v časopisu »DELO«, v mesecu marcu 1989. Prošnje za štipendije bodo morali kandidati oddati na predpisanih obrazcih posameznemu tozdu Gradisa ali pa jo poslati na naslov GIP GRADIS. Center za izobraževanje, Ljubljana, Šmartins-ka 134/a najkasneje do 30. junija 1989. Štipendije bodo podeljevane po kriterijih Sasa o štipendiranju v SR Sloveniji. a) Vsi učenci - štipendisti morajo v skladu s šolskim programom vsakoletno proizvodno delo oziroma delovno prakso opravljati v okviru Gradisa. Razpored učencev koordinira Center za izobraževanje. b) Vsi naši štipendisti morajo med letnimi šolskimi počitnicami opravljati v Gradisu enomesečno počitniško prakso. Razpored praktikantov koordinira Center za izobraževanje. III. INTERNI IN EKSTERNI TEČAJ! USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA O vseh oblikah usposabljanja in izpopolnjevanja bomo tozde obveščali tekoče. Navajamo le nekatere od možnih tečajev in seminarjev. Po. dogovoru z vodstvi tozdov lahko organiziramo, zaradi morebitnih aktualnih potreb, tudi posebna, specifična usposabljanja in izpopolnjevanja. - Tečaji za PU in KV tesarje, zi- darje in železokrivce že potekajo v Ljubljani in Mariboru. Naslednji tečaji te vrste se bodo začeli decembra 1989. - Tečajev za inštruktorje naj bi se v bodoče udeleževali tudi skupino-vodje. Prvi tečaj že poteka. Naslednja tečaja bosta v času od 22. februarja do 21. aprila 1989 in od 23. oktobra do 26. decembra 1989. - Tečaje za KV tesarje, zidarje in železokrivce v Mariboru in Ljubljani bomo organizirali po dogovoru z vodstvi tozdov. - Tečaji za strojnike težke gradbene mehanizacije (trajanje 2 meseca) se bodo začeli: 20. februarja 1989 5. aprila 1989 31. maja 1989 13. septembra 1989 2. novembra 1989. - Tečaji za žerjavarje (trajanje I mesec) se bodo začeli: 6. februarja 1989 8. marca 1989 3. aprila 1989 10. maja 1989 7. junija 1989 | 4. septembra 1989 2. oktobra 1989 2. novembra 1989 4. decembra 1989 - Tečaj za avtodvigaliste (traja 3 tedne) bodo vsak mesec, razen julija in avgusta. - Tečaji za montažo in demontažo žerjavov (trajanje 3 tedne) bodo 6. februarja, 8. aprila, 2. oktobra in 2. novembra 1989. - Tečaji za signaliste in navezoval-ce bremen (trajanje 3 dni) bodo organizirani po posebnem dogovoru, upoštevajoč število prijavljenih kandidatov. - Tečaji za strojnike lahke gradbene mehanizacije (trajanje 6 tednov) se bodo pričeli 20. februarja, 5. aprila, 31. maja, 13. septembra in 2. novembra 1989. - Tečaji za kompresoriste do 7 atm delovnega pritiska (trajanje 8 dni) bodo po dogovoru v mesecu maju, septembru in oktobru 1989. - Tečaji za strojnike betonarn (trajanje 3 tedne) bodo 13. marca, 9. oktobra, 6. novembra in 4. decembra 1989. - Tečaja za gradbene minerje (trajanje 3 mesece) bosta 20. februarja in 2. oktobra 1989. Posamezniki se za udeležbo na tečajih prijavljajo kadrovskim službam v tozdih. Po odločitvi Komisije za delovna razmerja se prijave posreduje Centru za izobraževanje, ki uredi vse potrebno glede udeležbe. IV. ŠTUDIJ OB DELU IN IZ DELA To izobraževanje se financira iz sredstev sklada skupne porabe tozdov, vendar pa od leta 1988 po dogovoru združujemo ta sredstva za plači- lo šolnin na nivoju delovne organizacije. Za šolsko leto 1989/90 razpisujemo naslednje možnosti študija ob delu (za gradbene delovodje pa v nekaterih primerih tudi študija iz dela): - osnovna šola -gradbeni deloodja -gradbeni tehnik -strojni tehnik - lesarski tehnik - višji upravni delavec - socialni delavec - ekonomist - gradbeni inženir - strojni inženir -dipl. sociolog - dipl. inž. arhitekt - dipl. ekonomist -dipl. gradbeni inženir - dipl. ekonomist -podipl. študij 3 delavci 15 delavcev 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 3 delavci 22 delavcev 2 delavca 1 delavec 1 delavec 2 delavca 7 delavcev 1 delavec Podrobne informacije daje kandidatom za študij ob delu Center za izobraževanje. Prošnje za odobritev šolanja je treba predati kadrovskim službam tozdov ali delovni skupnosti najkasneje do 31. maja 1989. O prošnjah bodo odločale Komisije za delovna razmerja. V. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNE IZPITE IN STROKOVNI IZPITI Delavci, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo oziroma jo kontrolirajo ter odgovorni vodje del in nadzorni organi nad deli pri graditvi objektov, morajo imeti opravljen strokovni izpit (29. člen Zakona o graditvi objektov - Ur. list SRS štev. 34/84). Strokovne izpite morajo opraviti tudi vsi strokovni delavci, ki opravljajo dela in naloge v vseh fazah in vrstah graditve objektov, diplomirani inženirji in inženirji vseh strok in smeri ter strokovni delavci s končano štiriletno šolo tehničnih smeri, kakor tudi diplomirani ekonomisti in diplomirani pravniki, ki delajo na investicijskih programih (Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov - Ur. list SRS, štev. 27/ 85). Strokovne izpite vodi programsko izpitni odbor. Opravljajo se pred izpitnimi komisijami za posamezne stroke. Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo predpisano delovno prakso po končanem šolanju. Le-ta mora znašati 3 leta za tehnike in inženirje, 2 leti za diplomirane inženirje ter 1 leto za nosilce akademskih naslovov. Izpit je pisan in ustmen. Kandidati se lahko pred izpitom udeležijo pripravljalnega seminarja. Prijave za pripravljalne seminarje in strokovne izpite se urejajo preko Centra za izobraževanje, ki poskrbi tudi za plačilo ustreznih stroškov. Po pooblastilu Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo se strokovni izpiti opravljajo na Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inženirjev v Ljubljani. Pripravljalni seminarji in strokovni izpiti bodo v letu 1989 potekali v naslednjih terminih a) Pripravljalni seminarji za gradbeno stroko 1. seminar 2. seminar 3. seminar 4. seminar 5. seminar 6. seminar 7. seminar 8. seminar 9. seminar 23. do 27. jan. 20. do 24. febr. 20. do 24. marca 17. do 2). aprila 22. do 26. maja 18. do 22. sept. 23. do 27. okt. 20. do 24. nov. 18. do 22. dec. 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 b) Izpitni roki za gradbeno stroko Pisni del Ustni del 21. januar 1989 6. do 10. febr. 1989 18. febr. 1989 6. do 10. marca 1989 18. marec 1989 3. do 7. aprila 1989 15. april 1989 8. do 12. maja 1989 20. maj 1989. 5. do 9. junija 1989 23. sept. 1989 9. do 13. okt. 1989 21. okt. 1989 13. do 17. nov. 1989 25. nov. 1989 II. do 15. dec. 1989 c) Pripravljalni seminarji za strojno stroko 1. seminar 6. do 10. febr. 1989 2. seminar 10. do 14. apr. 1989 3. seminar 9. do 13. okt. 1989 4. seminar 11. do 15. dec. 1989 d) Izpitni roki za strojno stroko (pisni del) 21. januar 1989 18. februar 1989 18. marec 1989 15. april 1989 20. maj 1989 23. september 1989 21. oktober 1989 25. november 1989 Ustni del izpita se opravlja 14 dni po pismenem delu. e) Izpitni roki za pravno in ekonomsko stroko 13. do 16. februarja 1989 17. do 21. aprila 1989 12. do 16. junija 1989 18. do 22. decembra 1989 VI. USPOSABLJANJE POSLOVNIH IN DRUGIH VODILNIH DELAVCEV Iz gradiva, ki smo ga prejeli od Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, na Brdu pri Kranju, povzemamo vsebino in termine posameznih seminarjev. Podrobnejši programi bodo tekom leta objavljeni v Gospodarskem vestniku. Opozarjamo, da je prijave potrebno urediti preko našega Centra za izobraževanje najkasneje en mesec pred pričetkom seminarjev. a) Strateško vodenje (Seminar za poslovodne delavce z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu). Štirje osemdnevni seminarji (dvakrat po štiri dni) o aktualnih temah s področja strateškega vodenja poslovnih procesov dajejo poseben poudarek oblikovanju strategije oziroma vizije razvoja DO. Na seminarju se bodo zvrstile naslednje teme: Mednarodno okolje in trendi razvoja, oblikovanje strategije in programiranje razvoja OZD. finančna politika in finančni sistem, sodobne metode trženja, oblikovanje fleksibilne organizacije, informacijski sistem in vloga računalnika pri odločanju in planiranju razvoja, razvoj kadrov in njihov pomen za strateški razvoj OZD, metode in tehnike vodenja ter sistem ekonomskih odnosov s tujino. Spodbujali bomo izme-javanje izkušenj poslovodnih delavcev in predstavljanje uspešnih modelov gospodarjenja. Na seminarju bodo predavali znani jugoslovanski in tuji univerzitetni profesorji in strokovnjaki iz gospodarstva. Zvečer bodo okrogle mize o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Na seminar sprejmemo največ 24 udeležencev, poslovodnih delavcev z najmanj petletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. Termini seminarjev: 1. seminar: od 6. do 9. marca in od 27. do 30. marca 1989. Tuja gosta bosta dr. Hellmut Schiitte, INSEAD. Fontaineblcau. Francija in dr. Jorg Sydow, Institut za upravljanje podjetij pri Univerzi v Berlinu, ZR Nemčija. 2. seminar: od 8. do 11. maja in od 29. maja do 1. junija 1989. Tuji gost bo dr. John Bailey. Bri-stol Business School v Veliki Britani- 3. seminar: od 19. do 22. septembra in od 16. do 19. oktobra 1989. Tuji gost bo dr. Riidiger Pieper, Institut za upravljanje podjetij pri Univerzi v Berlinu, ZR Nemčija. 4. seminar: od 15. do 18. novembra in od 5. do 8. decembra 1989. Tuja gosta bosta dr. Eberhard Schaumann, Hewlett Packard, Dunaj, Avstrija in dr. Ondrej Landa, Praga. SSR. b) Aktualni seminarji po določenih problemskih sklopih za poslovne in druge vodilne delavce Projektno vodenje, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Anton Hauc. Čas: 15. in 16. februarja 1989. Kaj mora vedeti vodilni delavec (direktor, tehnolog, kadrovik idr.) o financah in računovodskih podatkih, osemdnevni seminar, ki ga v sodelovanju z dr. Ivanom Turkom vodita dr. Rene Magdalenič, Management Development & Training, Belgija in dr. Claude Lewy, Wolters Kluvver Group, Nizozemska. Čas: od 20. do 23. februarja, 22. in 23. marca in 21. in 22. aprila 1989. Organizacija podjetja, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Andrej Škar-bot. Čas: 22. in 23. februarja 1989. Nove možnosti za poslovno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, dvodnevni seminar, ki ga vodita dr. Madis Habakuk. Estonski inštitut za upravljanje in Enn Lohk, direktor trženja v podjetju EKE Sadolin. Sovjetska zveza. Čas: 27. in 28. februarja 1989. Izvozni marketing, petdnevni seminar, ki ga vodi dr. Hellmut Schut-te, INSEAD. Fontaineblcau, Francija. Čas: od 7. do II. marca 1989. Komuniciranje (vodenje sestankov, govorništvo in nastopanje pred kamero), tridnevni seminar, ki ga vodijo mag. Janez Bečaj, prof. Jerica Cetin, Branko Maksimovič in dr. Bernard Stritih. Čas: od 13. do 15. marca 1989. Poslovna in podjetniška strategija, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr, Philippe Lasserrc. INSEAD. Fontai-nebleau, Francija. Čas: 20. in 21. marca 1989. Organizacijska kultura in podjetniška učinkovitost, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Jorg Sydow, Inštitut za upravljanje. Svobodna univerza Berlin, ZR Nemčija. Čas: 30. in 31. marca 1989. Motivacija za uspešno vodenje, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Lutz von Rosenstiel. Univerza v Munchnu, ZR Nemčija. Čas: 3. in 4. aprila 1989. Informacijske metode za podporo razvoju, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Aleksandra Kornhauser s sodelavci. Čas: II. in 12, aprila 1989. Inženiring in projektno vodenje, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Anton Hauc. Čas: 12. in 13. aprila 1989. Strateško financiranje, tridnevni seminar, ki ga v sodelovanju z mag. Andrejem Celinskim vodi dr. Claude Lewy, Wolters Kluvver Group. Nizozemska. Čes: od 17. do 19. aprila 1989. Uvod v metode tržne psihologije in reklame, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Rudolf Bogel, Univerza v Munchnu, ZR Nemčija. Čas: 19. in 20. aprila 1989. Računalniška podpora odločanju, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Mihajlo Mesarovič, Čase VVestern Reserve University, Cleveland, ZDA. Čas: 24. in 25. aprila 1989. Uvajanje novih tehnologij in vodenje, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. John Bailey, Bristol Business School, Velika Britanija. Čas: II . in 12. maja 1989. Zaščita informacij v podjetju in banki, dvodnevni seminar, ki ga vodita Job Bruggeman. NMB Amsterdam in Henk Overtoom. GM Plus. Amersfooft, Nizozemska. Čas: 15. in 16. maja 1989. Planiranje, trženje in design. enodnevni seminar, ki ga vodi dr. Dean Robertson. Richardson Smith Inc., ZDA. Čas: 23. maja 1989. Vloga designa v inovaciji proizvodov, enodnevni seminar, ki ga vodi dr. Dean Robertson, Richardson Smith Inc.. ZDA. Čas: 24. maja 1989. Dejavniki uspešnega poslovanja, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Peter Kraljič, McKinsey. ZR Nemčija. Čas. 25. in 26. maja 1989. Vizija, strategija, analiza, implementacija, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Freud Neubauer, International Management Institute, Ženeva. Čas: 29. in 30. maja 1989. Vodenje proizvodnje, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Arnoud de Meyer, INSEAD, Fontaineblcau, Francija. Čas: I. in 2. junija 1989. Misliti in voditi, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Haridimos Tsou-kas, Manchester Business School. Velika Britanija. Čas: 15. in 16. junija 1989. Reševanje konfliktov, ki nastopijo zaradi organizacijskih sprememb, tridnevni seminar, ki ga vodi dr. Fiedrich Glasi. Trigon EnUvičklungs-beratung, Avstrija. Čas: 20.. 21. in 22. junija 1989. Strateško planiranje, štiridnevni seminar, ki ga vodijo mag. Rudi Rozman. Dyon Hornman, Wolters Kluwer Group, Nizozemska, dr. Danijel Pučko, dr. Marjan Senjur in dr. Mijnderd Ververs, Wolters Klmver Group. Nizozemska. Čas: od 20. do 23. junija 1989. Poslovni ekspertni sistemi, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Vladislav Rajkovič s sodelavci. Čas: 22. in 23. junija 1989. Dejavniki uspešnosti v Koreji, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Aliče Amsdcn. Hardvard Business School, ZDA. Čas: 26. in 27. junija 1989. Finančne metode za sprejemanje odločitev o raziskavah in razvoju ter investicijah, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Robert Pindyck, Sloan Management School, ZDA. Čas: 4. in 5. septembra 1989. Aktualni problemi pri vodenju mednarodnega gospodarstva, enodnevni seminar, ki ga vodi dr. Richard Cooper. Harvard Business School. ZDA. Čas: 5. septembra 1989. Vpliv razvonih trendov na vsebino dela vodilnih delavcev, enodnevni seminar, ki ga vodi dr. Rosemary Stevvart. Osford Templeton College. Velika Britanija. Čas: 7. septembra 1989. Organizacija lastnega dela in časa vodilnega delavca, enodnevni seminar, ki ga vodi dr. Rosemary Ste-wart, Oxford Templeton College. Velika Britanija. Čas: 8. septembra 1989. Organizacijski razvoj in skrb za razvoj in napredovanje vodilnih kadrov, dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Riidiger Pieper, Svobodna Univerza Belin, ZR Nemčija. tas: 18. in 19. septembra 1989. Tehnologija in produktivnost: iz-ziv za menedžement arhitekture in designa, štiridnevni »vvorkshop«. ki ga vodita arhitekta Elisabeth Thomson, Skidmore Owings & Merrill. Nevv York in dr. Forerst Wilson, Univerza v Washingtonu, ZDA. Cas: od 25. do 28. septembra 1989. Komuniciranje (vodenje sestankov, govorništvo in nastopanje pred kamero), tridnevni seminar, ki ga vodijo mag. Janez Bečaj. prof. Jerica Cetin, Branko Maksimovič in dr. Bernard Stritih. Čas: 9.. 10. in II. oktobra 1989. Industrijsko trženje, tridnevni seminar, ki ga vodi dr. Mitja Tavčar s sodelavci. Čas: 10.. II. in 12. oktobra 1989. Metode in tehnike vodenja pogajanj, enoinppoldnevni seminar, ki ga vodi mag. Stane Flander. Čas: 18. in 19. oktobra 1989. Logistika: Kako se lahko uči storitvena dejavnost od industrije, tridnevni seminar, ki ga vodita mag. Peter Hanselman, NMB banka Amsterdam in mag. Peter Kuijpers, Ku-'jpers van der Havc Group. Nizozemska. Čas: 25.. 26. in 27. oktobra 1989. Reševanje konfliktov, ki nastopijo zaradi organizacijskih sprememb, tridnevni seminar, ki ga vodi dr. Friedrich Glasi, Trigon Enttvick-lungsberatung, Avstrija. Čas: 7., 8. in 9. novembra 1989. Informacijske metode za podporo razvoju, dvodnevni seminar, ki ga v°di dr. Aleksandra Kornhauser s sodelavci. Čas: 14. in 15. novembra 1989. Stili in tehnike dela poslovodnega delavca, dvodnevni seminar, ki ga v°di dr. Miran Mihelčič s sodelavci. Čas: 22. in 23. novembra 1989. c) Izvozno trženje v ZR Nemčiji in EGS Specialistični podiplomski semi-jter. ki bo potekal tri tedne v Jugos-‘aviji in pet tednov v ZRN (Predvidoma septembra in oktobra 1989) Podrobnejše informacije bodo na Vo>jo po 15. februarju 1989. vn. usposabljanje zunanje- trgovinskih DELAVCEV . V Centru za izobraževanje zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih odo letos organizirali naslednje seminarje. Prosimo, da vsi tozdi oziroma delovne skupnosti prijavijo svoje kandidate preko našega Centra za 'zobraževanje. Program seminarjev v letu 1989 bo temeljil na vsebinskih zasnovah do-°fil pravilnika Gospodarske zborni-Ce Jugoslavije. Ob takšni temeljni Usmeritvi pa bodo seminarji v letu S9 temeljili tudi na dosedanjih an- dragoških in pedagoških izkušnjah pridobljenih pri izvajanju vseh oblik seminarjev v Centru. Omenjene izkušnje so pomembno sooblikovali vsi udeleženci seminarjev preko svojih ocen v različnih pogovorih, pisnih anonimnih anketah in skupnih sklepnih poročilih. Tako široko, vsebinsko bogato, pogosto pa tudi skoraj preveč pestro zalogo idej in vsebin, je PROGRAMSKI SVET Centra strnil v PROGRAM, ki mora vsebinsko zagotoviti kakovostno, domačim in svetovnim razmeram prilagojeno dopolnjevanje praktičnih in teoretičnih informacij ter znanj vseh udeležencev. Zato bodo napori Centra in številnih domačih ter tujih predavateljev pri izvajanju vseh seminarjev v letu 1989 povezani z motom: »Aktualno, strokovno in uporabno«. Seminarji bodo tudi v letu 1989 razdeljeni na tri skupine.: Program A »Temeljni seminar z zunanjetrgovinsko poslovanje« 1. Seminar je namenjen 14 dnevnemu pridobivanju ekonomskega in pravnega znanja - potrebnega za opravljanje strokovnega izpita iz področja zunanje-trgovinskega poslovanja. 2. Roki seminarjev 27. februarja -11. marca v Radencih 4. - 6. maja vikend seminar v Ljubljani (četrtek popoldan, petek ves dan in sobota dopoldne) 25. septembra - 7. oktobra v Portorožu 13. - 25. novembra v Ljubljani 3. Roki strokovnih izpitov Splošni del 9. februar 6. april 1. junij 5. oktober 7. december Posebni del (komercialni, devizno-finančni; carinski) 23. februar 20. april (izredni rok) 15. junij 19. oktober 21. december 30 dni pred izpitom pošljejo kandidati prijavnico za opravljanje strokovnega izpita skupaj s seminarskim delom izpitni komisiji GZS. ABC zunanje trgovine Seminarji so namenjeni diplomiranim ekonomistom in diplomiranim pravnikom, ki niso imeli zunanjetrgovinske usmeritve na univerzi. Seminar daje splošno znanje o zunanjetrgovinskem poslovanju, obenem pa nudi širša, kakovostna in uporabna znanja s področja mednarodnih ekonomskih zvez in tokov. Roki seminarjev 6 - 10. marec v Radencih 25. - 29. septembra v Portorožu Program B »Informiranost v zunanji trgovini« Seminar je namenjen delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter njihovim prvim sodelavcem in delegatom v tujini. Izvajan bo v 2 vsebinskih celotah B 1 in B 2. Težnja Centra je, da bi domači in tuji nosilci tem povečali število prikazanih poslovnih primerov in iger. Aktualne teme in okrogle mize bodo še bolj kot v preteklosti kakovostno povezovala znanja in izkušnje vrhunskih gospodarstvenikov in družbenopolitičnih delavcev. 1. Seminar B 1 »Informiranost v zunanji trgovini« bo omogočil seminaristom seznanjanje s temeljnimi dosežki in možnostmi domačega in svetovnega gospodarstva. Roki seminarjev B 1 v 2 skupinah 20. - 25. februara 10. - 15. april 22. - 27. maj 9. - 14. oktober 13. - 18. november 2. Seminar B 2 »Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini« je vsebinsko nadaljevanje seminarja B 1 s poizkusom aktivnega povezovanja teorije in prakse v funkciji dograjevanja tržne prodornosti in učinkovitosti udeležencev seminarja. Delegati bodo tudi v tem seminarju napisali seminarsko delo, ki bo nadgradnja seminarskega dela v seminarju B 1. Roki seminarjev v 2 skupinah 13. - 18. marec 8. - 13. maj 12. - 17. junij '23.- 28. oktober 4. - 9. december Program C je sestavljen iz velikega števila kratkih (do 3 dni) specializiranih in aktualnih seminarjev. Seminarji v programu C v največji možni meri slede Centrov moto: aktualno, strokovno, uporabno. Vsebina teh seminarjev je pestra, saj njeno dopolnjevanje in spreminjanje narekujejo gospodarske razmere doma in v tujini. Zato bo v teh seminarjih sodelovalo tudi večje število tujih strokovnjakov. 1. V letu 1989 bodo ponovljeni seminarji s tistih področij, ki so izredno pomembna za delo v zunanji trgovini in kjer delo stalno spremlja spreminjajoča zakonodaja, nekatera področja pa so tako specifična, da jih moramo ponuditi določenemu krogu zunanjetrgovinskih delavcev. Ponovljeni seminarji in roki Seminar C 2 S. - 7 april »Inženiring v mednarodnih ekonomskih odnosih« »Investicijski inženiring - izvajalski inženiring« Seminar C 3 25. - 27. september »Transportne in zavarovalne klavzule ter prevozne pogodbe v mednarodni trgovini« ali »Sistemi in organizacija transporta v EGS po letu 1992« Seminar C 4 1.-3. marec »Pospeševanje mednarodnega turizma« Seminar C 5 15. - 17. maj »Problemi pravnih posvetov v mednarodnih ekonomskih odnosih« Seminar C 6 3.-5. april »Carinski sistem in izvozno-uvoz-na politika v 1989. letu« Seminar C 7 17. - 19. maj »Višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino« Seminar'C 8 18. - 20. oktober »Problemi podjetij na tujem« Seminar C 14 15. - 17. oktober »Obmejno gospodarsko sodelovanje« Seminar C 21 19. — 21. junij »Vezani posli« Seminar C 24 5. - 7. junij in 6. - 8. november »Uporaba računalnika v zunanji trgovini« Seminar C 25 17. - 19. april »Tehnika in metode vodenja pogajanj« Novi seminarji in roki Seminar C 9 29. — 31. maj »Tržišča arabskih dežel zaliva in Severnega Jemena« Seminar C 26 20. - 22. november »Celovito obvladovanje kvalitete« Seminar C 28 20. - 22. marec »Sejemske kompenzacije« Seminar C 23 11. - 13. december »Ocenjevanje rizičnosti tujih tržišč in oblike zavarovanja pred različnimi vrstami rizikov« Seminar C 29 2. - 4. oktober »Delništvo« Seminar C 18 »EGS in leto 1992« (večkratni seminarji v ciklusu leta) Seminar C 30 »Sistemski zakoni in izvozna dejavnost« (večkratni ciklus v 1. polletju) Posveti Krepitev konkurence v svetu, naraščanje ekonomske moči številnih konkurentov naših podjetij, pojavi novih oblik konkurenčnega boja za tržišča in drugi pojavi so izziv, ki zahteva nova spoznanja in nove pristope v poslovanju. O tem in o strategijah uspešnega vključevanja v mednarodne ekonomske zveze in tokove, bo tekla razprava po Posvetih. Posveti so nepogrešljiva vez med poslovno prakso, GZS, GZJ in tekočo ter dolgoročno ekonomsko politiko. Posvet predsednikov KPO in glavnih direktorjev 28. - 30. marca Posvet vodilnih direktorjev turističnih organizacij 19. - 20. april Program poslovnih tujih komunikacij Program izpopolnjevanja znanja tujih jezikov bo v Centru Radenci izvajal Izobraževalni center za tuje jezike iz Ljubljane. Program zajema 10 dnevne tečaje poslovnih komunikacij, ki bodo razdeljeni v dva 5 dnevna tečaja - program Radenci A in Radenci B. Za posebno dopolnitev znanja poslovnih komunikacij bodo dodatno organizirani še 5 dnevni tečaji - program Radenci C. Za kandidate, ki še morajo opraviti preizkus znanja tujega jezika bodo organizirani tudi pripravljalni 5 dnevni tečaji - program Radenci ZTR. ROKI TEČAJEV: NEMŠKI JEZIK A 5. - 10. marec 9. - 14. april 4. - 9. junij 17. - 22. september 22. - 27. oktober NEMŠKI JEZIK B 26.-31. marec 16. - 21. april 21. - 26. maj 11. - 16. junij 24. - 29. september 12. - 17. november NEMŠKI JEZIK C 14. - 19. maj 19. - 24. november NEMŠKIZTR 12. - 19. februar 3. - 8. december ANGLEŠKI JEZIK A 12. - 17. marec 19. - 24. marec 3. - 8. september 5. - 10. oktober ANGLEŠKI JEZIK B 18. - 23. junij 25. - 30. junij 17. - 22. september 19. - 24 november ANGLEŠKI JEZIK C 28. maja - 2. junija 10. - 15. september ANGLEŠKI JEZIK ZTR 26. februarja - 3. marca 11. - 15. december ANGLEŠKI JEZIK ZA LB 7. - 12 maja 14. - 19. maja VIII. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE KADROVSKIH DELAVCEV Program za vodilne kadrovsk delavce - A-program Program je namenjen vodilnim kadrovskim delavcem, torej tistim, ki usmerjajo kadrovsko politiko in kadrovsko dejavnost (člani KPO, kadrovski direktorji in vodje kadrovskih služb OZD). Prvi del (4 dni) Tema 1: Razvojni dejavniki sodobnega sveta Nosilca: Emil Milan Pintar, namestnik predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Ljubljana, dr. Lojze Sočan, direktor inštituta za ekonomska raziskovanja - Ljubljana. Tema 2: Organizacija med trgom delovne sile, državo in samoupravljanjem Nosilca: dr. Ivan Svetlik, raziskovalec ‘inštituta za sociologoijo Ljubljana in dr. Janez Jerovšek, redni profesor FSPN, Ljubljana Tema 3: Kadrovanje in delovno pravno razmerje Nosilec: Nace Pavlin, direktor kadrovskega področja Iskra Kibernetika. Kranj Tema 4: Izobraževanje in usposabljanje kot najpomembnejša dejavnika razvoja kadrov Nosilca: dr. Janez Jereb, docent VŠOD, Kranj Zoran Jelenc, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana Tema 5: Motivacija kot krmilni mehanizem človekove aktivnosti Nosilca: dr. Vid Pečjak, redni pro-fesof FF, oddelek za psihologijo, Ljubljana dr. Bogdan Lipičnik, samostojni svetovalec za področje usposabljanja kadrov in splošnih zadev ZOP, Ljubljana Drugi del (3 dni) Tema 6: Inovacije upravljanja, poslovanja in tehnologije Nosilec: dr. Matjaž Mulej, redni profesor Visoke ekonomske komercialne šole, Maribor Tema 7: Sistem planiranja in spremljanja razvoja kadrov Nosilec: dr. Jože Florjančič, dekan in izredni profesor VŠOD, Kranj Tema 8: Informatika in kadri Nosilca: dr. Vladislav Rajkovič, višji predavatelj VŠOD Kranj, dr. Jože Gričar, redni profesor VŠOD, Kranj Tema 9: Kvaliteta delovnega življenja in socialna varnost Nosilca: dr. Veljko Rus, znanstveni svetnik Inštituta za sociologijo in fiziologijo, Ljubljana in dr. Janez Pevc, zdravnik specialist interne medicine Tema 10: Organiziranost kadrovske dejavnosti OZD in DPS Nosilca: dr. Stane Možina, redni profesor EF, Ljubljana Janez Kapun, sekretar GZS za kadrovsko izobraževalno področje Termin seminarjev 21. do 24/3-1989 (1. del) in od 19. do 21/4-1989 (2. del) 9. do 12/5-1989 (1. del) in od 7. do 9/6-1989 (2. del) 10. do 13/10-1989 (1. del) in od 8. do 10/11-1989 (2. del) 24. do 27/10-1989 (1. del) in od 22. do 24/11-1989 (2. del) Program za strokovne kadrovske delavce - B program Program je namenjen strokovnim kadrovskim delavcem, ki so odgovorni za posamezne naloge s kadrovskega področja. Zajema znanja s področja organiziranosti kadrovske dejavnosti, kadrovanja, izobraževanja, motivacije, vrednotenje dela, spremljanje in usmerjanja kadrov idr. V letu 1989 bomo organizirali seminarje: B/l - Informatika v kadrovski dejavnosti - tridnevni seminar, ki ga vodi dr. Vladislav Rajkovič. Čas: 6 in 7. marca 1989 in 11. aprila 1989 (drugi del) B/2 - Reševanje motivacijskih problemov - dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Bogdan Lipičnik. Čas: 16. in 17. februarja 1989. (Ta seminar bo organiziran v Radencih v sodelovanju z MGZ za Pomurje). 9. in 10. marec 1989 (Ta seminar se bo odvijal v Škofji Loki) B/3 - Metodologija spremljanja in usmerjanja razvoja kadrov v OZD - dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Janez Jereb. Čas: 16. in 17. marec 1989, 5. in 6. oktober 1989. B/4 - Organizacija lastnega dela kadrovskih delavcev in delo v skupini - dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Stane Možina. Čas: 13. in 14. marec 1989 13. in 14. april 1989 2. in 3. oktober 1989 B/6 - Strokovne podlage za vrednotenje dela in delovnih rezultatov - dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Bogdan Lipičnik. Čas: 18. in 19. maj 1989 28. in 29. september 1989 B/7 - Uporaba »PORTFOLIO« metode na kadrovskem področju - dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Stane Možina. Čas: 2. in 3. november 1989. B/8 - Novosti na področju delovnih razmerij po spremenjeni zakonodaji - dvodnevni seminar, ki ga vodi Nace Pavlin. Čas: 5. in 6. april 1989. Posveti 1. Naše gospodarstvo v luči Evrope 92 V mesecu maju bo organiziran dvodnevni posvet Naše gospodarstvo v luči Evrope 92, ki ga bo vodil predsednik programskega sveta tov. Emil Milan Pintar. Čas: 25. in 26. maj 1989. 2. Normativne novosti na področju delovnih razmerij. Organizirani bodo trije enodnevni posveti. Datum in kraj posveta bosta naknadno objavljena v Gospodarskem vestniku. IX. USPOSABLJANJE TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH DELAVCEV a) Dvodneni seminar za gradbene tehnike in inženirje v To-polšcici V treh skupinah naj bi se ga udeležilo skupaj 150 naših sodelavcev. Obravnavani bodo aktualni tehnični tehnološki problemi, ki jih srečujemo pri vsakodnevnem delu v Gradisu. Seminar bo realiziran v času od 27. februarja do 7. marca 1989. Glej poseben razpis! b) Šola za delovodje Po dogovoru z vodstvi tozdov bomo organizirali začetno funkcionalno usposabljanje delovodij (za tiste tozde, ki takšnega usposabljanja še niso imeli) in nadaljevalno takšno usposabljanje (za tiste tozde, ki so začetnega imeli lani). Program bo obsegal obravnavo tehnično-tehnološke problematike, varstvo pri delu, administracijo na gradbiščih, področje vodenja delovnih skupin, posebno v obdobjih konfliktnih situacij itd. Datumi bodo določeni naknadno. c) Dvodnevni seminar za inštruktorje) Seminar, ki ga ponavljamo vsako leto bo od 16. do 17. februarja 1989 na Pohorju. Obravavana bo problematika vodenja pedagoške dokumentacije, ocenjevanja učencev, načina izvajanja praktičnega usposabljanja med proizvodnim delom in pripravništvom ter vzgojo učencev. Po dogovoru s tozdi in delovnimi skupnostmi bodo organizirane tudi druge oblike internega usposabljanja naših sodelavcev (tudi na področjih, ki niso tehniškega značaja). d) Seminarji, ki jih organizira Zavod za tehnično izobraževanje v Škofji Loki. Namenjeni so predvsem tehnično-tehnološkim delavcem v gradbeništvu in IGM, oziroma potencialnim kadidatom za ta dela. Seminarji bodo 1. od 20. do 25. februarja 1989 2. od 20. do 25. marca 1989 (samo v primeru, če bo v prvem roku prijavljenih preveč kandidatov) 3. v drugi polovici novembra 1989 4. v prvi polovici decembra 1989 O vsebini teh seminarjev smo vodstva tozdov že obvestili s posebnim dopisom. e) Seminarji, ki jih v Zagrebu organizira Društvo gradevinskih inženira i tehničara Zagreb (navajamo le nekatere). - Potresno gradbeništvo od 13. d° 17. marca 1989 - Planiranje, gradnja in vzdrževanje zaklonišč in podzemnih objektov od 20. do 24. marca 1989 - Gradnja in vzdrževanje cest od 6. do 10. marca 1989 - Mehanika tal in temeljenje od 27. februarja do 3. marca 1989 - Planiranje in projektiranje v ce-stogradnji od 13. do 17. marca 1989 Vse podrobnejše informacija v zvezi z razpisom in obvestili’ kakor tudi v zvezi z drugimi oblikami izobraževanja, ki v razpisu niso razvidne, daje Center za izobraževanje GIF GRADIS« Ljubljana, Šmartinska 134/a,te' lefon 441-422. L G. Stefan Horvat in Čedo Kvržic pred Volvojem. Slika je nastala v Tomačevem. Človek in stroj Uigran tandem Na gradbišču v Tomačevem, kjer delavci tozda Gradbena operati-va Ljubljana gradijo novo kanalizacijsko omrežje, smo imeli nedav-no priložnost opazovati uigranost stroja in njegovega upravljalca. Stroj Volvo BM 6.300 je šele nekaj mesecev stara pridobitev tozda SPO, njegova namembnost in teren v Tomačevem ter delo, ki ga je Potrebno opraviti, pa kot nalašč za demonstracijo njegove učinkovitosti. Za gradbene inženirje in tehnike Seminar v Topolšici Vabimo vas, da se udeležite tradicionalnega vsakoletnega funkcionalnega usposabljanja. Tudi letos bo potekalo v obliki dvodnevnega seminarja v Topolšici, ki se ga bodo udeležile tri skupine naših sodelavcev s po 50 udeleženci. Program bo zajemal aktualno teh-nično-tehnološko problematiko v Gradisu: - Gradnja premostitvenih objektov v razponi od 40 m do 70 m. - Sidranje hribin - Temperaturne obremenitve betona - Vpliv temperature na betonske konstrukcije - Abrazivho odporni betoni - Problematika globokega temeljenja - Penetrometrija - Obračun poslovanja pri izvajanju projektov - Radiozveze v Gradisu. Razpored predavanj po skupinah: I. skupina 27. in 28. februarja 1989 II. skupina 1. in 2. marca 1989 III. skupina 6. in 7. marca 1989. Prijave sprejema Center za izobraževanje preko kadrovskih služb tozdov oziroma preko vodstev strokovnih služb v DSSS. I. Glažar Štipendisti Gradisovih tozdov na Štajerskem Končali so šolanje 35 učencev, ki je obiskovalo Srednjo gradbeno šolo v Mariboru, je pred dnevi uspešno zaključilo šolanje. Gre za Gradisove štipendiste, ki so se izobraževali za poklic zidar, tesar in železokrivec, dve dekleti pa v Gostinski srednji šoli za poklic kuharice. Bili so štipendisti tozdov GE Nizke gradnje. Gradbene enote Maribor, Ravne ter Ptuja. Stroj brez človeka, ki ga vodi in 7 njim upravlja, je pač zgolj stroj. Za ta stroj je zadolžen ■jtfojnik gradbene mehanizacije Cedo Kvržič. In veselje je pogledati razigran tandem, ko usposobljen strojnik vešče in z občutkom upravlja s komandami, stroj pa poslušno uboga, zdi se, atisli strojnika. Sicer pa jih res -vendar posredno. Cedo kar ne more prehvaliti »svojega« novega stroja: »Tale ''-tonski zglobni orjak je res okreten in učinkovit!«. Z navdu-''cnjem nam je pripovedoval teh-aične lastnosti in zmogljivosti str°ja, pohvalil pa tudi z drugimi stroji neprimerljivo udobje: kli-atatizirano in zvočno izolirano kabino z vrtljivim stolom in dvojnimi komandami. »Stroj 'ata elektronsko regulirano po-rabo goriva in je zelo varčen gle-de na svojo moč. Za spretne in attre ima tudi za zajem z žlicama ("'34 in l,5m') vgrajeno drugo Prestavo. V veselje mi je delati z ajim.« Cedo se je usposobil za delo s ,Cra strojem pri inštruktorju in a>cntorju Štefanu Horvatu. Ka-ar nanese priložnost da se sre-ata, sta oba vesela snidenja. rečata pa se večkrat - tudi Če- do je namreč že začel prenašati svoje praktično znanje in izkušnje izbranim učencem, ki so se odločili za ta resda napornejši, vendar lep poklic strojnika gradbene mehanizacije. »Tistim, ki so se izurili na tem stroju pod mojim vodstvom, zaupam ključe, saj jih vse poznam in vem, kdo bi ga že lahko samostojno upravljal in kdo ne. Drugim pa ključev in stroja ne dam«, je še poudaril Čedo Kvržič. Žalostne so tiste zgodbe, v katerih slišimo o neprimernem odnosu delavcev do skupne družbene lastnine. Čedo ima tudi do tega vprašanja njemu lasten odnos. Posamezne drobne praske in odrgnine na laku skrbno premaže s temeljno barvo, gibljive dele z mastjo, pred delom in včasih tudi vmes, pa skrbno kontrolira temperaturo in nivoje tekočin, ki zagotavljajo nemoteno obratovanje. V tem mesecu bi moral izkoristiti preostale dni lanskoletnega in doslej še neizkoriščenega dopusta; na dopust pa ne bo šel. »Zaradi stroja ne grem«, pravi. »Da bi stroj stal, bi bila prevelika škoda, za toliko dni skupaj pa ga ne zaupam nikomur!« Učenci, ki so končali srednji program, so po zaključnem izpitu pridobili naziv kvalificiran delavec, tisti pa, ki so končali tako-imenovani skrajšani program, pa priučeni delavec. Na zaključni svečanosti, po opravljenih izpitih, jim je spregovoril Alojz Zorec, ki je ves čas bdel nad njiho- vim izobraževanjem. Svoje misli pa sta dodala še Ramiz Džafič, predstavnik Gradisovega Centra za izobraževanje, ter Albin Roše, ravnatelj Srednje gradbene šole iz maribora. Sedaj čaka fante še vojaška suknja, potem pa bodo prijeli za delo v eni od enot Gradisa. F. Š Novopečenim gradbincem je spregovoril Alojz Zorec. Reorganizacija: Kaj ponujajo ZASNOVE kot alternativni predlog? Obvladujemo kakovost poslovanja Kot kaže so vsa prizadevanja za strokovno in dialoško razpravo o različnih pogledih, prednostih in slabostih predloženih variant za reorganizacijo Gradisa, kije sanacija, naletela na nerazumevanje. Moč argumena slabi in vedno bolj prihaja do izraza argument moči. Da bi ta trend presegli in bi trud preteklih sedmih člankov poljubnega prikazovanja temeljnih spoznanj stroke o obvladovanju kakovosti poslovanja ne bil zaman, bom s tem prispevkom na primeru reorganizacije Gradisa, skušal opredeliti bistvene elemente tako kakor jih ponuja alternativni predlog ZASNOV. Reorganizacija ni pravno vprašanje anpak spreminjanje odnosov med ljudmi do dela in procesov. Je vprašanje spreminjanja pogojev podjetniškega obnašanja, vrednot in doseganja večjih učinkov-dobička. Reorganizacija zato ni vezana na zakone, ki so ji lahko v pomoč, ampak na KADRE, ki so jamstvo in pogoj za uspeh. Zato v primeru alternativnega predloga ZASNOV reorganizacije Gradisa ne gre za razpravo o tem ali je predlog (ta ali drugi) dober ali slab, ker je to stvar stroke in argumentov, ampak za nekaj več. Gre za vprašanje naše DOVZETNOSTI za strokovno pravilna izhodišča in ugotovitve, za SPOZNANJE potrebnosti sprememb in PRA VILNOST OCENE uresničljivosti projekta. Z drugimi besedami gre za to kako doseči, da se bodo VSI zaposleni sistemsko in sistematično prizadevali za racionalno proizvodnjo skozi dokazljivo doseganje REZULTATOV. V končni sekvenci je smotrnost idej iz ZASNOV v PRODUKTIVNI ZAPOSLITVI REŽIJSKIH KADROV in NE STIHIJSKO ZMANJŠEVANJE NJIHOVEGA ŠTEVILA. Ta spoznanja niso nikakšno odkritje, to je samo vedenje o obvladovanju kakovosti poslovanja »umetnost« je v tem kako to doseči. Pa poglejmo! ZASNOVE izhajajo iz analitičnega in behaviorističnega spoznanja in znanja o preteklem stanju, izkušnjah, (ne)uspehih in pomanjkljivostih, ki so bile tako ali drugače »elaborirane«, Ker pa sama spoznanja ne zadoščajo za spremembo, je potrebno tudi znanje, talent, volja, sposobnosti in drugi elementi strokovno dokazanih pogojev za učinkovitost poslovanja. Naj naštejem nekaj teh. Posvečanje pozornosti INOVATIVNIM kadrom, ki z izdelano vizijo in strategijo razvoja (konkretno in dokazljivo seveda, ne teoretično) opravičujejo zaupanje in znajo kolektiv PRITEGNITI k uresničevanju usmeritev z njihovo pomočjo, idejami in dogovornim sodelovanjem. Sposobnost osredotočanja na POMEMBNO, kar krepi prednosti, ki donašajo dobiček in ne na probleme, ki z razrešitvijo kvečjemu znižujejo škodo (Recimo temu: PORTOFO-LIO ali SURPRISE Management). Da je naravnanost podjetja smotrna v analizo stroška-koristi vemo vsi; ne želimo pa ekonomsko-obračunske enote čvrsto vezati na osebno in POSLEDIČNO ODGOVORNOST, ki je merilo oblasti, moči, vpliva, privilegijev, motiviranja... (Recimo temu: SCHVVACHE SIGNALE MATRIK). Togost naše zakonodaje (vsaj v preteklosti) in nepodjetniška naravnanost s socialnimi elementi zaposlovanja ter avtokratsko in volontersko obnašanje vodilnih struktur, je onemogočilo FLIKSIBILNOST približevanja tržnim zahtevam tako ka- drov kot sredstev za delo (Do sprejetja zakona o podjetjih se je pri nas upravljalo samo na osnovi dela ne pa tudi sredstev). Nespoštovanje SPOZNANJ STROKE, da je potrebno delovati teamsko, projektno; razmišljati svobodno in dialoško ter internacionalno; spoštovati svetovne standarde in ideje drugih; pravilno koristiti računalniško podprte informacije za odločanje; zgodaj zaznavali trende po merljivih sodilih; mootivirati inovativnost in ukrepati - izvajati ne pa samo predlagati in razpravljati, nas je uspavalo in nižalo učinkovitost. Če takšna spoznanja sprejmemo kot podjetniško filozofijo firme šele lahko govorimo o ukrepih za reorganizacijo in temeljnih usmeritvah. Pri tem pa ne smemo zanemariti specifičnosti naše dejavnosti. Smo namreč gradbena firma z nekaj obrati, kjer se vsa proizvodnja odvija na objektih ali po projektih oz. po proizvodnih programih in izdelkih. Takšne enote so po spoznanjih sodobne organizacije »kristalizacijska« jedra inovativnosti in nosilci učinkovitosti, ki jih lahko povezujemo v nekem razumnem obsegu v večje fleksibilne in tržno prilagodljive tvorbe kakršne so bile do sedaj na primer TOZD-i. Širši interes učinkovitosti pa v svetu narekuje povezovanje takšnih enot na višji ravni za povsem določene funkcije, ki so koristne za vse udeležence na daljši rok. Da bi te višje cilje dosegli pa ne zadošča dobra volja in želja po sodelovanju ampak je potreben čvrst, lahko bi rekli kar krut, sistem medsebojne odvisnosti. Ne brez razloga trdim, da prav tej »kru- tosti« povezovanja in odvisnosti v naši družbi nismo posvečali posebne pozornosti in tako omogočili »režijskim« predvsem pa vodilnim delavcem širok prostor neodgovornega obnašanja in ravnanja. In to nas je pokopalo. ZASNOVE pa so OSREDOTOČENE prav na spremembo teh odnosov. Kako? Zanemarimo za trenutek samo organizacijsko obliko za dosego cilja in poglejmo vsebino, ki je tudi pomembnejša. Saj oblika je zgolj posledica vsebine in konvencija za delovanje in učinkovitost. Pogoj za uspeh je RADIKALNOST pristopa. To pomeni zavestno sprejti žrtve, spremeniti načpla poslovne morale in osvestiti široki krog zaposlenih, da se bori za svoj boljši zaslužek, torej dobiček firme. Sama radikalnost pa je jalova in se kmalu sprevrže ali celo obrne zoper cilje. Zato so potrebni jasni programi. cilji, strategija, politika, vizija in še podobna »navlaka« besed, ki jih z osebno in posledično odgovornostjo opredelijo MANDATARJI za posamezne pomembne poslovne funkcije. Zakaj oni odgovarjajo s svojim ugledom (in kazensko-materialno po novem zakonu o podjetjih) za PRAVILNOST usmeritve na POMEMBNO in KORISTNO. Ali mandatarji res tako ravnajo pa je nemogoče ugotoviti, če ni jasnih in merljivih SODIL učinkovitosti. Dogovorjena sodila, merila in kriteriji za ugotavljanje REZULTATOV, so jamstvo za odgovorno ravnanje, ob pogoju, da so tudi predmet MOTIVIRANJA. Takšne odnose lahko dosežemo samo. če s spremembo MISELNOSTI deblokiramo inovativnost zaposlenih in zagotovimo sposoben kader usposobljen ločiti med pomembnim in manjpomembnim. Z drugimi besedami usposobiti se moramo (vsi) za bolj dogovorno obnašanje in vodenje, manj nevoščljivosti, zavisti, skrivaštva in oviranja ter v ospredje »poriniti« pozitivne vrline podjetniškega obnašanja. Pa še Vedno ne bomo dosegli želje-nih učinkov in rezultata, če ne bomo sposobni IZVESTI selekcioniranih (in ne preštevilnih) zamisli, idej, inovacij— ki so KORISTNE. Prepričan sem, da je nemoč izvajanja glavni kamen spotikanja reorganizacij in kvalitetnih sprememb. Nemoč pa izvira iz človeške slabosti izmikanja vsemu in vsem v kar nisem prisiljen. Zato je za izvedbo ukrepov pomembna KONTROLA, pa ne po tistih, ki izvajajo ali sprejemajo, ampak po tistih, ki imajo od tega koristi, to je večine poprečnih zaposlenih. Pa smo pri zaključku obrazložitve ZASNOV. Operativno so v gradivu predlagane povsem konkretne organizacijske rešitve, ki zagotavljajo na eni strani izvedbo in na drugi strani opredeljujejo medsebojne odnose. Izvedbenih kaj prida ne moremo spreminjati, ker je to pač stvar stroke in znanih pravil »igre«, ki naj onemogočijo, da se nam mandatarji izmuznejo ali nas z demagogijo preslepijo. Medsebojne odnose pa lahko in moramo zelo prožno prilagajati ljudem, potrebam, možnostim, ciljem in tudi zakonom. Zato je o njih predvsem tistih ki so strukturnega značaja možno razpravljati, se dogovarjati in sporazumevati in niso edino »zveličavne rešitve«. So samo predlog, ogrodje za resno razpravo. Morda kot dolgoletnega poznavalca razmer ali celo strokovnega izsiljevalca rešitev in usmerjevalca na ključne probleme moti moj pokroviteljski »nasvet«. Takšna je pač moja vloga in takšne so predlagane rešitve kot na primer oblike združevanja (združeno ali sestavljeno podjetje), vodenja (z generalnim direktorjem in pomočniki za temeljne funkcije.); ali vsebine dogovora o pravicah in obveznostih po statutu itd. Naj si za konec dovolim posredovati še svoj predlog KRATKOROČNIH UKREPOV izvedbe reorganizacije v duhu jasnosti in kratkosti kot to zahteva OK-ej. (Če koga zanima, mu povem še razdelanega.) Prvič. Takoj izberem tri do štiri najboljše delavce (lahko tudi zunaj Gradisa) in jih pošljem na dopolnilno šolanje za menežerje. tržnike-marketing, finančnike na v svetu priznano šolo (npr. v St. Gallen v Švico), da bi po vrnitvi prevzeli najpomembnejše položaje v firmi. Drugič. Izberem najboljšega (najbolj izobraženega in razgledanega delavca) za takojšnjo organiziranje marketinške funkcije po sodobnih načelih te profesije. Tretjič. Na prostovoljni osnovi izberem za najpomembnejše ‘naloge (katere so »najpomembnejše« se dogovorimo) delavce v nekaj inovativnih teamov. ki imajo nalogo pridobiti ključne projekte - dela; zagotoviti učinkovito kontrolo kakovosti (QA) v vseh fazah od tržne raziskave do predaje objekta ali izdelka (za obrate) in izvesti nekaj kritičnih razvojnih nalog, ki z inovativnimi rešitvami višajo dobiček firme. Ker je teh (sposobnih) ljudi malo jih zaposlim samo za nekaj projektov (odvisno od razpoložljivega števila kadrov in pripravljenosti za delo - cilje) in jim že v fazi odločitve »za« zagotovim primerno (to je bogato) stimulacijo v primeru uspeha. No to pomeni tudi izdelavo metodologije MOTIVIRANJA PO SODILIH. Sicer pa kakor se bomo odločili! Ervin-A. Schvvarzbartl , Mnogo dela je kljub strojeni potrebno opraviti v ročno, tako na primer lepljenje furnirja v zaželen vzorec - intarzijo. Mizarski obrat ptujskih Gradenj opremlja Rotentum Gostilna » Mizarski obrat Gradisovega tozda Gradnje iz Ptuja je prevzel še en posel v Slovenj Gradcu, natančneje v tamkajšnjem gradu Rotent-urn. V tem lepo obnovljenem objektu, kije last delovne organizacije za projektiranje in inženiring Progres, delajo sicer že dve leti in pol. Za Jugobanko, ki ima poslov- notranje opreme, v vrednosti ne prostore v tej stavbi, sedaj že 180 milijonov din, prevzeli pa so končujejo z izdelavo unikatne še opremljanje gostinskega loka- Poskusno obratovanje nove opreme v Črnem kalu Drobilec, da je malo takšnih Oktobra letos bo minilo 30 let od ustanovitve Gradisovega kamnoloma v Črnem kalu. V tem času se je kamnolom povzpel med največje v Sloveniji, temu pa je sledila tudi nabava nove opreme. 7. februarja so tako poizkusno spustili v obratovanje nov drobilec oziroma novo primarno proizvodno linijo, kakršno ima redko kateri kamnolom v Jugoslaviji. S tem dejanjem so uresničili Do rednega obratovanja nove dolgoletne želje po posodobitvi proizvodne linije bo treba posto-in povečanju zmogljivosti, pa tu- riti še to in ono, tako da je slav-di proizvodnja bo v celoti avto- nostna otvoritev in začetek red-matizirana, tako da so delavci ne proizvodnje predvidena za 2. macole, ki so jih doslej uporabi- marec. Takrat bomo za Gradi-jali za razbijanje večjih skal, od- sov vestnik pripravili daljši priložili v kot, saj upajo, da jih več spevek o tej pridobitvi, ne bodo rabili. C. P. Izdelava unikatne opreme za lokale v Rotenturnu v vzorčni delavnici mizarstva ptujskih Gradenj. Pri Grofu« la »Pri grofu«. Nastopili so s kompletno ponudbo, od okrasnih elementov na stenah, do pepelnikov in prtov, vse v starinskem stilu, ki se ujema z ostalo opremo gradu in dobili delo. Nekaj stvari bodo seveda naredili kooperanti. Vsak del opreme, grbi, mize, stoli bodo umetnina zase in dejansko unikat. Gosti bodo nav- dušeni, nič manj ne bi bil pravi grof, če bi nekdaj imel takšno stanovanje. Dosedanje delo in načrte mizarske delavnice ptujskih Gradenj vam bomo kmalu podrobneje predstavili, tudi zato, ker je v decembrski številki prišlo do zamenjave fotografij iz Rotent-urna. M. M. Novice iz »totega konca« Da ne gre brez izobraževanja tudi v gradbeništvu, se zavedajo tudi v mariborski Gradbeni enoti Gradisa. Te dni poteka izobraževanje tesarjev, zidarjev in železokrivcev, ki si bodo tako pridobili višjo kvalifikacijo. Šolanje traja že od 31. januarja, trajalo pa naj bi vse do 10. marca. Poleg Mariborčanov se izobražujejo še delavci Gradisa iz Ptuja in Raven na Koroškem. Po končanem teoretičnem delu bodo še dva tedna praktično delali na giadbiščih. Po zaključnem izpitu si bodo slušatelji pridobili naziv polkvalificiran. oziroma kvalificiran delavec. • • •' Gradnja novega dela oziroma dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru prehaja sedaj v tisto fazo, kjer se zaključujejo zunanja dela. V tem času končujejo fasado na zgradbi nove dvorane. Tako bo videti za številne mimoidoče, kakor da je gradnja že končana. Toda šele sedaj se pričenja gradnja notranjosti dvorane in njenih spremljajočih prostorov, kar bo zahtevalo od izvajalca še obilo truda. • • • Da je manj novih investicij v Sloveniji, občutijo tudi v mariborski Gradbeni enoti. Bitka za vsako pridobljeno delo je velika, gradbenikov kot pravijo pa preveč. Investitorji s pridom izkoriščajo trenutni položaj gradbincev, čeprav investitorji tega ne priznajo. Nič ne pomaga, tudi v gradbeništvu bo potrebno preiti na tržno gradbeništvo, dela pa naj izvaja tista delovna gradbena organizacija, ki bo poleg cenenosti gradnje lahko ponudila tudi kvaliteto. Vsake druge igre pa bo potrebno od-misliti. $trof '-.■.tr \ m \ \ I .. ....... Franc Čontala in njegova dekleta pred počitniškim domom na Pohorju. Zares hitra postrežba Čontala in njegova dekleta • Vsak, ki je bil že kdaj v Mariboru pozna brhka dekleta, ki skrbe za prehrano delavcev, rade pa poprimejo tudi ob kakšni drugi priložnosti. Tako ejdpo bi si želel marsikateri direktor hotela, saj v trenutku pripravijo in postrežejo tudi po dvesto gostov. Zato ni čudno, da se poleg nasmejanih deklet smeji tudi njihov »šef«, Franc Čontala. * r c t Strof i Takih delavcev bi bili vsi veseli Prizadevna pripravnika V Kovinskih obratih Maribor imajo vsake toliko časa skupino pripravnikov, predvsem Gradisovih štipendistov, pa tudi drugih, v glavnem same kovinarje. J Med najbolj prizadevnimi sta bila v zadnjem času Tomaž Las-baher in Robert Poš, ki sta izstopala tako med pripravništvom kot na zaključnem izpitu. Sedaj sta že redno zaposlena. Mentor pripravnikov v KO Maribor Branko Kristl je povedal, da samoupravni sporazum o nagrajevanju pripravnikov ni preveč dober, saj ne omogoča primernega nagrajevanja najbolj prizadevnih, ampak teži k uravnilovki. Po njegovem mnenju bi moral biti gibljivi del plačila višji, saj sedaj ne pride do izraza. Tudi osnova bi moral biti višja, saj sedaj malo manj prizadevni dobijo razliko do minimalnega osebnega dohodka in so vsi tako približno enako nagrajeni. Robertu in Tomažu pa želimo veliko delovnih uspehov! M. M. Branko Kristl med svojimi pripravniki v delavnici Kovinskih obratov Maribor. Celjani v Železarni Štore ________________________ Več manjših objektov v Valjarni II. Če so bili v našem tozdu GE Celje v zadnjih letih vajeni večjih objektov v Železarni Štore, so se v zadnjem času morali navaditi tudi na več manjših objektov, ki jih vse lahko damo na skupni imenovalec - povečanje proizvodnje jekla v Valjarni II - druga faza. Trenutno gradijo objekte za transportne valjčniec. tople in hladne škarje, za hladilno klop. pred kratkim pa so končali koračno peč, tehnološki aneks z zakloniščem, strojnico tri in razne kinctc. V šestih letih, kolikor so že v železarni, so zgradili veliko objektov. Delajo v težkih pogojih, upajo pa. da si bodo z dobro opravljenim delom, omogočili Ostati v Štorah še vrsto let. £ p Verina objektov se nahaja v Valjarni II. J Nova šola v Skalah pri Titovem Velenju bo zgrajena do 30. aprila. GE Celje dela v Titovem Velenju Tretja etapa hitre ceste skozi Maribor Nova šola in stanovanjski blok Delavci tozda GE Celje gradijo v predmestju Titovega Velenja, v Skalah, novo šolo, ki bo nadomestila staro, saj se je le-ta zaradi posedanja tal podrla, v samem mestu pa manjši stanovanjski blok v katerem bo 49 stanovanj. Osnovna šola Skale jc grajena klasično, na armirano betonskih pasovnih temeljih. Tlorisne dimenzije šole so 40 x 31 metrov. Zraven šole gradijo tudi telovad-% nico. ki ni bila predvidena v sedanji fazi gradnje, temveč v drugi fazi, ko naj bi šolo dogradili in DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! v njej omogočili pouk v vseh osmih razredih. Prva faza pa predvideva gradnjo v takšnem obsegu. da bo pouk potekal le do četrtega razreda. Streha na šoli je dvokapnica. Rok za končanje del je 30. april. Stanovanjski blok B-l so začeli graditi maja lani, zgrajen pa naj bi bil do konca junija letos. V bloku, ki je prvi od štirih, je 49 stanovanj. Prevladujejo dvo in trisobna stanovanja, eno bo enosobno, tri pa bodo štirisobna. V tozdu si želijo, da bi pridobili tudi gradnjo treh preostalih blokov, ki so predvideni na tej lokaciji. C. P V bloku B-l v Titovem Velenju bo 4' anovanj. Cestni in železniški nadvoz Hitra cesta skozi Maribor dobiva končno podobo tudi na delu ob Einspielerjevi ulici, kjer cesta od dvoetažnega mostu pripelje pod Meljski hrib. Sicer pa imajo gradbeniki samo še slabih pet mesecev časa, da dokončajo hitro cesto. V tem času morata biti gotova tudi nadvoza od Eispielerjevi ulici. Da bi se lahko pričeli z izkopi, me omogočilo, da so z gradnjo so morali podreti staro carinar- že lepo napredovali. Čez hitro nico v tej ulici in jo preseliti v cesto bosta na tem mestu pote-nov Skladiščno transportni in kala dva nadvoza: cestni kot po-trgovski center (STTC) v indu- daljšek Eispielerjeve ulice in žc-strijski coni Myrihoru. Časa ?a . lezniški za dva industrijska tira. delo je malo, šaj so ž zemeljski-" mi deli lahko pričeli šele dcccm-, m. M. bra, vendar jim je tudi lepo vre- • V Mariboru smo na nekem gradbišču v objektiv ujeli tole zanimivo sliko. Lahko bi rekli »veliki in mali«. Koristna sta oba, le da imata velike razlike v konjskih močeh (pardon, kilovatih), ter seveda različno porabo goriva. Koliko porabita i nznika nam ni uspelo izvedet' St' T i Orglarska delavnica v Hočah pri Mariboru Novi zvoki iz cerkvenih orgel V Hočah pri Mariboru gradijo delavci mariborske Gradbene cnole objekt, ki je za Maribor in republiko nekaj posebnega. Gre za orglarsko delavnico, v kateri bodo obnavljali in izdelovali nove cerkvene orgle. Vrednost gradbeno obrtniških del na objektu znaša nekaj manj kot dve milijardi dinarjev. Gradbeniki naj bi končali z deli konec aprila. Pri gradnji pa so naleteli na zanimivo arheološko najdbo. Na zavodu za spomeniško varstvo, ki je opravilo raziskavo terena, so nam povedali. da gre za naselbinsko naselje iz obdobja med mlajšo kameno dobo ter bronasto dobo. Ugotovljene so tri gradbene laze stanovanjskih objektov s številnimi drobnimi najdbami pri katerih prevladuje keramika ter predstavljajo poleg Ptuja, na tem koncu Slovenije, eno naj-veejih. Gradisovei so še pravi čas obvestili strokovnjake o najdbi, ti pa bodo nadaljevali z raziskavami takoj spomladi. Investitor te orglarske delavnice je mariborski Škofijski ordinariat. Pogovarjali smo se s škofijskim ekonomom Mirkom Krašovcem, ki ima največ zaslug za postavitev te orglarske delavnice. »Ideja o gradnji orglarske delavnice v Mariboru, se je porodila že pred leti. ko smo ustanavljali restavratorsko delavnico za naše potrebe. Ugotavljamo namreč, da imamo na Slovenskem kar osemdeset odstotkov cerkvenih orgel v tako slabem stanju, da so potrebne obnove. Zavedamo se, da moramo to kulturno dediščino ohraniti kakor se le da. pri tem pa se moramo lotiti obnove zares strokovno. Nekatere orgle v naših cerkvah imajo že kar častitljivo starost. Do sedaj so sc popravil v raznih župnijah lotevali različni samouki mojstri, ki pa za to niso bili strokovno usposobljeni, pa tudi primernega orodja niso imeli. Tako so v marsikateri slovenski cerkvi orgle utihnile, saj deviz za plačevanje tujih orglarskih strokovnjakov v večini primerov ni bilo. V Ljubljani se sicer mojster Jenko ukvarja z izdelavo novih pnevmatskih orgel, ki pa v svetu že dal časa izgubljajo veljavo. Ponovno se uveljavljajo nekoč že znane tako imenovane mehanske orgle. Ta obrt je Jenko nasledil po očetu. Še največ je na tem področju v Sloveniji naredil mariborski profesor in magister Ludvik Bračko, ki se /e vrsto let strokovno ukvarja z obnovo orgel. Ima veliko potrebnega znanja. ki si ga je nabral tudi v tujini, od koder dobiva tudi prepotrebno strokovno literaturo, ki jo pri nas pač ni. /. njim že sedaj tesno sodelujemo in dogovarjamo se. da Hi postal naš stalni strokovni sodelavec. Prav njemu gre tudi zahvala, da kakih dvajset orgel pri nas »ponovno poje-Pred pričetkom gradnje orglarske delavnice sem obiskal več znanih delavnic po svetu, dokler se nisem prepričal. da sem našel pravega strokovnjaka za tovrstna dela. To je mojster Hubert Sandtner iz Dillingc-na v ZR Nemčiji. Takoj je bil pripravljen sodelovati pri projektiranju in zasnovi naše nove delavnice, pred tremi leti pa je sprejel v uk tudi tri naše organiste. Dva imata srednjo, eden pa celo visokošolsko izobrazbo, šolanje pa bodo zaključili še letos. Praktično se usposabljajo v delavnici v Dillingenu. teoretični del šolanja pa obiskujejo v l.udvvigsburgu pri Stuttgartu. Lansko leto smo poslali na krajše izobraževanje še tri delavce. ki se bodo usposobili posebej za izdelavo lesenih in kovinskih delov, ki so potrebni za obnovo mehanskih orgel. Potrebno opremo in stroje za obnovo in izdelavo novih orgel smo večinoma uvozili, saj podobnih pri nas ne izdelujejo. Uvozili smo jih z veliko mero razumevanja Republiškega komiteja za kulturo, mariborske in slovenske Kulturne skupnosti. Zavoda za spomeniško varstvo in drugih ustanov, na katere vrata smo potrkali. Pri obnovi orgel bomo predvsem pazili na kvaliteto, seveda pa moramo biti cenejši od tujih strokovnjakov. Računamo, tla bomo kar za petino cenejši. Le tako bomo omogočili popravilo orgel tudi tistim župnijam, ki imajo manj denarja. Gre nam predvsem za ohranitev naše skupne dediščine in popestritev liturgije. ?.c sedaj je veliko zanimanje za tovrstna popravila. Prve orgle, ki jih bodo v naši delavnici obnavljali, za enkrat še s sodelovanjem mojstra Huberta Sandt-nerja iz Dillingena. bodo iz Prevalj na Koroškem, So v zelo slabem stanju, dodali pa jim bomo še en mono-al. To sodelovanje z strokovnjaki v Dillingenu bo trajalo še toliko časa. dokler si naši mojstri ne pridobijo dovolj izkušenj. Veliko pa nam pri O stresu (1) Tegoba sodobnega človeka O stresu zadnje čase precej govorimo in slišimo. Poglavje o njem pogosto najdemo v raznih priročnikih za domačo rabo z zdravstvenega področja, o stresu beremo v revijah, slišimo po radiu in televiziji. V tem kotičku bomo poskušali v nekaj nadaljevanjih, strniti čim več o tej temi. Najprej, kaj je to stres in kako nanj reagira naše telo? Različni avtorji stres različno opredeljujejo. Stres je simbol našega prostora in časa pa tudi človeka, ki je izgubil svojo srčiko. ali pa: stres je vsak odklon od vsakdanjega dogajanja, telesnega in duševnega, prijetnega in neprijetnega. Je vsota vseh nespecifičnih učinkov in dejavnikov, ki vplivajo na telo. Stres je lahko telesni ali pa duševni. Da pa do stresa pride, morajo biti prisotni dražljaji, ki jim pravimo stresorji. to pa so na primer: težko fizično delo, mraz, toplota, poškodba, bolezen, naporen trening, droga, žalost, jeza. veselje, vožnja z avtomobilom ipd... Osnovni namen stresa je pripraviti telo za boj ali beg. Človek na stres reagira tako. da mobilizira vse sile. ki so v stiski potrebne. V možganih sc začnejo izločati hormoni, ki povečujejo pripravljenost na nevarnost, pljuča preskrbijo več kisika saj začnemo hitreje dihati, srce začne hitreje biti in v mišice pride več krvi, ki vsebuje več sladkorja kot vir energije, več maščob, ki pripravljajo telo na mišično dejavnost. Telo se pripravi na dodatni napor, da bi lahko premagali ovire. Če nam to uspe smo prišli v stadij odpornosti. Če pa se stres nadaljuje dalj časa, ko stresne situacije dolgo trajajo ali se enim pridružijo še druge, bomo napore čedalje težje premagovali, tako pride do izčrpanosti, ko telo obremenitvam ni več kos. Dolgotrajen močan stres povzroča reakcije v telesu, ki so lahko smrtno nevarne. Nenehno hitro utripanje srca in visok krvni pritisk, poškodbe v stenah žil. lahko povzročijo srčni napad pa tudi možgansko kap. Tudi rana na želodcu je pogosto posledica dolgotrajnega stresti, saj pravimo, da je ne dobiš od tega kar ješ. ampak od tega. kar te žre. V večini takih primerov pa nas opozarjajo poprejšnja znamenja, tedaj moramo nekaj storiti zase. Vsak stres pa ne povzroča bolezni in pri različnih ljudeh so posledice različne. V določenih okoliščinah ustvarja silo, prožno pripravljenost za premagovanje ovir. Sele pod vplivom normalno doziranega stresa lahko ohranimo prilagodljivost in požrtvovalnost. Slres spada k življenju, živeti pa pomeni bojevati se. Vsak človek pa ima pri tem svojo mero. Marsikdo ima rad občasne napetosti npr. pri potapljanju, skakanju s padalom ipd. Zadovoljstvo najde pri premagovanju strahu, ki ta doži-vetja spremlja. Nekateri se navadijo na izjemne spodbude in brez njih ne moremo več. Spet drugi iste situacije prenašajo povsem drugače. Stres torej različno vpliva na različne ljudi. O tem pa prihodnjič. M. P. V__________________________________________________________________J tem’ pomagajo tudi poznavalci orgel iz Miinehna. Želim si. da bi nam delo dobro steklo in da bi našim zanamcem ohranili te prelepe instrumente. ki spadajo med vrednote naše kulturne preteklosti. DelaVei Gradisa, ki opravljajo gradbena dela. so nam obljubili, da bodo z deli končali do konca aprila letošnjega leta. Otvoritev, oziroma blagoslovitev, načrtujemo za 4 julij. Ob tej priložnosti bomo v Stolni cerkvi v Mariboru pripravili lep kulturni program., Oglasile se bodo seveda tudi orgle. »Cccilienska maša«, skladatelja Charlesa Gounoda, bo prva poslastica za ljubitelje orgelskih zvokov.« Franjo Štromajer Zgodovina kegljanja (1)_______________________________ Več kot 7000 let stara igra S pričetkom tekmovanja v prvi zvezni ligi se tudi v našem glasilu Pogosteje pojavljajo informacije o rezultatih tekmovanja v tej športni panogi. To je seveda razumljivo, saj naš kegljaški klub kar solidno Predstavlja ime našega podjetja v tej elitni druščini. Toda od kdaj in od kod kegljaški šport? To pa večina naših bralcev verjetno ne ve. In ker ta šport zlasti v zadnjem času pridobiva vse več ljubiteljev in ker delavci GIP Gradis prispevajo tudi nekaj denarnih sredstev za pokrivanje stroškov poslovanja kluba, je prav, da pogledamo malo v zgodovino in razvoj te-Ra športa. Z raziskovanjem zgodovinskega razvoja kegljanja so sc in sc Se ukvarjajo mnogi zgodovinarji. toda žal brez večjega uspeha. Določene rekvizite za kegljanje sw našli v eni od starih egipčanskih grobnic že iz leta 5200 pred našim štetjem. Torej je kegljanje poznano že več kot 7000 let. 'Ne vemo pa podrobnosti teda-njega igranja, niti nam ni poznata razvojna pot, niti kje je nastalo in kako se je v svojih začetkih razvijalo. To vprašanje je °stalo nerešeno in še čaka na pametne ljudi. Nadalje vemo. da je bilo kegljanje v 7. stoletju zelo razširjeno ta velikem delu nekdanje moč-tc frankovske države, ki je obsegala področje skoraj cele sedanje Evrope. Prvi dokazni viri. ki segajo v drugo polovico 12. stoletja pa že dokazujejo, da je bilo kegljanje ena izmed množičnih ljudskih družabnih iger. Poznali so dva načina igranja: Pfi prvem so metali kroglo proti kegljem po zraku, po drugem pa so jo kotalili po tleh. Igrala sc je *tnaj na travniku. Z razvojem s,a se, pod vplivom idej iznajdljivejših kegljačev, oba načina oblikovala v načinu, kakršnega Poznamo in igramo še danes. Do 18. stoletja je bilo kegljanje še vedno samo družabna igra Za zabavo, neorganizirano in tako sama tehnika kegljanja ni 'tlela posebnega razvoja. Tak-*et položaj pa hi bil mogoč dol-S°. Do preobrata je najprej Prišlo pri graditvi steze kegljišča. S,ezc so utrjevali z izravnano in Poteptano ilovico, nasuli drob-ncga peska in žlindre (kot še da-"es na balinišče). Da bi steze iz-"tljšali, so pričeli po sredini ste-polagati hrastove plohe, kegljišče pa so zaradi lažjega vzdrževanja prenesli iz zunanjih tepokritih prostorov v notranje Pokrite prostore. . S tem uspeh posameznega 'Rfalca ni bil več toliko odvisen to sreče oziroma srečnega luča- ja, ampak se je vse bolj uveljavljala izkušenost in izurjenost posameznega igralca. Iz neorganiziranega igranja preide na organizirana tekmovanja in rodil se je nov šport. S pričetkom športnega tekmovanja v kegljanju se je postopoma določilo število, teža in oblika kegljev, velikost in teža krogel, izdelava stez. dimenzije stez, velikost in oblika deske položnice, kakor tudi različni načini kegljanja. Prvi začetki športnega kegljanja so se v 18. stoletju pričeli v Nemčiji in jo tako smatramo kot zibelko kegljanja v Evropi. Nemci so že tedaj sestavili prva enotna kegljaška pravila. Leta 1865 skoraj istočasno ustanovijo kegljaško zvezo v Nemčiji in v Ameriki. V nemški kegljaški zvezi je bilo že tedaj vključeno 220 kegljaških klubov. Leta 1926 je bila v Stockholmu ustanovljena kegljaška zveza »IBA« (Internacional Bovvling Asocia-tion). Vse te države članice IBA so igrale na 10 kegljev (Bow-ling). Leta 1947 je bil prvi kongres »IBA« po vojni in na tem kongresu je bil prvič izvoljen posebni predsednik za kegljanje na 9 kegljev. Na izrednem kongresu leta 1949 je bilo ugotovljeno, da je vedno manj pristašev kegljanja na 10 kegljev in sklenjeno je bilo. da sc dejavnost IBA ustavi. Leta 1949 je bilo zelo uspešno evropsko prvenstvo na asfaltni stezi na Dunaju, kjer je sodelovala tudi Jugoslavija. Leta 1951 je bila na pobudo Kegljaške zveze Jugoslavije sklicana seja sekcije za igro na 9 kegljev. Naslednje leto (1952) je prišlo od konference v Hamburgu, katera pa se je spremenila v ustanovni kongres nove mednarodne kegljaške zveze, ki je dobila ime »FIQ« (Federation internacionale des Ouilleurs). Na ponovnem kongresu v Miinchenu je bil sprejet statut FIQ in Jugoslovan izvoljen za predsednika sekcije za asfaltne steze ter Jugoslaviji zaupana organizacija prvega svetovnega prvenstva na asfaltnih stezah v Beogradu (1953). Po vzorno izvedenem prvenstvu in osvojitvi naslovov svetovnih prvakov v disciplini moških ekip in žensk posamezno smo dobili nadaljnje prizanje s tem. da je bil na kongresu v Zurichu leta 1953 naš delegat izvoljen za predsednika FIQ-a in sedež FlO-a se je prenesel v Jugoslavijo. Delo mednarodne kegljaške zveze poteka naprej brez zastojev in brez bistvenih organizacijskih sprememb. Leta 1985 je bilo v to mednarodno organizacijo včlanjenih že 65 držav, katerih večina še ved- no igra »bowling« sistem. V asfaltno sekcijo je včlanjenih samo 14 držav, ki združuje okoli 1.000. 000 članov, medtem ko bovvling združuje okoli 12.000. 000 članov. Mednarodna kegljaška organizacija si prizadeva, da bi se kegljanje uvrstilo med olimpijske športe. Prvi rezultati teh prizadevanj so že vidni, saj naj bi bilo kegljanje na programu iger tistih panog, ki niso olimpijski športi, pa kandidirajo za vstop v let-te. (Prihodnjič: Kegljanje v Jugoslaviji. Sloveniji in v Gradisu). Franc Hočevar Kegljaškemu klubu Gradis želimo čim več podrtih kegljev. Abrahami Februarja imamo v Gradisu deset Abrahamov, sodelavcev, ki so ali pa,še bodo napolnili 50 let. Ob življenjskem jubileju jim čestitamo, želimo vse najboljšem še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Muharem Babič - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Durad Šišarica - GE Celje - Jože Košar - Inženiring Ljubljana - Ante Jurkovič - GE Nizke gradnje Maribor - Šaban Šabani - GE Ravne na Koroškem - Jožef Veselko - GE Maribor - Sreto Zakič - Gradbena operativa Ljubljana - Mirko Gretar - Kovinski obrati Maribor - Ljudmila Rek - GE Celje - Rudolf Horvat - GE Nizke gradnje Maribor 60-letniki Ta mesec sta 60-letnika samo dva in sicer: - Borivoj Jovanovič - GE Jesenice - Franc Tehovnik - Lesno industrijski obrat Škofja Loka M. F. Let na peti kontinent (3)___________•_ Priseljenci jedo domačo hrano Življenjski standard Avstralcev je precej visok - vendar ne za vse. Tudi pri njih poznajo revščino, njihovi reveži pa se vendarle prebijajo skozi življenje nekoliko lažje kot drugod. Za Avstralijo velja, da praviloma nihče ne bi smel biti lačen, četudi nima denarja. Treba je priti do mesnice, pekarne ali na trg, povsod pa so dobro založeni z vsakovrstnimi jestvinami. Hrana je tudi dokaj poceni. Če načrtujete dopust v drugi polovici avgusta, se lahko odločite tudi za ne predrago letovanje v ČSSR. Moti' praski urad Hradtam Zbiramo informativne prijave_____________ Letovanje v ČSSR Veliko članov kolektiva že pozna tradicionalno prijateljsko počitniško izmenjavo z delavci Bytostava iz Ostrave. Počitniška izmenjava po načelu »Oni k nam - mi k njim«, oboji pa na letovanje s kar najmanjšimi stroški, naj bi bila organizirana tudi letos. Treba je povedati tudi to, da so prehrambeni artikli razvrščeni glede na kakovost in svežino; to pa pomeni, da je hrana druge kakovosti vsaj pol cenejša, hrano tretje kakovosti pa trgovci pogosto delijo zastonj. Ko že omenjam reveže - v Avstraliji so to v pretežni večini delomrzncži, alkoholiki, uživalci mamil in podobno. Vendar kar se tiče hrane, je tudi ta kategorija prebivalstva vsaj za silo preskrbljena. Računajo lahko na brezplačen topli obrok enkrat dnevno v kakem dobrodelnem društvu. Pravim revežem (invalidom. bolnikom itd.) stoji ob strani cerkvena organizacija. Kar se tiče prehrane jc zanimivo, da je zelo veliko uvozijo kljub temu. da bi bili sami brez večjih težav sposobni prehraniti tudi do 50 milijonov ljudi. Na moje vprašanje zakaj uvoz, če jc hrane dovolj doma. sem dobjl odgovor, da nudijo možnost vsem priseljencem, da si pripravljajo in uživajo hrano iz svojih nacionalnih kuhinj. Na trgovskih policah sc najde tudi nekaj značilnih naših živil: na primer ribje in druge konzerve. Vegcta. vložene kumarice in paprika, kompoti, keksi; Radenska, vina ... Naše ljudi pa najdemo tudi na tržnicah, kjer prodajajo ali kupujejo slovenske specialitete kot so potica, kranjske klobase in tako naprej. Morda bi bilo zanimivo, če povem, da je Avstralska hrana po okusu za spoznanje drugačna kot naša. Podnebje in vrsta zemlje naredita svoje, navajeni pa so tudi drugih začimb. S tem pa ni rečeno, da je tamkajšnja hrana slaba - še zdaleč ne. Razen dobre založenosti z živili bi omenil tudi veliko lokalov, kjer si lahko naročimo že pripravljeno hrano. Ker pa ni vse za vsak okus, pridejo prav priporočila znancev. Zelo veliko je kitajskih restavracij, ki so dobro obiskane, njihova hrana pa slovi kot lahka in zdrava. Pomudimo sc še malo pri oskrbi z vodo. Na področju države Viktorije sladkovodnih izvirov ni. Voda, ki jo uporabljajo za življenje in industrijo, jc deževnica. Nabira se v velikih zbiralnikih (pregrajenih dolinah) na višjeležečih območjih, kjer so gozdovi in tudi pogostejše padavine. Okrog večjih mest je zbiralnikov več, v njih pa jc akumulirane vode za približno tri sušna leta. Ta voda je potem prek filtrov in črpalk s cevovodi razpeljana do porabnikov. Voda je »mehka« - pri umivanju z milom sc zdi mastna, za pranje perila pa je idealna. Druge naravne sladke vode v Avstraliji ni. Podtalnica je slana, sicer manj kot morska voda. hkrati pa preveč, da bi se jim jo izplačalo predelovati v sladko. (Nadaljevanje in zaključek zapisa v prihodnji,številki). Stroški letovanja bodo znani po določitvi cen penzionov v naših počitniških domovih za letošnjo sezono, to pa bo predvidoma do konca marca. Takrat bo izšel tudi prvi razpis. Naši udeleženci poravnajo doma dinarsko ceno v znesku, kot da bi letovali v naših domovih in vožnjo; na željo udeležencev bo organizirana menjava dinarjev v krone po dogovorjenem tečaju pred odhodom itd.; v ČSSR so zagotovljeni po trije obroki hrane v restavracijah Bytostava in zunanjih, nočitve pa v domovih Bytostava v dvoposteljnih sobah. V ceno so vključene tudi vse vstopnine za oglede. Vaše morebitne želje, pripombe in informativne prijave sporočite Valterju IVIastenu, tel. 061/441-422. Program letovanja v ČSSR 1. dan (sreda |6. 8.) odhod iz Ljubljane že ob 0.00, iz Maribora ob 02.30. Prihod v Linz ob 8. uri, postanek do 12. ure. Prihod na mejo v Dolni Dvorištc med 14. in 15. uro, prihod v Prago okrog 20. ure. Večerja in prenočevanje v domu Lctnani. 2. dan (17. 8.) zajtrk ob 8. uri. nato ogled mesta z avtobusom, po kosilu prosto, po večerji spoznavni večer. 3. dan (18. 8.) po zajtrku odhod v Slavkov in Marianske Lažni. Po kosilu ogled mesta, po večerji »pivo prijateljstva« v pivni- ci. Prenočevanje v hotelu Leningrad (nov hotel podjetja Bytost-av). 4. dan (19. 8.) po zajtrku izlet v Karlovy Vary. Po ogledu mesta kosilo in nato prosto do 18. ure, večerja in prenočišče ponovno v Pragi. 5. dan (20. 8.) po zajtrku izlet v Konopište. Po kosilu ogled prireditve na praškem hipodromu in po večerji obisk varieteja Laterna magika. 6. dan (21. 8.) obisk Hradčanov in Plečnikove cerkve, po kosilu do večerje prosto. 7. dan (22. 8.) po zajtrku odhod v Malenovice. Med potjo občasni postanki z ogledi znamenitosti in zanimivosti (na primer ogled velikih lesenih jaslic v Trebechovicah), kosilo itd. Večerja in prenočevanje v Male-novicah. 8. dan (23. 8. po zajtrku izlet v Rožnov (arheološke izkopanine, smučarska skakalnica Jirija Raške itd.), po kosilu prosto. 9. dan (24. 8.) obisk z ogledom podzemeljskih jam (vožnja s čolnom) na Moravskem krasu. Kosilo med potjo. Po povratku v Malenovice piknik. Spanje. 10. dan (25. 8.) odhod v Ostravo in obisk v podjetju Bytostav. Ogled načina industrijske proizvodnje stanovanj (Panelarne) in športne hale Vitkovice (hokej). H. dan (26. 8.) prosto do kosila-1 Po kosilu odhod v Ostravo, ogled učilišča. Ob 17. uri odhod proti Brni* in naprej na mejni prehod Mikulov ter skozi Dunaj nazaj proti domu-Prihod v Maribor okrog 6. ure 27. 8-(v nedeljo) ter okrog 8. ure v Ljubljano. G. B- Ludvik Snajder Avstralski vodovod napaja deževnica, zbrana v umetnih akumulacijah (jezerih). NAGRADNA KRIŽANKA "KSENJE REDA. IZGRED, IZPAD VOLAN MADŽARSKI SKLADAT. Bela .... HLAPLJIVA TEKOČINA NAJDALJŠA TEKOČA VODA V SFRJ STARO IME ZA VINO RIZLING SESTRIN MOZ POMEMBNO ŽIVILO REŠEVALEC ALI SES-TAVLJALEC UGANK POL KONJ, POL ČLOVEK V GR. MITOL. ZGODOVINSKA JAMA V ŠPANIJI (r1sbe) Švedska filuska igralka (Ani ta) /f’ / VULKANSKO Zrelo n n? m IGLASTO DREVO SIMON JENKO SREDOZ. RASTLINA ČRTKA NOB ?A,?E,?M 'GRADE C "A E URE MAJHNA ULIČNA PRODA- JALNA NEKDANJI MESETAR Z VOLI ČRTA PRT -SEČNICA ON IN ... 'NE GRAFIKA JUSTINA TROPSKO VELIKO IGLASTO DREVO IZK.L ICANA BARVA PRI KARTAH PREŠERNOVA PESEM LUDVIK UBELAIS SADNA pUACA LETALO REPUBLIKA V JUŽNI AFRIKI /C/l /0^ GLASBILO IZ DRUŽINE GODAL VELIKA REKA V ŠPANIJI NEMŠKI SLIKAR 7^ IME 1 sr>rt ) I' Y V/ \ v\ / \/"\ ITALIJAN. TISKOVNA AGENCIJA AVSTRALSKI NOJ ‘'LESARSKI OKRUŠEK. DOPISUJTE V GRADISOV VESTNIK! SIMBOL ZA RADIJ \ V / V' V 1 v \ POROTNIK NA SODIŠČU SOLATNA ZAČIMBA cirkuSk 1 TELOVADEC Simbol, 2NAMENJ£ RISBE : 1. LOVRIČ REDKO Z. IME PESEM ROL L ING STCNESOV PODZEMNA ŽIVAL W1RKOLA VELIKA RUSKA REKA ZNAK ZA PREPLAH Z. IME Glavno mesto MOLDAVIJE REVOLVER. ČASOPIS SAMUEL 1 k ra j Se) POD IME SLIK. MEŠKA >ABje PflRJENjE POSLOVNI PROSTORI RRipadnik GERMAN. Semena GL. MESTO NIGERIJE TEBE skr. oblika DELAVEC PlACAN NA DAN NATRIJ ~ SGRazmer, ni del IME PEVKE KOHONT GL. MESTO GANE ^Jualjsa SV|CARSKA Reka l ► IME DRUGEGA RIMSKEGA DVOJČKA (ROMUL IN...: • HUMOR Niso ga vprašali “Tovariš Janez, če ne sprejo bo!*6 tC b° za vas s*3' s “tovariš sekretar, ne čutim se Robnega za to odgovorno na- kd ^ ta*co- Mislite, da je mene 0 vprašal za sposobnost?« Maščevanje , " Napravil sem veliko napako, , sem ženi za rojstni dan kupil Uharico. - V čemu je napaka? - Tudi jaz sem včeraj dobil za rojstni dan knjigo; Seksualni priročnik za začetnike. Gradbeniška - Zakaj so postavili kipe na to nedokončano stavbo? - Niso kipi, to so zidarji! Poslovnost Jože v gozdu seka drva, ko priteče sosed in pravi: - »Pojdi hitro domov, umrla ti je tašča.« Jože pokima z glavo in seka naprej. - Ali me nisi slišal«, vpraša sosed. - »Slišim, slišim, vendar najprej delo potem pa veselje«. , . Nagradna križanka Izpad križanke v prejšnji številki Gradisovega vestnika nam je nakopal toliko nejevolje naših bralcev, da bomo v prihodnje raje pošteno premislili, kaj naj izpustimo, če bo to že potrebno. Rešitev križanke iz te številke nam pošljite do 6. marca 1989 na naslov; Gl P Gradis, uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134a, s pripisom: za nagradno križanko. Uredništvo v__________________________;______________________________J Prva zvezna kegljaška liga____________ Trije porazi Gradisa Nadaljevanje prvenstva v prvi zvezni kegljaški ligi je bilo za naše kegljače malo manj uspešno. Po zmagi nad Tekstino in reškim Kvar-nerjem sta sledila dva poraza v Zagrebu, dve zmagi doma in poraz v Splitu, to je bilo že prvo kolo drugega dela prvenstva. Proti Medveščaku so naši zgubili s 5412:5313. Doseženi so bili naslednji izidi: Ivačič 905. Janša 840, Zdešar 901, Urbanc 906. Bizjak 841 in Juvančič 900. Z Grmoščico je bil i/K, 5718:5618 za Zagrebčane. Gra-disovei so metali takole: Urbanc 948, Ivačič 939, Zdešar 869, Juvančič 932. Janša 935 in Bizjak 995. Sledili sta dve zmagi na domačem. prenovljenem kegljišču. Partizana so premagali s 5407:5225. novosadski 13. maj pa s 5467:5107. Na prvem srečanju so naši dosegli naslednje izide: Ivačič 929, Janša 871, Urbanc 914. Zdešar 880. Juvančič 913 in Bizjak 900, na drugem pa Zdešar 901. Urbanc 967. Ivačič 924. Juvančič 865. Blaha 884 in Bizjak 926. S kolom, ki je bilo na sporedu 4. in 5. februarja, se je začel drugi del prvenstva. Kegljači Gradisa so nastopili proti Bro-dosplitu in visoko zgubili s 5800:5569. Zaradi visokega re- zultata, ki sta ga dosegli obe moštvi, objavljamo dosežke vseh nastopajočih in sicer: Bro-dosplit - Bolj at 957. Milanovič 924, Vukas 1010, I. Buljan 999, Rabfcld 994 in S. Buljan 916 in Gradis - Bizjak 913. Blaha 852. Urbanc 10(X). Ivačič 946. Zdešar 925 in Juvančič 933. Tabela je pred nadaljevanjem prvenstva takšna: McdvcSčak 12 12 0 0 +2192 24 Ormoščic.i 13 10 0 3 + 1121 20 Gradis 12 9 0 3 1 + 18 Kvarncr 13 9 0 4 + 980 18 Bmdosplit 11 7 1 3 + 1869 15 Kandit 13 7 0 6 - 575 15 Konstruktor 13 6 (1 7 - 719 12 Partizan 13 5 1 7 - 554 11 Tckstinn 13 4 0 9 - 475 8 13. maj 13 3 0 10 -1232 6 Rahotnički 12 2 0 10 -3174 4 Zanatlija 14 1 0 13 -1893 2 Naslednji dve srečanji bodo naši odigrali v Ljubljani 18. in 19. februarja proti osiješkem Kanditu in Zanatliji iz Bosanske Gradiške. 25. februarja gredo na Reko. naslednji dan pa na srečanje v Ajdovščino proti Teksti-ni. Tretjič zaporedoma bodo gostovali 4. marca, ko se bodo pomerili s skopskim Rabotničkim. 11. in 12. marca bosta derbija z zagrebškim ekipama Grmošči-ca in Medveščak. Do konca prvenstva bodo potem še tri kola. Prvenstvo se bo končalo 26. marca, C. P. Z' ■\ je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8.800 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220 V___________________________________________________________;___S dl 4 -A Lansko leto je bilo snega komaj dovolj, da smo zimske igre speljali, letos pa vse kaže, da jih bo treba prestaviti na poznejši termin, če bo snega sploh še kaj zapadlo. 28. zimske športne igre Gradisa Bo zapadlo kaj snega? marnmmammtmmm mmmammmmmL** Organizatorji letošnjih zimskih športnih iger Gradisa so v zaključni fazi priprav. Vse je dogovorjeno, le slabe snežne razmere skrbijo organizatorje, saj je snega le za vzorec. Čeprav je do začetka še več kot dva tedna, pa organizator vse bolj razmišlja tudi o možnosti prestavitve. Koliko nevšečnosti bo s tem, nihče še ne ve, zato vseeno upajo, da bo v prvi polovici februarja le zapadlo vsaj nekaj snega, da bo tekmovanje možno pripraviti. Informacijska pisarna na GO Ljubljana dela s polno paro. tako da bodo vsi vodje ekip pravočasno obveščeni, v kolikor bi prišlo do spremembe datuma. Matija Krnc Kljub pomanjkanju snega__________________ Uspeli smučarski tečaji Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OO ZS Gradisa je že deseto leto (mali jubilej) organizirala tečaj smučanja. Dva tečaja sta bila v Kranjski gori, tečaj na Pohorju pa je zaradi pomanjkanja snega odpadel. Letošnja zima brez snega ni naklonjena smučarjem in ljubiteljem zimskih športov. Bolje je bilo le v krajih, kjer premorejo snežne topove s pomočjo katerih so v ugodnih vremenskih razmerah (vsaj minus pet stopinj) delali umetni sneg. Največ tega snega je bilo v Kranjski gori in Podkorenu, tako da smo v Gradisu uspeli speljati oba smučarska tečaja za naše delavce in člane njihovih družin. Oba tečaja sta bila v času ljubljanskih zimskih počitnic. Dopustniki so bili nameščeni v depandansi hotela Špik v Gozd Martuljku, kjer so imeli polno oskrbo s katero so bili vsi več kot zadovoljni, smučarski tečaji pa so potekali na smučišču v Podkorenu. Smučarji so bili, glede na znanje smučanja, razdeljeni p« skupinah, ki so jih vodili učitelji smučanja. Enako je bilo poskrbljeno za otroke. V popoldanskem času je bil organiziran tek na smučeh iz Planice v Tamar, izlet na Srednji vrh, igranje nogometa v telovadnici v Kranjski gori, precej pa je bilo tudi takih, ki so se z avtomobilom odpeljali kar na Vršič, saj je ta naš najvišji gorski prelaz letos dostopen tudi v zimskem času. Smučanja se je udeležilo okrog 90 naših delavcev in članov njihovih družin, kar govori v prid takšnemu načinu organiziranja zimskega oddiha, ki ga ni preprečilo niti hudo pomanjkanje snega, saj odjav skorajda ni bilo. q p.