40 din -
Leto XXXVIII -Št.40
KRANJ, petek, 24. 5.1985
imms
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
■HO
	
	
	f J
Mil
Mesec maj, mesec mladosti, čas, ko je aktivnost mladih največja, in tudi Čas,
mesec miaaosn, cas, ku je pM.vno.i mnain n«jy»".mgSg&H pokazali vso svojo radost In vso veselje ^hi_ ' ^ ^
loju itd. Vendar praksa ka*e, da sa hitrejSe .'f^^^
ica nemoči za spreminjanj stanja tudi postopkii "J^B » y tSem'-potoialn. to
"ikot iU^Mri. v ^l^1^^^ vei^TpotU. tudi
g večletnega sistematičnega dela z mladim! in »»P^JffiJfi.« ^«mv«r*ll» mestih vendar se
^pTzmeraj precej daleč od trditev.      _ . i v-      -        . " "m naj bo ta sestavek v razmislek sedanjosti in P'*^«^1"* g
' Sejem opreme in sredstev civilne zaščite
tos prvič Mednarodna prireditev
r>lia^ana - Prihodnji torek do-9tac^?5 D°d° že trinajstič odprla
ta^sejrna opreme in sredstev civil-e<iitvCite' k* 8a prireja poslovno pri-Craneni center Gorenjski sejem iz ^ta^ V sodelovanju z zveznim se-|ent/*atom za ljudsko obrambo, ^krJf*1 za civiln0 zaščito pri tem tt>aiin u-atu pa republiškimi in po->o. ^irni telesi za ljudsko obram->feHr^0^nJ° prireditev bo odprl 'o ^edr»ik predsedstva SAP Koso-'osle[anislav Skembarevica, prvič ^dn ^a Do uradno registrirana kot Sirn ar°dna prireditev, so med dru-0rje^°Vedali predstavniki organiza-*eri0 na ^skovni konferenci minulo 0v v ljubljanskem Klubu delegata • •
u to taSejmu °o sodelovalo prek dve-r\%3stavljalcev iz vseh republik in iOvT tujIn Jugoslavije, prijavilo pa se
daktična sredstva, zavod za učbenike pa učila obrambe in zaščite. Zanimiva bosta seminarja »Oskrbovanje ogroženih in ponesrečenih ter asa-nacija terena« in »Organizacija in vzgoja kadrov za službo javljanja, opazovanja, obveščanja in alarmiranja v družbenopolitičnih skupnostih«, za katera se je prijavilo prek tisoč udeležencev. Vsak dan bodo tudi razne vaje in demonstracije opreme.
Tokratni sejem bo torej nadaljeval tradicijo dosedanjih prireditev. Predvsem bo prostor za dogovore vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo z vprašanji civilne zaščite.
S. Saje
cS*fratJSr!n NemčiJe- Na 22 tisoč kva-zž^ckt metrih razstavišča bodo »""Nelv11 prek 25tisoč izdelkov, 1t- ^ius -nin uporabi v civilni zaščiti. l0fj'^nirnPešneJšim novim in modificiraj!.. Proizvodom bodo tudi letos H Vni1 2late medalje in posebna pri-
l rka' 28- ma3a 1985' do Petka'
$ ^iočiia' bo 00 sejmu vrsta sprem-^p^jj. Prireditev. Na razstavišču bo •ViVittk sekretariat za ljudsko ■ j» 1^ JDo SRS pripravil razstavo Vo-„*) bife *n obrambni poklici, RK Slove-0 Predstavil literaturo in di-
Jubilej Grajzerjeve šole
Tržič — Jutri, v soboto, 25. maja, bo v osnovni šoli Heroj Graj-zer v Tržiču večja slovesnost v počastitev 20-letnice obstoja šole. Začela se bo ob 9.30 s kulturno-športno akademijo, ob 10.30 pa bo prikaz dela in življenja šole. V seli bo namreč <tekel redni pouk, obiskovalci — to je obenem tudi dan odprtih vrat te šole — pa bodo učence lahko spremljali pri pouku ali pri krožkih — pri vseh dejavnostih v šoli. D. D.
V Davči bodo zgradili proizvodni obrat
Po večletnih pripravah bodo v Davči v začetku poletja začeli graditi proizvodni obrat. S tem se bo uresničila dolgoletna želja vaščanov, ki bi radi delali v domačem kraju. Tako jim bo po delu ostalo več časa za kmetovanje, kot sedaj, ko se vozijo na delo v Železnike. Krajevna skupnost je brezplačno zagotovila zemljišče za tovarno, ki bo stala ob prenovljeni šoli. Proizvodni program pa bo odstopil Niko iz Železnikov. Zaposlitev bo lahko dobilo do 40 ljudi. Denar za gradnjo je zagotovljen.
L. B.
Srečanje železarskih pevskih zborov
Kropa — V soboto, 25. maja, ob 18. uri bo v sindikalnem domu v Kropi deveto srečanje pevskih zborov Slovenskih železarn. Kropi bo tokrat že tretjič, povezano bo s kratko slovesnostjo ob 90-letnici tovarne Plamen. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner.
Nastopili bodo moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica, moški pevski zbor DPD Svoboda Zagrad, mešani pevski zbor Železar Štore, vokalni oktet TRO Prevalje, ženski pevski zbor Milko Škobrne Jesenice in moški pevski zbor Fužinar Ravne na Koroškem.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Poštar nočem biti
Gorenjski poštar zasluži 23 tisoč dinarjev, zato svoje težke poštne torbe v dežju in snegu noče več vlačiti po hribih in dolinah. Odhaja, saj tudi v »zgubarskih« tovarnah zasluži vsaj 15 tisoč dinarjev več, medtem ko poštni delavci že skoraj obupni kadrovski primanjkljaj — manjka 31 poštarjev — rešujejo s priložnostno zaposlitvijo mladih in bijejo plat zvona, saj občutno pada kvaliteta poštarskega dela, ob katerem smo že tradicionalno silno občutljivi.
Poštarji prejemajo skoraj 50 odstotkov nižje osebne dohodke kot delavci na podobnih delovnih mestih, v osmih dejavnostih prometa in zvez so na zadnjem mestu. Že nekaj let imajo startno osnovo za delitev osebnega dohodka izredno nizko, delijo pa lahko le toliko, kot ustvarijo.
Družbeno nadzorovane cene poštnih storitev krepko šepajo za stroški, imajo komaj za enostavno reprodukcijo. In še to le zato, ker se denar preliva iz vsaj za silo donosne telefonije, impulza, ki ga ustvari vroči telefon delovnih organizacij. Od našega zasebnega telefona imajo zdaj presneto malo, saj se zasebni telefon amortizira šele v 120 letih. Poštna znamka, ki potuje skozi nešteto delovnih rok od Jesenic do Skopja, se je v zadnjih treh letih simbolično podražila: s 4 na 6 dinarjev. Vzdrževati morajo nešteto ekonomsko povsem nezanimivih pošt, posebej tam, kjer je telefon šele vroča in komaj uresničljiva želja in je ljudem pošta edina nujna vez z bližnjim in daljnim svetom.
Poštnim delavcem, ki jih stiska zvezna cena in so že obupali nad skromnimi in večkrat nezanesljivimi viri sredstev interesne skupnosti — po drugih republikah je družba do svoje pošte bolj velikodušna— so izjemoma dovolili, da lahko usklajujejo osebne dohodke z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Že prav, a kako usklajevati, ko pa je start tako na tleh? Vpet je v sistem delitve, ki se lahko pri priči zamaje, če se le razmišlja o izjemni višji plači poštarjev in tudi monterjev.
Poštni delavci zato prosijo občine, naj se skupaj z njimi zavzamejo za ustreznejše sistemske rešitve in obenem obveščajo, da samo v Kranju potrebujejo šest poštarjev, na Jesenicah tri, v Radovljici in na Bledu pet, v Škofji Loki štiri. Poštarjev delovni okoliš ni majhen, zato ga bomo marsikje hudo pogrešali ali se pritoževali nad malomarno dostavo.
Poštni delavci ne tožijo, češ, tu smo, vaši smo, le opozarjajo, da galopa stroškov z zvezno določenimi cenami ne morejo dohajati in ne obdržati delavcev, če se pošteno drže sedanjega sistema delitve.
Še dolgo se ne bomo tako silovito modernizirali, da poštna torba ne bi bila več aktualna. Vsi si želimo, da nam poštar pozvoni vsaj dvakrat, zato bi bilo prav, ko bi jim vsaj prisluhnili in razumeli njihovo stisko.
D. Sedej
Začelo se je odštevanje —- Na 29 kilometrov dolgem odseku avtoceste Naklo—Ljubljana se je v torek, 21. maja, začelo odštevanje pred svečanim trenutkom. Z delom je začela komisija za tehnični pregled avtoceste. Če bo vreme vsaj malo naklonjeno graditeljem, lahko pričakujemo, da bodo z deli končali nekako do sredine prihodnjega meseca. Potem pa bo le še stvar dogovora, kdaj bodo cesto svečano odprli za promet. (Več o tem na 16. strani)— A. Ž. — Foto: F. Perdan
Mladi tehniki tekmujejo
Kranj — Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kranj je aprila organizirala z društvom učiteljev tehničnega pouka v osnovnih šolah srečanje mladih tehnikov, ki so tekmovali v 16 različnih panogah. Občinskega tekmovanja se je udeležilo prek sto učencev iz osnovnih šol. Najboljši tekmovalci so se zatem udeležili gorenjskega tekmovanja, ki je bilo 11. maja v Kamniku. Ekipo mladih tehnikov občine Kranj je sestavljalo 41 tekmovalcev, ki so merili svoje znanje v 14 panogah. Končna
razvrstitev gorenjskih ekip je bila taka! Prvo mesto je osvojil Kranj s 1055 točkami, drugo mesto je za 903 točke pripadlo Jesenicam, sledili pa so Škofja Loka s 615, Tržič s 613 in Kamnik s 593 točkami.
Zmagovalci posameznih panog bodo zastopali gorenjske občine na IX. srečanju mladih tehnikov Slovenije. Ta prireditev poteka danes in jutri, 24. in 25. maja 1985, na Ravnah na Koroškem.
TOM
zvezni, mednarodni, specializirani 13.SEJEM OPREME IN SREDSTEV
ILNE Z4SCITE       kranj 28r 31.5.85
protipožarna in osebna zaščita prva pomoč in zdravstvo oprema zaklonišč zveze
gasilska oprema
t ... .    . - - . -—_—.-
v, ponudba in demonstracija razstavljene opreme strokovni seminarji, poslovni dnevi, posvetovanja
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 24. MAJA
PO JUGOSLAVIJI
Juan Carlos I. v Jugoslaviji
Španski kralj Juan Carlos I. s kraljico Sofijo je na povabilo predsedstva SFRJ pripotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Potem, ko so gostu izkazali običajne vojaške časti, se je skupaj s predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajko-vičem odpeljal v Beli.dvor, ki je za čas obiska njegova rezidenca. Juan Carlos je prvi voditelj španske države, ki je obiskal Jugoslavijo, hkrati pa je to prvo jugoslovansko špansko srečanje na najvišji ravni. Španski kralj bo razen Beograda obiskal tudi Sarajevo.
Tekmovanje mladincev in starešin
Kranj — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kranja pripravlja tudi letos tradicionalno patrolno-orientacij sko tekmovanje mladincev in rezervnih starešin ob dnevu mladosti. Letošnja prireditev bo prav na praznik mladih, 25. maja, ko se bodo ob 8. uri zbrali tekmovalci iz obeh organizacij pred kranjsko osnovno šolo Simon Jenko. Seveda pa to tekmovanje ni le priložnost za preverjanje obramb-nozaščitnih veščin, ampak je stvarna oblika sodelovanja članstva dveh organizacij. Pri tem mladi pridobivajo izkušnje od starejših, Zveza rezervnih vojaških starešin pa spoznava mladino, da bi pozneje lahko kadrovala iz njenih vrst nove člane.
(S)
Srebrna
priznanja
mladincem
Ob 25. maju, dnevu mladosti, občinske konference Zveze socialistične mladine vsako leto podeljujejo srebrne znake ZSMS mladim, ki so jih zaslužili s svojo dejavnostjo.
Na JESENICAH jih bodo letos dobili Roman Kalan iz jeseniškega Kluba študentov. Igor Arh iz Železarne in Darja Crv, mentorica mladih v Centru usmerjenega izobraževanja. P( jebni priznanji bodo podelili tudi Darku Mlakarju in Nevenki Bregar za dolgoletno aktivno delo v ZSMS.
V KRANJU bodo nagradili Hama Kajtazoviča in Buda Damjanoviča iz Save, Matejo Urh, Janeza Žlebirja, Bojana Čuda, Miloša Avdiča, Darjo Porenta, Milana Čulibrka, Roka Živ-koviča in Saša Govekaria iz Iskre, Tomaža Gabra iz Kluba Študentov v Kranju, Marjeto Lampe iz KS Center v Kranju, Uroša Oblaka, Alojza Jenka in Petra Logarja iz mladinske organizacije Orehek-Drulovka, Osnovno organizacij ZSMS v Iskri števci, mladinsko organizacijo v Srednji mlekarski in kmetijsju šoli, Gledališče GLG Čez cesto in Strokovno službo skupnosti za zaposlovanje Gorenjske.
Letošnji RADOVLJIŠKI nagrajenci so: mladinska organizacija Ekonomske srednje šole iz Radovljice, delavski svet tozda Žito Triglav Gorenjka iz Lesc, Dominika Ambro-žič, Emil Debeljak s Srednje Dobrave, Eva Straus z Bleda, Ljubo Buražin, Mitja Žagar iz Radovljice, Rafael Podlogar iz Lesc, Bojka čebulj iz Radovljice, Miha Potočnik z Bleda, Jože Dežrhan iz Lesc, Zdenka To-nejc iz Lesc, Srečo Kunčič z Bleda, Darko Kovač z Bleda in Drago Cikič z Lancovega.
Poznate
občinsko vodstvo?
• Nada Nastran, pedagoginja: »Delam v Kranju, živim pa v Škof j i Loki, vendar vodstva ne poznam ne v eni ne v drugi občini. Sem namreč priseljena. Seveda pa mi ni vseeno, kdo so vodilni ljudje v občini, saj je od njih v veliki meri odvisno življenje nas, občanov.«
• Ivica Barovnica, tajnica: »Poznam, poznam. Naši občinski možje so popularni. Proslavili so se s svojo dejavnostjo.«
• Martin, delavec: »Župana poznam, saj je nekdanji Iskraš! Tudi predsednika izvršnega sveta, tega, ki je bil prej na pošti, poznam. Mislim, da je sedanje vodstvo kar dobro. Da le ne bi bilo slabše!«
• Rafko Pezdirc, industrijski oblikovalec: »Seveda jih poznam: predsednik občine je Cvar, ki je bil prej v Iskri. V izvršnem svetu je menda Baj-želj. Nič več?«
• I. J., delavka: »Predsednika občine poznam, ker je bil enkrat pri Srečanjih na televiziji, ostalih pa ne.«
• Rafko Pirnovar, varnostnik: »Poznam Cvara in Peternelja, ostalih občinskih funkcionarjev pa ne. Že nimajo dovolj stika za ljudmi, da jih le-ti ne poznajo.«
• Drago Filipčič, pravnik: »Večino občinskega vodstva poznam po imenih, predsednika občine pa tudi po dejavnosti. On si je največ prizadeval za odpravo saj v Kranju in tudi uspel. Prebivalci Planine, od koder sem tudi jaz, smo s takim občinskim vodstvom zelo zadovoljni.«
• Tončka Jerič, delavka: »Poznam samo Milko Planine, o kateri se veli' o govori. Občinskega vodstva ne poznam, ker me niti ne zanima. Ob dveh zaključim svoj 'šiht', za politiko mi pa ni.«
• M. O., miličnik: »Bolj mi je znano vodstvo občine Kranj, kjer delam, kot občine, kjer živim. No, župana že poznam, saj je tako rekoč iz soseske.«
• Marfija Klinar, administratorka: »Ker sem družbenopolitično aktivna, mi tudi vodstvo v občini ni nepoznano. Župan, partijski sekretar, mladinski predsednik so mi znani. Predsednik izvršnega sveta pa manj, bolj se spominjam tistega mandata, ko je izvršni svet vodil Milan Bajželj. Bil je pač bolj naših let!«
D. Ž.
Intenzivna terapija v novih prostorih
V jeseniški bolnici so namenili za adaptacijo centralne intenzivne terapije okoli 15 milijonov dinarjev — Načrtov je vsaj še za 100 milijonov dinarjev
Jesenice — V Splošni bolnici Jesenice so že leta 1971 na 30 kvadratnih metrih površine ustanovili »šok« sobo, v kateri so nudili nujno pomoč in nego najbolj prizadetim bolnikom in poškodovancem. Tako se je začela razvijati intenzivna terapija, ki je skupna za vse oddelke. Vendar je z leti postala pretesna in nefunkcionalna, z zastarelo opremo.
Deloma s svojim denarjem, naložbenim prispevkom medobčinske zdravstvene skupnosti in milijonom dinarjev, ki jih je prispevala Železarna, so adaptirali stare prostore in jih pred nedavnim odprli. Zdravniki in vse zdravstveno osebje si je novo centralno intenzivno terapijo izredno želelo in si prizadevalo, da bi se bolniki čimprej preselili v nove postelje, zato sploh ni bilo časa za slo-vesnejšo otvoritev, kot je v takih primerih navada. Z velikim zanosom in ponosom so le simbolično prerezali trak in v prostore takoj preselili bolnike.
Novih prostorov je 124 kvadratnih metrov in tako so v njih lahko montirali vse aparature, ki so jih kupili že prej. Vodji oddelka za anestezijo, reanimacijo in transfuzijo dr. Stane Čebokli in dr. Štefan Plut pravita:
»Ne le to, da bomo zdaj neprimerno lažje delali z bolniki, boljše delovne možnosti ima tudi zdravstveno osebje s stranskimi prostori, tako higienske kot terapevtske. Zdaj imamo tri postelje za aseptične bolnike, tiste, pri katerih ni gnojnih izcedkov, in pri negi posameznih vrst poškodb in bolezni bodo ločene tudi medicinske sestre. Do zdaj je bil dostop do prostorov intenzivne nege kar neposredno s hodnika, zdaj bomo zagotovili večjo varnost. Z novimi prostori in organizacijo bomo bolnika lahko veliko strokovneje obravnavali, s centralnim laboratorijem smo dobro povezani.
Bolnikom z dializo smo namenili prav tako šest postelj, kajti dialize je vedno več, ne le med gorenjskim prebivalstvom, temveč tudi med turisti, ki se mudijo v gorenjskih turističnih središčih.
Dr. Stane čebokli, vodja oddelka za intenzivno terapijo
Na oddelek intenzivne nege prihajajo bolniki s krvavitvami, zastrupitvami, bolniki v težki diabetični komi, skratka vsi tisti, ki nujno potrebujejo takojšnjo pomoč z umetnim dihanjem.
V bolnici smo veseli, da so adaptacijo centralne intenzivne terapije povsod zelo razumeli, še posebej združeno delo. Intenzivna terapija, ki naj bi jo prihodnje preselili v okvir operacijskega bloka, pomeni za bolnico izjemno veliko pridobitev.«
Adaptacija intenzivne terapije je le korak naprej v nujnem prizadevanju za posodobitev zdravstvene opreme v Splošni bolnici Jesenice. Zdaj se trudijo, da bi nabavili kali-skop, premični operacijski rentgenski aparat, ki je pri sodobnem kirurškem zdravljenju nepogrešljiv, stane pa 44 milijonov dinarjev. Uspelo jim je nabaviti tudi ultrazvočno diagnostično opremo, s posodobitvijo medicinske diagnostike pa želijo še nadaljevati. Načrtov je vsaj še za 100 milijonov dinarjev, kar je razumljivo, saj je sedanja medicinska oprema iztrošena kar 80-odstotno.
D. Sedej
Priprave na volitve 1986
Kogar ljudje ne
evidentirajo, ne more
kandidirati
Kranj — Prihodnjo pomlad bomo že četrtič volili delegate za skulf ščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. W dentiranje možnih kandidatov za člane delegacij se je začelo, za#!e pa so se tudi druge priprave na volitve. Kako se na volitve pripravlja)0 v Kranju, smo se pogovarjali z Romanom Nahtigalom, predsednik0111 volilne komisije pri občinski konferenci SZDL.
»Septembra lani smo sprejeli program priprav na volitve ^ 1986, na izvedbo kandidacijskih in volilnih postopkov ter konstitui1* nje delegacij in delegatskih skupščin. Program smo posredovali vse* krajevnim konferencam SZDL in osnovnim organizacijam sindika^ Izdali smo tudi posebno brošuro Volitve 86, v kateri smo objavili v* dokumente, ki jih ljudje potrebujejo v pripravah na volitve. Hkr»' smo pripravili posvete s predsedniki krajevnih konferenc SZDL * osnovnih organizacij sindikata, na katerih smo jih seznanili s pripf8fl vami, še posebej pa s tistimi nalogami, ki jih morajo opraviti, da bo?' lahko kvalitetno izvedli volilne postopke. Povsod so morali pripra^ program priprav na volitve in izbrati koordinacijske odbore za pripr* vo volitev. V njih so predstavniki vseh družbenopolitičnih organi^a^j samoupravnih organov ter drugih organizacij in društev, ki sodeluj^ v evidentiranju. Odbore je bilo treba oblikovati zato, ker bodo v v#J družbenopolitičnih organizacijah že pred volitvami izbrali nova vC* stva.
V vseh okoljih morajo pripraviti oceno delovanja delegacij in def gatskih skupščin in ukrepe za boljšo aktivnost. V večini KK SZVl* OOS so to opravili že do Konca lanskega leta. Čimprej pa morajo vsod sprejeti stališča za oblikovanje delegacij, da bodo lahko dopoM statute delovnih organizacij. Menimo, da je to zelo pomembno, saj 1 samoupravnih aktih delovanje delegacij največkrat zelo slabo obcM no. Sedaj je tudi čas za spremembe delegatske mreže in za dogovor« izboljšanju dela konferenc delegacij.«
Kaj pa na občinski ravni?
»V občini pripravljamo analizo delovanja delegatskega siste** Vsem vodstvom KK SZDL, OOS, OOZKS in OO ZSMS smo poslali f sebne vprašalnike, jeseni pa bodo oceno obravnavali delegati občins™ skupščine in vse družbenopolitične organizacije. Hkrati pa je treba4*' ko v vseh krajevnih skupnostih kot ozdih in občini pripraviti enot*1 evidenco možnih kandidatov, ki bo baza za kadrovanje. Uveljaviti ^ ramo načelo, da nihče, ki ga niso ljudje evidentirali, ne more biti k&n' didat za določeno funkcijo.«
Evidentiranje možnih kandidatov se je že začelo.
»Tako v krajevnih skupnostih kot združenem delu so že začeli ^ dentirati možne kandidate za člane delegacij, člane organov skupŠ&r in vodilne funkcije v občini, republiki in federaciji. Rezultate evidefl0 ranja smo že ugotavljali 31. 3. potem jih bomo 31. 5, 30. 9 in 30. H te£ leta. Povsod lahko evidentirajo vse ljudi, ki jih poznajo in ni treba,0 možne kandidate iščejo le v svojem okolju.«
Novost je tudi, da ljudje neposredno evidentirajo možne kand1"* te za vodilne funkcionarje.
Do 25. maja je rok, da v KK SZDL in OOS sporočijo, katere lju£ so evidentirali za te funkcije. Zadevo so povsod vzeli resno in so pry lagali že precej možnih kandidatov, na primer, za predsednika obc^ ske skupščine. Ko bo evidentiranje zaključeno, bomo vse prdlag3* možne kandidate objavili in za kandidate izbrali tiste, za katere se0^ do ljudje odločili.«
Koliko možnih kandidatov je že evidentiranih? ^
»Rezultati evidentiranja so po posnetku 31. marca veliko boljši k£ leta 1981. Za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skup5" sti je evidentiranih 1508 možnih kandidatov, za skupščine samoupr* nih interesnih skupnosti pa 3031. 1. julija 1981 pa je bilo za skupš^ | samoupravnih interesnih skupnosti evidentiranih 1580, za skupst . družbenopolitičnih skupnosti pa 782 možnih kandidatov.« L
Jutri, Konfe ttiladi
Serier delov
družb
dr ho
pr.
Zad
^iali *uiejo Nas k*re, n»ibi
sPor0i seje I bl rek *ih p
'zšla
ii Ve argut jjPfej
!V] Me
niem gani; dah, Jiih dobj, cent, ^esi Pred <«už °rga
kot1
«nla »Ulj Prol f*n Pro ml«
Boga^
Jutri delovna tekmovanja
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je za jutri, 25. maja, pripravil drugo regijsko tekmovanje kovinarjev, voznikov in avtome-hanikov iz gorenjskih občin. Proizvodno delovno tekmovanje, ki bo od osme ure naprej potekalo v šestih gorenjskih organizacijah združenega dela, bo odločilo o najboljših delavcih v 14 kovinarskih poklicih.
V Kovinskem podjetju v Kranju se bodo jutri pomerili ključavničarji in varilci REO, v Gradbincu varilci MAG in plamenski varilci, v Železarni na Jesenicah varilci TIG, livarji, razkalci in strugarji, v Verigi v Lescah strojni kovači, v Iskri v Železnikih orodjarji in brusilci, v Škofji Lo-
ki avtomehaniki in avtoelektr1* $
v Žireh pa vozniki. Tekmovanj*
sega strokovna teoretična z|* znanje iz samoupravljanja in \ vo predpisanega izdelka.
V-
Danes slovesnost \
Danes, v petek, 24. maja, ob 1 bo v karavli na Ljubelju slov«5 ob obletnici poimenovanja po maršalu Titu. Organizatori pripravili bogat kulturni Pr°*W nastopila bo tržiška kulturna s1 na Pobratenje in 100-članski r zbor osnovne šole Heroj BraČic■ Slavnostni govornik bo £e Vinko Šunjara.
-A
Ji
Damijan Slabe:
VOJNA ZVEZD
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ni dol^o tega, ko je fotografija ameriškega astronavta Dalea Gard-nerja obletela svet: v tovornem prostoru Space Shuttla je potisnil kameri pred objektiv plakat z napisom NAPRODAJ. Fotografija je sprožila vrsto ugibanj o tem, kam hiti najbolj tehnološko napredna industrija, o kateri se že nekaj časa potihem šuš-lja, da ji je zemeljska obla v njenem lovu za ekstra profiti postala pretesna. Vrhunski izdelki namreč zahtevajo vrhunske materiale, ti pa že nekaj časa prihajajo iz vesolja.
Pred komaj štirimi leti bi lahko z kičjo iskali tiste družbe, ki bi bile pripravljene tvegati investicijo v ve-
soljski laboratorij. Raziskave v utesnjenih orbitalnih postajah so bile domena državnih programov in tehnološke radovednosti. Se največ, kar so si znanstveniki upali iztržiti, je bila kakšna posebna zlitina. Vendar je bila njena cena tako visoka, da jo je bila pripravljena plačati le vojaška industrija za svoje posebne, takore-koč nadnacionalne cilje, pa še to bolj v dokaz tehnološke superiornosti, kot pa iz potrebe. Danes pa so vrste za Space Shuttle — mali vesoljski tovornjak, ki pristaja kot letalo — že kar dolge, tako da v NASI brez preti-- ravanja za prihodnje leto načrtujejo kar 24 poletov. Čeprav bo najem ve-
soljskega taksija, kot tudi pravijo revolucionarnemu plovilu, ki je vzpostavilo skoraj redno linijo med Zemljo in breztežnostjo, bo kmalu veljal preko 70 milijonov dolarjev.
Ves ta denar je bodočim vesoljskim multimiljarderjem kaplja v morje v primerjavi z dobičkom, ki jim ga navrže prodaja spojin, ki jih je človek za zdaj sposoben narediti le v super čistem brezzračnem prostoru, daleč proč od hrupa, vibracij in zemeljske težnosti.
Visoko nad zemeljskim površjem se torej ne pletejo le nevarne mreže vojaških, komunikacijskih in meteoroloških satelitov ki jih je toliko, da po nekaterih ocenah več kot 10 tisoč ostankov zgorelih raket že ogroža nove polete, ampak rastejo tudi prve »vesoljske tovarne«. Že čez pet let bo mogoče govoriti o izvenzemeljski industriji, saj bo vesolje po oceni strokovnjakov za izdelovalce do zdaj neznanih zlitin postalo to, kar je danes za računalniško industrijo Silicijska dolina. «• * * » -
Kar 350 zasebnih družb že čaka in
načrtuje, da bo ob prelomu tisočletja v vesoljskih tovarnah na leto naredilo za 65 milijard dolarjev predvsem farmacevtskih spojin, posebnih elektronskih kristalov in izredno čistega optičnega stekla. Podžgali so jih prvi izdelki iz Shuttlovega laboratorija, ki so komercialno že sprejemljivi, pa čeprav so zaradi svoje enkratnosti seveda močno preplačani. Med sedanjimi milijarderji, ki se skušajo dokopati do tega zaslužka in se preleviti v vesoljske multimiljarderje, že kroži krilatica, da je bolj tvegano od vesoljske industrije le, če vanjo nisi vključen.
Toda takih, ki kljub vsemu za tako futuristično dirko še nimajo pravega konja, je veliko celo med razvitimi. To pa pomeni, da razprte škarje med visoko industrializiranimi in bogatimi ter med tistimi, ki jih na vse kri-plje skušajo ujeti, zijajo vedno bolj na široko.
Skoraj pol tisočletja po tem, ko je Kolumb odkril Ameriko se utegne zgoditi, da bodo tisti, ki so pred 16 leti 7. enako naogo poslali vesoljsko
ladjo Apollo 11 na Mesec, spro2^ vo, tokrat vesoljsko obdobje k° 4 lizma. Zgodovina nas prestano opozarja na spiraln0 vijanje dogodkov, zato je ob ^ en ji naglici, s katero drvimo v M no, kaj malo verjetno, da bo Evropa s svojim politično r<,j>sJ nim vesoljskim projektom ^^ij-j uspela ujeti vesoljski }^ ^\ val. Še težje se bodo nanj Sovjeti, ki se celo na ^prednp ^ vojaškem področju zaradi finančnih bremen otepajo t oljske obrambne pobude- A T tem primeru bi lahko ^u meljski tehnološki čudeži, .0\y[ najprej rodili monopolne ve. A multimilijarderje, kmalu z&.-^\ plavili še bolj monopolne po11 ^ bodo znali mikroskopsko n* tlji' skonstruurene^kristale v obc J civilnih*'«m vojaki uporabil veliko €jjlje, kot )e <ji-super|)Tn'>^or9plrtKolumbov ^
ve in Yva novo offlrrita rudn*
stva. V
ves V
meljski
KO'
j.
5^K. 24. MAJA 1985
GOSPODARSTVO NOTRANJA POLITIKA
*W dnevom mladosti
Ni druge izbire, kot da se u jemo!
.3. stran (mmmmmGLAS
boj
za hitrejše družbene spre-za boljšo, bolj demokratično,
kn * Pr*sPe v Beograd štafeta mladosti s sporočilom zvezni terenci Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Vanj so adi trezno, zrelo in samokritično zapisali nekaj misli o sebi, o j jler^ciji, ki je morda še preveč molčeča in pasivna, premalo HPlvVna' hkrati pa si zaletava, kritična in uporniška želi ^zbenih sprememb.
Kranj — Kakšna je vloga mladih pri spreminjanju družbe, kakšno je mesto mladih v družbi, sta bili ključni izhodišči predpraznične besede z ROBERTOM ČERNETOM, Predsednikom slovenske mladine.
sadnje, zelo odmevne volitve v Zvezi cistične mladine Slovenije doka-sta c'a mladinska organizacija po-jj^Ja samostojnejša kot poprej. Ali lah-^.^cemo, da dobiva vlogo, kakršno *l b» imela v družbi? sDo?ei ^1 osiromašili in poenostavili Seir°^Uo zadnje programsko-volilne bi r ^P^Hške konference ZSMS, če
rekli, da je potek kadrovskih in volil-
ska ^0stoPkov pokazal, da je mladin Qrganizacija samostojnejša, da je ... .a iz transmisijske vloge. Vse te do-
nj je treba razumeti kot dokaz, da ar Več mogoče delati po starem, da le sprUrnenti neka3 veljajo, da je pred fjtieJernanjem odločitev treba omogo-0u dernokratično izmenjavo mnenj, ki lo h • ^° le z argumenti. To je opozori-tičn ^ treDa spreminjati kulturo poli-n:nega delovanja, pa ne le v notra-garr1 živlJenJuinustroju mladinske or-^a^acije, temveč prav tako v metodih avantgardnih družbenopoliti-d0,. 0rganizacij. Izteka se namreč ob-
^ lr.a> zdaj je moč argumenta nado-Preri argument moči. in ideoloških •K k"aV ° nezm°tlJivosti nekaterih Orp nin institucij. Vloga mladinske raj Racije pa še zdaleč ni, kot bi mo-dpA biti. Ni še enakopraven dejavnik še 2benopolitičnega odločanja. Toda W 0a m bila manj transmisijska u^avno'danes.«
«ni Nait - ad» generaciji
teže je v družbeni krizi ravno .j — generaciji. Kako se njena orga-odziva
pJtiki*"* «*"»va na ključne družbene tanuenie' °°- izobraževanja, štipendi-Prohi' zaP°sl°vanJa> stanovanjskih UjjJ^nov, ki so predvsem problemi
naPredne politične organizacije
bi bil največji greh, ko ne bi delovale-na povsem konkretnih, življenjskih vprašanjih ljudi. Z ideologiziranjem bi se same obsodile na neučinkovitost in tako ne bi bile privlačne za ljudi. Tudi za mladinsko organizacijo velja, da je vredna toliko, kolikor skupaj z ostalimi ustvarja pogoje za reševanje družbenih problemov in izboljševanje družbenega položaja mladih. Res je, da družbena kriza na poseben način prizadene mlade. Vprašanja zaposlovanja, stanovanjske in štipendijske politike, usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva, samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja mladih so poglavitna vprašanja delovanja mladinske organizacije, kajti le-ta dominantno opredeljujejo družbeni položaj mladih. Mladi smo v glavnem prerasli miselnost, da bo te probleme rešila neka 'družba', in se vse bolj zavedamo tega, kar smo zapisali v letošnje sporočilo štafete mladosti, da namreč ni druge izbire, kot da se bojujemo. To je boj na vsej družbeni fronti, od tozda do federacije. Tam skušamo uveljaviti naše predloge in poglede.«
• Zadnja leta smo priča nekaterim pojavom opozicije mladih do družbe. Kako nanje gleda mladinska organizacija?
»Verjetno misliš na izredno kritičnost in nestrinjanje mladih z določenimi družbenimi tokovi. To ni nič slabega, ravno nasprotno. To dokazuje, da mladi niso brezbrižni do tega, kako živijo in kako bodo živeli. Če kdo, potem v prvi vrsti mladi žele čimprej šen izhod iz sedanje družbene krize in čim stabilnejše osnove družbenega razvoja. Ravno nezadovoljstvo mladih z obstoječim bi morale socialistične sile iz-
£**ijanska delegacija v kranjski Savi — V sredo, 22. maja, je obiskala de?n^S'CO iovarno Sava delegacija federacije sindikata kemijskih sek°ev talijanske pokrajine Veneto-Filcea, ki jo je vodil generalni Mi[etalk ^vano PeriniV Savi so delegacijo sprejeli in spremljali p J^n Cufer, Franc Šeruga, Janko Lončar in Franček Ribič. — Foto: Pe'dan
Velika zlata medalja za kranjsko Mlekarno
j. Kranj - KŽK -jeva temeljna organizacija Mlekarna je na 52. kmečkem sejmu v Novem Sadu prejela veliko zlato medaljo za sir gauda tP- P^stotki maščobe. Tovrstna priznanja podeljujeta vsako leto ob , J Priložnosti Gospodarska zbornica Jugoslavije in splošno združenje iJ?etiJstva in prehrambene industrije za najboljše prehrambene »zdelke.
Na sejmu je letos sodelovala polovica od skupno dvesto jugoslo-ariskih mlekarn in sirarn, strokovna žirija pa je med več kot 80 vrsta-Spl vsir>ov nagradila poleg kranjske gaude še sir iz Negotina. Mlekarna e ze vrsto let redno udeležuje kmetijskega sejma v Novem Sadu, od-. °der se je doslej še vedno vrnila z medaljami za kakovost: letos je po-g velike zlate medalje prejela še zlato in srebrno za gaudo (z različni-1 deleži maščobe) ter bronasto za maslo. i    V Kranju so začeli izdelovati gaudo pred 32 leti; odtod pa so jo di-oaki Mlekarske šole, ki je tedaj imela še zvezni značaj, razširili tudi v J"uge kraje in republike. Slovenski mlekarji so pred leti podpisali sa-Oupravni sporazum o medsebojni delitvi dela, po katerem je kranj-a mlekarna zadolžena za izdelovanje poltrdih sirov. Lani so v novi ^rarni izdelali že 1,4 milijona kilogramov gaude (ter manjše količine v ^pista in tilzita); letos načrtujejo, da je bodo še 100 tisoč kilogramov Ur/     Prav potrošnja sirov spričo nižje življenjske ravni prebivalstva .Pada, v Mlekarni navzlic rekordni proizvodnji za zdaj še nimajo te-
2av s prodajo, (cz)
koristiti membe
humano in svobodno družbo.«
• Trenutno aktualno je tudi vprašanje, zakaj mladi odklanjajo izkaznice ZK, zakaj je avantgardna družbenopolitična organizacija zanje vedno manj zanimiva.
»Zadnje čase smo priča manjšemu številu sprejemov v ZK, čemur sledi tudi število sprejemov mladih. Ne drži, da je ravno pri mladih upadlo zanimanje za članstvo v ZK, saj delež mladih, sprejetih v ZK, ostaja nespremenjen (okoli 60 odstotkov), v zadnjih treh letih je celo nekaj višji. V primerjavi z letom 1978 je mladih, sprejetih v ZK, kar štirikrat manj. To zaskrbljuje in terja temeljito analizo. Eden od vzrokov za upad sprejemov mladih je premajhna odločnost in učinkovitost ZK pri reševanju današnjih kriznih razmer, ki je po moje posledica prevelike idejne heterogenosti v ZK, prevlade političnega voluntarizma in pragmatizma nad marksistično mislijo in predolgega zadrževanja atributov partije na oblasti.«
• Mladinske delovne akcije, ena pomembnejših dejavnosti mladih, so že dolgo v krizi. Kako jih bo ZSMS ozdravila?
»O tem smo na začetku leta spregovorili na problemski konferenci. Za zastoj na tem področju je več razlogov, naj omenim le tri: delovne akcije so organizirane na projektih, ki zadnje čase izgubljajo družbeno veljavo; predolgo že vztrajamo na vsebini mladinskih delovnih akcij in se z njo ne prilagajamo novim razmeram; eden od razlogov pa je nedvomno tudi sedanji družbenoekonomski položaj mladih in neustrezno vrednotenje prostovoljnega dela. Kako jih ozdraviti? Predvsem s spreminjanjem njihove vsebine in s tem, da ne bi več delali na nepomembnih, obrobnih objektih.«
• Za slovensko mladino vemo, da ima do praznovanj (tudi svojega praznika) precej radikalno stališče. Njeni so bili predlogi, naj prenehamo s paradami, dragimi proslavami in zleti ter jih nadomestimo s prireditvami, kakršne so bližje današnji mladini. Kako, da s temi predlogi slovenska mladina ni prodrla?
»Ne morem se povsem strinjati z oceno, da naši predlogi niso prodrli. Zadnji dve leti smo uspeli marsikaj spremeniti v konceptu obeleževanja dneva mladosti, potovanja štafetne palice, spremljajočih prireditev in sklepne prireditve na stadionu JLA. Vedno več poudarjamo prikazovanje resničnega življenja in delovnega utripa sedanjega mladega rodu. Vse to so seveda šele začetki, lepotni popravki, v iskanju novega načina obeleževanja mladinskega praznika, ki naj bi bil bolj odraz zanimanj in stremljenje mladih in družbenih odnosov, kakršni vladajo zdaj. Sprememba koncepta je politično vprašanje. Vse kaže, da v Jugoslaviji še niso dozorele politične razmere za radikalnejše spremembe. To vprašanje je tesno povezano z družbenim položajem mladih. Dokler bo le-ta 'outsiderski', tudi ne gre pričakovati bistvenih sprememb v vsebini dejavnosti, povezanih s praznikom mladih.«
D. Z. Žlebir
Napaka, neznanje ali malomarnost
TRŽIČ — Vse kaže, da lanska največja investicija v Tržiču — vodovod Črni gozd — še vedno ne dela s polno zmogljivostjo. Z vodo naj bi napajal vse predele Tržiča* kjer je vode primanjkovalo, posebno vasi nad Krizami, Ravne in še nekaj drugih predelov. Vodo iz Črnega gozda dobivajo redno le Ravne in Grajzarjeva šola, drugje pa le občasno.
Z vodovodom od lanske jeseni upravlja Komunalno podjetje Tržič, ki je za vodovod zadolžilo tri delavce. Izvršni svet občine je že lani oktobra zahteval, da naj urede pomanjkljivosti pri vodovodu, a se do danes ni še nikamor premaknilo. So res storjene napake pri gradnji vodovoda ali sta kriva neznanje ali malomarnost? Komunalni delavci se izgovarjajo, da so delali po navodilih, a jim je že dvakrat razneslo spojene dele na ceveh, da cevovod ne zdrži pritiska in podobno.
Izvršni svet je na seji v sredo, 22. maja sklenil, da mora Komunalno podjetje v enem mesecu vodovod urediti tako, da bo napajal vse predele Tržiča, kot je bilo načrtovano. Če tega niso zmožni delavci komunale, naj pokličejo strokovnjake.
Tudi za čevlje je treba vse več znanja
»Danes uspeva tisti, ki se zna in more hitro prilagajati tržnim zahtevam — Doma lahko prodaš kakršenkoli čevelj, izvoziti pa je mogoče le kvalitetnega in takega, po katerem je povpraševanje ta hip, ne pa čez sezono ali dve, ko pri nas lahko uvozimo šele nov stroj in opremo. Takrat lahko tak stroj postavimo le še na podstrešje, v proizvodnji ga ne rabimo več,« meni direktor Planike Anton Gros
Kranj — Ko so lani ob dnevu republike v kranjski Planiki odpirali nov moderen obrat športne obutve, s katerim naj bi povečali število izdelanih parov čevljev na poldrugi milijona letno.so vedeli, da proizvodnja v začetku ne more steči povsem gladko , brez zastojev, brez problemov. Vendar pa so v Planiki pričakovali, da bodo že letos v prvih mesecih dosegali pričakovane rezultate.
»Ni dovolj le dobro delati, tudi rezultati gospodarjenja morajo biti dobri,« pravi direktor Planike Anton Gros. »Za sedaj pa v Planiki z rezultati, ki jih dosegamo letos, ne more-; mo biti povsem zadovoljni. To velja tako za proizvodnjo kot tudi za izvoz na konvertibilni trg, saj so za sedaj številke malo drugačne od tistih, ki smo jih načrtovali.«
# Najbrž so za takšne pokazatelje tudi vzroki?
»Planika že vsa leta dokazuje, da brez vlaganja v kadre, v novo tehnologijo, ni napredka. Logično bi bilo pričakovati tudi učinke od lanske investicije v obrat športne obutve. Vendar pa ni vse odvisno od nas samih, od naše usposobljenosti. Vemo, da za vso proizvedeno obutev na jugoslovanskem trgu ni kupca. Zato se Planika že dolga leta lepo uveljavlja tudi na svetovnih trgih. Če pa se lahko uveljavlja na zunanjem trgu, ki nikakor ne kupi vsake obutve, pač pa le kvalitetno, tako, kot jo zahteva kupec, pomeni, da smo se kot proizvajalci potrdili. Znamo se sicer hitro obračati po zahtevah trga, ponuditi znamo dodatne programe. Toda razmere, ki omogočajo takšno hitro reagiranje na zahteve trga, so druga pesem. Zato se tudi dogaja, da smo jugoslovanski proizvajalci obutve večkrat bolj kratke sape, saj težko hitro ponudimo, kar zmoremo in znamo izdelati, smetano pa pobira prilagod-ljivejša zahodnoevropska obutvena industrija.«
# Ali to pomeni, da se je Planika sposobna prilagajati takšnim razmeram zunanjega trga, nima pa pravih možnosti?
»Razmere, v katerih delamo, vsaj za sedaj ne omogočajo ravnanja, kakršnega zahteva zunanji trg. Ne potrebujemo veliko časa, da začnemo izdelavo nove serije iz Addidasovega programa — na primer zahtevnega športnega čevlja z raznimi dodatki. Pa ne mislim ravno na takšen krik mode, kot je športen čevelj z vgrajenim računalnikom za merjenje razdalje in porabljene energije, takšne res delajo v zelo majhnih serijah. Vendar pa bi bile lahko stvari enostavnejše: naročimo obutveni stroj, doma ga pač ne moremo kupiti, kmalu bi lahko trgu ponudili zahtevani program obutve. Toda ne! Preden dobimo vsa potrebna dovoljenja za uvoz opreme, mine sezona, mine povpraševanje po takem programu obutve. Ko pa stroje končno dobimo, jih lahko spravimo le še na podstrešje. Take so jugoslovanske razmere in prav te Planika dobro občuti. Zato se dogaja, da je pogodbo s kupcem lahko skleniti, tehnološko smo sposobni. Ali bo proizvodnja sploh lahko stekla, ali bodo surovine in oprema — to pa ni vse odvisno od nas.«
# Planika ima letošnjo proizvodnjo obutve že prodano, pričakujete, da se bo naslednje leto investicija v nov proizvodni obrat športne obutve že povrnila, vseskozi pa omenjate težave.
»Začetek tega leta je bil v gospodarstvu kar težak, ne samo za Planiko. Cene so dobesedno podivjale, vse kar je bilo planiranega, se je postavilo skoraj na glavo. Ce bi v Planiki kupovali domače surovine in repro-material, bi zdaj že poslovali z izgubo. Ugotovili smo, da je ceneje uvažati del surovin, kot pa jih nemogoče drago plačevati doma. Samo kartonska škatla za čevlje je skoraj polovico cenejša iz uvoza in to s carino vred. Zato smo se v Planiki odločili, da bomo začasno uvažali surovine za polovico vrednosti izdelkov, pomagamo pa si tudi s tako imenovanimi ,lon posli'. Za sedaj nam povečan
Kranj — V Planiki izdelajo letno več kot štiri milijone parov obutve, od tega jih tri četrtine izvozijo.
uvoz surovin zmanjšuje doslej zelo ugodno pokritje izvoza z uvozom. Vse to nam kajpak niti malo ni všeč, toda tako moramo pač ravnati danes, da jutri ne bi imeli rdečih številk v poslovanju.«
# Planika se je v zadnjih letih lepo uveljavila tudi v svetu, letos bo, na primer, prodala na zunanje trge tri četrtine svoje proizvodnje, od tega največ na zahodne trge.
»Res, ogromno moramo izvoziti, pa še s kvaliteto in poslovnostjo se je treba boriti za boljšo ceno izdelkov, za boljše prodajne možnosti. Že večkrat sem ob raznih priložnostih povedal, da ostaja delovnim organizacijam od izvoza premajhen odstotek deviz in ne omogoča normalnega poslovanja. Že res, da je Planika osvojila moderno tehnologijo, toda proizvodnja zahteva neprestano prilagajanje potrebam trga, vedno hitrejšemu napredovanju tehnologije. Žal pri nas predpisi niso takšni, da bi se ob sedanjem znanju in opremi lahko hitro prilagajali zahtevam zunanjega trga. Le tam se je namreč možno dokazovati, se ekonomsko potrjevati. Bojim se, da smo pred vrati Evrope, pa si s takšnimi predpisi, kot jih imamo, bolj zapiramo kot odpiramo pot na njene trge. Sosednje madžarsko gospodarsdtvo, na primer, je v tem pogledu bolj prilagodljivo; mislim, da bi se jih kot konkurente na zahtevnem evropskem trgu morali celo bati. Planika je bila v preteklih letih uspešen izvoznik, dober gospodar. Zdaj kaže, da so potrebne nove formule za enak cilj — več narediti za večji dohodek. Naša produktivnost ne zaostaja ali pa zelo malo zaostaja za svetovnimi merili. Toda brez posebnih raziskav lahko ugotovimo, zakaj ne napredujemo tako hitro, kot bi hoteli: imamo pač večjo nadgradnjo, tehnološko še vedno zaostajamo, nismo poslovni, ne znamo, nočemo ali ne moremo nagrajevati po delu — pač pa po delovnih mestih. To je kup elementov, zaradi katerih s svojim kapitalom, to je z družbenimi sredstvi ne gospodarimo tako, kot bi lahko. Že zato se razkorak med nami in razvitimi le še veča, namesto da bi se zmanjševal.«
L. M.
Rekordna predelava mleka
Kranj — V KŽK-jevi Mlekarni predelajo od 15. marca dalje vsak dan povprečno 95 tisoč litrov mleka, od tega 76 tisoč litrov v sir. S tem so zmogljivosti nove sirarne celo bolje izkoriščene, kot predvideva investicijski načrt. Marca, aprila in v prvi polovici maja so odkupili na Gorenjskem le malenkostno več mleka kot v enakem lanskem obdobju, vendar so ob tem dokupili še vsak dan 15 do 18 tisoč litrov mleka v Celju, kjer gradijo oziroma posodabljajo mlekarno. Presežke mleka jim ponujajo tudi iz Maribora, a jim zmogljivosti solilnice in zorilnice sira ne dopuščajo, da bi predelali še dodatne količine mleka. Zaradi prostorske stiske zorijo sir le štiri do pet tednov, čeprav bi bilo koristno, da bi ga še teden dlje.
(cz)
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 24. MAJAJJS!
ČRTOMIR ZOREČ
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
Zlatoporočenca v Kamni gorici — V torek, 21. maja 1985, sta praznovala petdeset let skupnega življenja Marija in Franc Vari iz Kamne gorice. Jubilej sta proslavila že minulo nedeljo v krogu najbližjih, štirih hčera, desetih vnukov in dveh pravnukov, obiskali pa so ju in jima čestitali tudi predstavniki krajevne skupnosti.
Franc, ki se je rodil 1903. leta v Kamni gorici, je delal najprej v nekdanji Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, pozneje pa je bil kar 26 let žebljar v kroparskem Plamenu. Marija, rojena 1903. leta v Lipnici pri Kamni gorici, je morala že kot 15-letno dekle z doma. Služila je v mlinu in po domačijah, ko sta se vzela s Francem, pa je ostala doma. V njuni hiši, ki sta jo urejala kar štiri desetletja, je zavekalo šest otrok, tri dekleta in prav toliko fantov. Sedaj živita pod skupno streho z družino hčerke Marije.
»Še danes se ne bojim nobenega težkega dela,« se pohvali vedno dobrovoljna in nasmejana mama ter pove, da so nekdaj veliko bolj trdo in skromno živeli. »Ničesar nam ne manjka, saj se da tudi z malo pokojnino lepo živeti,« doda oče Franc in za naprej poželi le dobro zdravje, ker je že nekaj časa bolan. To, pa še nekaj skupnih let, želimo slavljencema iz Kamne gorice tudi v uredništvu Gorenjskega glasa! (S) — Foto: S. Saje
(22. zapis)
Tretji sin starega Valentina je bil Valentin Pleivveiss mlajši (1814 — 1881), ki je že v mladih letih zapustil naše kraje in se posvetil bančništvu na Dunaju. Tudi ta Pleivveiss je bil zaveden mož, ki v tujini ni pozabil na svoj rodni Kranj. Od leta 1870 dalje je ob Novem letu redno pošiljal zimske obleke za 24 šolarjev in šest ubožnih občanov. V svoji oporoki pa je volil Kranju kar preceješnjo vsoto za tiste čase, celih 5000 goldinarjev, z naročilom, naj se ta denar uporabi za pomoč ubožni mladini. Podoba tega resnično plemenitega človeka nam postane še lepša, ko zvemo, da je bil tudi na Dunaju znan kot mecen umetnosti, posebno glasbene. V njegovi hiši so se redno zbirali komponisti, virtuozi in operni pevci.
Naj za zaključek pripovedi o rodbini Pleivveiss, ki je bila tako tesno in vsestransko povezana s Prešernom, citiram zapisek o vnuku Konrada Plei-weissa. Mirku Pleiweissu so še živemu postavili v Selcah pri Crikvenici spomenik, kar je verjetno pri nas edinstven primer. Na spomeniku, ki ga je iz hvaležnosti postavila zveza borcev v Selcah, so vklesane naslednje besede: Dvajsetega aprila 1941, v času vdora fašističnih okupatorjev v našo državo, je kapitan bojnega broda Mirko Pleivveiss s svojimi mornarji uničil na tukajšnji obali vse vojaške in pristaniške naprave Komande primorske obrambe v Selcah, da ne bi prišle v roke sovražniku — italijanskemu okupatorju.«
Zaradi častnega deleža članov rodbine Pleivveiss v zgodovini Kranja bi bilo zares pravično imenovati vsaj del se-
Praznik krajevne skupnosti Gorenja vas
V krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini bodo letos proslavili krajevni praznik, ki ga praznujejo 3. junija. Tega dne leta 1941 je sovražnik izselil več družin iz Gorenje vasi v Srbijo.
Praznik bodo počastili s številnimi prireditvami, ki so se že začele in bodo trajale ves mesec. Tako so pripravili tekmo med košarkarskima kluboma Gorenja vas in Smelt — Olim-pija, strelski turnir za Ržkov memo-rial in tradicionalno srečanje planincev Poljanske doline na Gori nad Malenskim vrhom.
V soboto, 25. maja, bo v Gorenji vasi nogometni turnir, ki ga pripravlja društvo Partizan. 30. maja bo dan osnovne šole dr. Ivan Tavčar, naslednji dan pa odprto strelsko tekmovanje v počastitev praznika. 1. junija bo tudi osrednja proslava in sicer ob 20. uri v osnovni šoli v Gorenji vasi. Na proslavi bodo med drugim podelili priznanja krajevne skupnosti, Gorenjevaški oktet, pevski zbor Uranar in učenci osnovne šole Gore-
nja vas pa bodo pripravili kulturni program. Po proslavi bodo odprli foto razstavo.
V nedeljo, 2. junija, bodo odprli prenovljene prostore gasilskega društva in prikazali delovanje protipo-
žarnih aparatov in naprav. Tega dne bo tudi turnir v balinanju, ki ga pripravlja društvo Partizan. Popoldne bo na Slajki dan šmarnic z izvolitvijo miss šmarnic.
L. B.
Kranjski ribiči tekmujejo
Kranj — V programu različnih in številnih aktivnosti članov Ribiške družine Kranj so tudi vsakoletna tekmovanja pionirjev, mladincev in članov v ulovu rib. Prejšnja leta so bila vsa tekmovanja v bajerju v Bo-bovku na Kokrici pri Kranju, letos pa so prvič organizirali tekmovanje za člane ob obali jezera v Zbiljah.
Pionirsko in mladinsko tekmovanje v ulovu rib s plovcem je bilo prejšnjo soboto, 11. maja, v Bobov-ku. Udeležilo se ga je 15 najmlajših članov družine. Med pionirji so bili najboljši Beti Jarc, Petra Rozman in Mateja Dežman. Med mladinci so bili prvi trije Borut Dežman, Matjaž Weisseisen in Mitja Čuhalev.
Tekmovanje članic in članov Ribiške družine Kranj pa je bilo 12. maja v Zbiljah. Tekmovanja v ulovu rib s plovcem se je udeležilo 45 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, vendar ulov ni bil najboljši. Med pet najboljših so se uvrstili naslednji tekmovalci: Lado Šušteršič, ki je ujel 35 dekagramov težko ribo. Drugi je bil Martin Lamovšek (30 dkg), tretji Matevž Hudovernik (27 dkg), četrti Tone Borišek in peti Jože Jarc.
V soboto, 25. maja, bo na programu še eno zanimivo tekmovanje. Na Savi v Kranju se bodo pomerili člani in članice v muharjenju in sicer v ulovu na največjo ribo.        ^ g
Urbanistična zasnova južnega dela naselja Bitnje
Odločen NE v Bitnjah in Žabnici
Sveta krajevnih skupnosti Bitnje in Žabnica ugotavljata, da nobena od predloženih treh variant pozidave južnega dela novih Bitenj ne ustreza, ker vse preveč posegajo v obdelovalne in gozdne površine — Dogovor, projektni svet bo zaradi odločnih ugovorov v obeh krajevnih skupnostih ponovno razpravljal o urbanistični zasnovi in preučil možnosti, da bi gradnjo pomaknili proti severu
Bitnje — Zaradi kmetijskih obdelovalnih površin, ki ga obdajajo, spada Kranj v prostorsko-razvojnih opredelitvah med tako imenovana problematična mesta. Že v urbanističnem načrtu pred desetimi leti sta bili glede na kasnejše opredelitve v Bitnjah predvideni današnji dve tretjini pozidave. Zelo resno pa je bilo 1979. leta postavljeno vprašanje, kje zidati v prihodnje, da na zemljiščih ne bi naredili preveč škode. Po različnih kriterijih je bila takrat med variantama Udenboršt ali Bitnje sprejeta druga, ki je bila potrjena tudi v srednjeročnem planu 1981 — 1985. Zakon o varovanju zemljišč je odločno napravil konec pozidavi na Planini, s tem pa tudi pospešil priprave za začetek gradnje na območju Bitenj.
Na podlagi javnega natečaja je bila pred dvema letoma sprejeta začrtana pozidava na tem območju. Lani spomladi je bila sprejeta programska zasnova in trenutno je že v razpravi urbanistična zasnova novega stanovanjskega naselja Bitnje, ki že nakazuje dolgoročne in srednjeročne opredelitve. Živahna razprava se je v zadnjem obdobju razvila o zasnovi južnega dela novih Bitenj, ki je razdelana v treh variantah. Projektni svet pri izvršnem svetu občinske skupščine je sredi aprila letos predlagal drugo varianto. Komisija za urejanje prostora v krajevni skupnosti Bitnje pa je v začetku tega meseca zavrnila vse tri variante, ker preveč posegajo v obdelovalne in gozdne površine.
V torek, 21. maja, sta se sveta krajevnih skupnosti Bitnje in Žabnica sestala s predstavniki Projektnega sveta oziroma urbanisti in projektanti novega naselja. Stališča komisije za urejanje prostora sta sveta v celoti potrdila. V razpravi je bilo poudarjeno, da nobena od variant dosledno ne spoštuje sklepov skupščine kmetijsko-zemljiške skupnosti in da vsaka na podlagi socialno-posestne analize, ki še ni popolna in je še v izdelavi, preveč posega na kmetijske in gozdne površine južnega dela Bitenj. Kmetje iz Bitenj in deloma tudi iz Žabnice bi bili zaradi takšne pozidave in od-
vzema zemljišč preveč prizadeti. Slišati je bilo, da bi to pomenilo začetek konca kmetijstva na tem področju. Kaj pa bi to pomenilo za pridelavo hrane, zgovorno kaže podatek, da so bitenjski kmetje 1983. leta preko zadruge oddali 657 ton krompirja, 169 glav goveje živine oziroma 89 ton sena, prek 14 ton pšenice in 517 tisoč litrov mleka.
Člani svetov krajevne skupnosti so tudi opozorili, da bi s posegom po katerikoli varianti porušili urbanistično arhitektonsko zasnovo tega območja, ki je edinstvena v Evropi. Pred več kot tisoč leti je bila namreč izvršena značilna parcelacija v obliki 50 razporejenih zemljiških prog na območju strnjenega naselja Bitnje, ki je ohranjena do danes. Že vstopne ceste v Zgornjih in Spodnjih Bitnjah bi močno posegle v kmetijska zemljišča.
Poudarili so, da v Bitnjah in Žabnici niso proti usmerjeni stanovanjski gradnji, vseeno pa menijo, naj bi le-to premaknili bolj proti severu. Izraženi so bili tudi pomisleki, ali je številka o naselitvenih zmogljivostih za 18.000 prebivalcev glede na naravni prirast in načrtovano rast industrijske proizvodnje realna. Stališče svetov je, po na trenutke precej ostri razpravi, izzvenelo v zahtevo, da je sprejemljiva le tista varianta zasnove novega naselja Bitnje kot celote, ki bo zavzela najmanjšo površino zemljišč, izraženo v hektarih.
Predstavniki Projektnega sveta so s predsednikom izvršnega sveta skupščine Henrikom Peterne-ljem z razumevanjem prisluhnili pripombam, stališčem, ugovorom in utemeljitvam članov svetov. Projektni svet bo ponovno preučil stališča in odločne ugovore v obeh krajevnih skupnostih. Pri tem pa je bila izražena bojazen, da bi opustitev pozidave na južnem delu tako okrnila celotni program, da bi bila lahko vprašljiva ekonomičnost takšne izvedbe. Vsekakor pa bo Projektni svet preučil predlog, po katerem naj bi pozidavo pomaknili bolj proti severu.
A. Žalar
danje Tavčarjeve ulice (od Čolnarja do »Evrope«) po Pleivveissih. Vendar ne le v zvezi s Prešernom, temveč predvsem zaradi pionirske vloge v razvoju gospodarstva, ki je prav z njimi pričelo prehajati v narodno zavedne roke. Tako bi plačal Kranj svoj dolg hvaležnosti staremu Valentinu, začetniku tekstilne dejavnosti večjega obsega na območju mesta, naprednemu narodnjaku Konradu in širokogrudnemu mecenu Valentinu Pleivveissu mlajšemu. Stara uličica, kjer je bila večina hiš lastnina Pleivveissov in kjer so vodile do njih Prešernove stopinje, bi s tem dobila gotovo smiselnejše ime kot je sedanje.
Stvar je bila delno urejena leta 1981. Tega leta je Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije vzidala v pročelje Pleivveissove hiše v sedanji Tavčarjevi ulici št. 25 kovinsko spominsko ploščo, ki pove:
V tej hiši se je rodil zdravnik in živi-nozdravnik, organizator kmetijstva in veterinarstva ter veterinarskega šolstva na Kranjskem, pisec, časnikar in politik dr. Janez Blehveis 1808—1881.
NA NOVO ODKRITE LISTINE
Z ustanovitvijo Prešernovega minskega muzeja v Kranju (leta 1 je zanimanje za pesnika, za njeg1 delo in življenje znova zaživelo. K8** priznanj so prišle do nas tudi zanio11 informacije. 9
Sprva sem sicer dvomil, ker stoO> tik pred slovesnim odprtjem objavili poziv javnosti. V prizadevanj naj bi nas podprli vsi, ki jim je ^ Prešeren in slovenstvo: da bi izr(^ strokovnim rokam in v naše vitrin^ tisto, kar je še ohranjenega PrešejJ vega. Saj je izjavljal že pred deseti* France Kidrič, da starejši ljudje pcf* ljajo in umirajo, listine se izgubi]« rokopisi blede, stari papirji prhne
Toda izkazalo se je, da naš pozlV ^ ni bil zaman: že 12. februarja 196* fu dobil iz Maribora prijazno sporog, da nam je tamkaj na voljo osem oj* nalnih pravnih spisov, izdelanih v *^ šernovi kranjski odvetniški pisarn1., na vseh je lastnoročni pesnikov P°°K Te listine še niso bile v prešernosl^ skem razvidu in tudi pokojni Fra" Kidrič jih ni poznal.
To nam je pisal upokojeni kap vojne ladje Mirko Pleivveiss, tisti nI žni in junaški mornariški oficir, k1? dal spomladi leta 1941 potopiti vse** ne ladje in razrušiti vse obalne trdd ve severnega Jadrana, da ne bi priŠ" sovražnikove roke.
Z novega mostu je najlepši razgled na Dolžanovo sotesko, najbogatejše nahajališče fosilov pri nas. — Foto: D. Dolenc
Z mostu je najlepši razgled po Dolžanovi soteski
Tržič — Dolgo vrsto let so si slovenski geologi, še posebej člani Društva prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča, prizadevali za ureditev slovenske geološke poti, ki bi vodila skozi vsa najbogatejša nahajališča mineralov in fosilov pri nas. Vsekakor pa naj bi vodila skozi Dolžanovo sotesko, v katero že vse stoletje romajo geologi vsega sveta. Sto let je namreč tega, kar so avstrijski geologi v prvem ovinku Dolžanove soteske odkrili izrazit presek v permskih in karbonskih plasteh. V lepo vidnih kameninah so številni ostanki, izumrle rastline in živali, na osnovi katerih lahko določamo starost zemeljskih plasti. Nič Čudnega, da je prva ekskurzija udeležence 9. svetovnega geološkega kongresa leta 1903 vodila prav v Dolžanovo sotesko. Podobna nahajališča imajo tudi na Čehoslovaškem, v Nemčiji in na Madžarskem, toda niso tako bogata kot v Dolžanovi soteski. Tu so posebno pogosti fosili ramenonož-cev, preko 90 vrst so jih našteli, in edemičnih fosilov, ki so jih našli samo tu, v rdečem apnencu, in nikjer drugje.
Konec julija lani je bilo urejenih prvih 50 kilometrov slovenske geološke transverzale. Speljana je od Jezerskega prek Pečovnika, Dolge njive, pod Košuto do Kofc, skozi Dolžanovo sotesko v Tržič in naprej skozi Podljubelj, prek Begunj -ščice, Zelenice, pod Stolom, mimo Javorniškega rovta do Jesenic. Trasa je markirana s planinskimi Knafeljčevimi markacijami in opremljena z rumenimi puščicami s prekrižanimi kladivi ter s tablami opazovalnih točk, ki jih je skupaj s prenočitvenimi točkami 33. Pot lahko opraviš v štirih ali petih dneh. Do 18. maja 1985 jo je prehodilo že 211 pohodnikov. Lepo je speljana, lepo označena, a so nekateri kažipoti že polomljeni, žigi pokradeni. Pot je bila pred letošnjo razstavo mineralov v Tržiču ponovno pregledana, obnovljene so bile markacije, popravljene table, v skrinjice pa vstavljeni novi žigi. Hudičev most je zgrajen na novo. Malce masiven je, ker so ga morali ojačati, a ko bo obložen z lesom, se bo lepo vklapljal v skalnato okolje. Most je na pravem mestu, pravijo
geologi. Če bi ga postavili nižje> ne bilo več toliko naravneg8 okolja, bilo bi več betona; ga*e?l<j ki jih morajo še speljati, bi l**1* odnesla voda. ^ Kot pravi prof. dr. Stanko Bu*~j sta z mostom pridobljeni dve ^ stvari: dostopen je desni breg skupine, ki si ogledujejo Dolž^ vo sotesko, so zdaj na mostu varnem, prej pa so bile izposta^ ne prometu na ozki cesti proti lendolu. In še nekaj: z most*1' najlepši razgled po Dolžanovi s0 * ski. Doslej takega še ni bilo! K**j| z mostom naravi vzeto, je tud1 no. Več je pridobljenega kot 'w> bljenega.
. iS
Na geološki karti Slovenije je r. črtana tudi 350 km dolga nadaljuj slovenska geološka pot, ki bo vm Jesenic preko Julijskih Alp, Idrijo, Trnovski gozd, Ajdovšc^j in Kras do morja, od tu pa do W8 bljane in naprej do Štajerske. Py krat bo prečkala Slovenijo po \~ gem in počez. Tisti, ki jo bo P1"?^ dil, bo res videl lepe slovenske 19 je. Že teh 50 kilometrov geolog poti od Jezerskega do Jeseni l posebnost. Tudi planinci je ne VL znajo povsem, kajti vodi tudi v ^ mejni pas, kamor doslej dostop^ bil mogoč. Vsak udeleženec ške transverzale bo moral imet1 , radi bližine meje s seboj P°^ osebnih dokumentov tudi izka*p co Društva prijateljev mineralog fosilov iz Tržiča. Zato se je P0^ no pred odhodom na to pot včl*^ v društvo.
Ob letošnji razstavi mineral^ fosilov v Tržiču se je za transve ^ lo prijavilo precejšnje število 8 ^ logov iz Maribora, Titovega nja, Geološkega zavoda Hrv^f Mežice in od drugod. Zanjo zanimajo tudi geologi iz MtinC jjj in Hannovra. Morda bodo to P°jj, naše minerale in fosile tudi 8*jS|
Hvale vredna je tudi °^°H| gorenjske turistične agencijei J^H tour, ki je na pobudo tržiš* $ Društva prijateljev mineralog fosilov v paketu uslug tujini\ jf stom razen ogledov slovenski*1 j? ških jam ponudila tudi ogled & $ ške transverzale z Dolžanovo
Sk°- D. Dole««
'onu ob i vne tihi
*>o o« Dr ini skeg slov h, i
%. B(
Oes i stav,
St] cfil
Reči HPe
0U (
inp Plan Pom
,* % 1
V
Uju ?Pri
s. o
bo j zar
cer to « 18., 14.,
24. <Jos $k<
kat
le
Pio
vn«
kl0
Vtlc
Sej
18.:
Loj
cer
jtte
Ple
I
»ol »ta
te\
24
&t k,
r'ij
dići ki
K
0l
Jek kat
nic So<j S
skv l8r, 8U,
S*
■»i kr"
k* «ai
dri
N
Pri
24. MAJA 1985
KULTURA
.5. STRAN @®S®SgoiJ©ISnGLAS
KULTURNI KOLEDAR
.JESENICE — V razstavnem sa-nu Dolik na Jesenicah bo drevi 18. uri otvoritev razstave liko-e ustvarjalnosti učencev osnov-, n šol jeseniške občine. Razstava 00 odprta do 5. junija.
Urevi ob 19. uri bo v Kosovi gra-wm otvoritev razstave akadem-jpga slikarja Vinka Tuška. Na-v10v razstave je Sprehod skozi sli-W> ker slike prosto lebdijo v prodru. Razstava bo odprta do 24. ju-
B0HINJSKA BISTRICA - Da-
es ob 18. uri bo otvoritev foto raz-t,?ve v avli KD Jože Ažman v Boh. Bistrici
— Krajevna konferenca j£?L Bled in terenski odbor SZDL ^cica prirejata ob dnevu mladosti
in prijeten večer z znanim
-~** yi ii ej a ta uu uucvu uimuuji.;
Petek, 24. maja, ob 20. uri, v gra ^rimšče za vse ljubitelje gora D| Planin prijeten večer z znanin finskim fotografom Jakom Čo
— V galeriji Kavka bo a, *5- junija razstavljal svoja dela Jtademski slikar Tahir Hamid iz
ft.v l^ešernovem gledališču v Kra-2™ bodo v petek, 24. maja, ob 14.30 JJJizorili delo E. Vosa Plešoči osli-1JJ Za OŠ Naklo. Ob 19.30 gostuje ^FTV Ljubljana z delom j'°'caseya Plub in zvezde za red Cer»- V soboto, 25. maja, ob 19.30 J; gostovalo PDG Nova Gorica z r*lom M. Frayna Hrup za odrom ^ red sobota.
ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loške-J^rnuzeja v Škof j i Loki bodo spet /^ao odprte za obiskovalce in si-
v petek in soboto, 23. in 24. ma-JJ od 9. do 13. ure in od 14. do jj-ure, v nedeljo pa od 9. do
Ure.
^2veza    kulturnih organizacij 2*°f]a   Loka   prireja   v petek, . niaja, na predvečer dneva mla-^sti 4. Srečanje folklornih skupin ■ K°ljeloške občine. Prireditev, na ateri bodo zaplesali člani folklor-:e lupine Tehnik - Škofja Loka, |!0rurske foklorne skupine osnove šole Peter Kavčič, plesno fol-^,0rne skupine Stara Loka in fol-o ^ih skupin Javorje, Sovodenj, u Ca ter Sorica, se bo začela ob /*-j»0 na Cankarjevem trgu v Škofji r^Kl- Naštete skupine bodo gledal-Predstavile gorenjske, belo-Jfanjske in prekmurske ljudske r^se. V primeru dežja bo priredi ^soboto, 25. maja. šor     ^ ~ V galeriji in likovni »i NOVA v "Kranju je odprta raz-*Va olj slikarja Vinka Hlebša.
, 3Al>OVUICA — V galeriji Šiv ^ e hiše v Radovljici bo v petek gr J^aja, ob 19.30 otvoritev risb Ja fc* in fotografij Atona Rajnar
• Benetika Razzaka, Birsa Rigo v0 • in ^-odmana Lonzariča. Ob ot dia"1^ bodo ob glasbi predstavili 1^ P°zitive na temo Prelivni utrin-
skozi Modicev objektiv.
i Kranj — V galeriji Mestne hi-Q, v Kranju bo drevi bo 19. uri
tvoritev del akademskega sli-v rJa Henrika Marchela. Razsta-
4 Oo odprta do 23. junija.
r
mm
Razstava fotografij v Škofji Loki — V počastitev dneva mladosti so včeraj v Šolskem centru Boris Ziherl v Škofji Loki odprli razstavo fotografij članov šolskega fotokrozka. S svojimi deli se predstavljajo: Janez Bonča, Uroš Florjančič, Jure Markič, Mirjam Mohorič, Marko Rih-taršič, Walter Zakrajšek in Andrej Zgonc. Delajo pod mentorstvom mednarodnega mojstra fotografije Vlastje Simončiča, razstava pa je njihova prva javna predstavitev. Razstavljene fotografije bodo kasneje uporabili za opremo šolskih učilnic. Na sliki: med postavljanjem razstave
---_/
Študentje igralske akademije v Prešernovem gledališču
Plug in zvezde v izvedbi drugega letnika ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo — Sezona se zaključuje — Primorsko dramsko gledališče bo jutri še zadnjikrat gostovalo s komedijo Hrup za odrom
koncert pihalnih rkestrov v Kranju
Kra^J ~ V soboto, 1. junija, se ^k*1^ 0Deta velik kulturni dogo-ltar" ^u bo namreč zvečer koncert ske ¥dmin pihalnih godb z Gorenjih ^ sodelovali bodo pihalni orkestri Hic r?jča, Kranja, Železnikov, z Jese-todk D Solidarnost iz Kamnika, in D a na pihala DPD Svoboda Lesce
q? lna godba iz Moravč, le J* uri se bodo vse godbe zbra-z§radDo kranjske občinske igr Dscine, potem pa bodo v povorki g^ Je odkorakale proti Titovemu tr-W v r b° ob 1830 osrednja priredi-te^" h ak orkester bo imel 15-minu-. *°P> torej se nam obetata kar
|J^ri izbranega programa. Veselje diw 2avleklo v večer, kajti na prire-kra . Se. bodo dobro pripravili tudi n^t^ki gostinci, ki bodo postavili ka*   h^ize in postregli z najboljšim,
^Premorejo. * to v°(IlCer.t Pihalnih godb je vsako lese arugi občini. Zanimivo je, da so ^Uaij gorenjskim občinam pri-^ika • *Ucu Pihalni orkestri iz Kam-t^Kiln Domžal. Občini, ki sta bili ^ian^ gorenJski, sta danes pod Lju-
^fiaVi°'*-a se nam ^e vecmo radi tiop^zita v kulturi, v praznovanjih Vbe   v   iz narodnoosvobodilne fya' .
C.Pfreditvi v Kranju bo posa-^an-m Sodbam predsednik ZKO sPonv Matevž Oman podelil tudi miriska priznanja. L D. D.
Kot že nekajkrat doslej, bodo tudi konec letošnje gledališke sezone študentje ljubljanske igralske šole s svojo izpitno produkcijo gostovali v kranjskem Prešernovem gledališču. Drevi ob 19,30 se bo kranjskemu občinstvu predstavil drugi letnik AGRFT z uprizoritvijo dela Seana 0'Caseya PLUG IN ZVEZDE. Uprizoritev so pod vodstvom pedagogov Kristjana Mucka in Dušana Mlakarja ter ob sodelovanju lektorice Katje Podbevšek pripravili: Saša Jarh kot režiserka, dramaturg Jure Gantar ter asistent režije Tomaž Pandur. Igrajo: Maja Kobal-Končar, Barbara Lapajne, Renato Jenček, Mirjam Korbar, Ivan Godnič in Jaša Jam-nik. Songe je uglasbil Gojmir Le-šnjak, poje Roman Končar.
Treba je zapisati, da so študentje dovolj svobodno »preoblikovali« znano dramsko predlogo, tako da bodo gledalci videli resnično novo interpretacijo dela.
Pobudo za to gostovanje so dali sami študentje, kranjsko Prešernovo gledališče pa jim je odprtih rok omogočilo nastop. Študentje se na ta način tudi soočajo s publiko, ki jim bo tako ali drugače krojila kasnejše gledališko delo. Do takih gostovanj pa verjetno prihaja tudi za to, ker je trenutno na ljubljanski Akademiji precej kranjskih študentov, ki bi lahko že ta trenutek sestavili odličen igralski ansambel, ki je v bistvu izšel iz vrst ljubiteljev Prešernovega gledališča.
Gledališka sezona se počasi zaključuje, kranjsko gledališče ima še
15 let dekliškega
seksteta
z Bukovice
Bukovica — V nedeljo, 26. maja, ob 16. uri bo v zadružnem domu na Bukovici koncert vokalnega seksteta Dekleta z Bukovice ob 15-letnici njihovega delovanja. Nastopili bodo še Miha Dolžan s citrami in vokalni kvartet Spev iz Škofje Loke. Ob tej priložnosti bodo Dekletom z Bukovice podelili srebrno Gallusovo značko in priznanje Zveze kulturnih organizacij Skofja Loka ob 15-letnici njihovega delovanja.
V sekstetu pojejo Marinka Fer-lan, Magda Zupane, Jana Demšar, Karmen Jelene, Tončka Jelene in Ema Rakovec, vodi jih pe-vovodja Franc Potočnik. Prepevajo predvsem slovenske narodne in pesmi, ki jih napiše njihov pe-vovodja. Nastopajo največ v domačem kraju, pojejo na občinskih pevskih revijah in srečanjih malih vokalnih skupin Slovenije. Redno snemajo za ljubljanski radio, tudi na televiziji so se že pokazale. Večkrat pa so že pele v sosednji Avstriji, posnetke imajo tudi na celovškem radiu.
nekaj obveznosti, predvsem na gostovanjih. V teh dneh pa se je že pričel študij znamenitega dela Petra Weissa ZASLEDOVANJE IN USMRTITEV J. P. MARATA. Nastopa celoten ansambel Prešernovega gledališča, okrepljen z gledališčniki iz Radovljice ter nekaterimi študenti Akademije za gledališče. Obeta se zanimiva predstava, vsekakor drugačna od tistih, ki jih je vajeno kranjsko občinstvo. Predvidoma naj bi pre-miero doživela v začetku naslednje sezone. Ob tem pa poteka študij otroške uprizoritve FINTE NAPRODAJ Katjuše Virnik, ki bo uradno premiero doživela v začetku novega šolskega leta.
Primorsko dramsko gledališče, ki je uspešno gostovalo s komedijo M. Frayna HRUP ZA ODROM, je sobotni abonma, ki je bil predviden 20. maja,moralo zaradi bolezni v igralskem ansamblu odpovedati in prestaviti na 25. maj 1985. Vse abonente reda sobota gledališče torej opozarja, da imajo predstavo jutri.
M. L.
Srečanje plesnih skupin
Tržič — V soboto, 25. maja, bo v prostorih osnovne šole Heroj Bračič v   Bistrici pri Tržiču potekalo drugo interno srečanje plesnih skupin Gorenjske, ki ga prirejata Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Tržiča. Začelo se ob ob 8. uri, ko bodo nastopile plesna skupina Kokryra iz Tržiča, plesne skupine osnovnih šol Lucijan Seljak iz Kranja, Cvetko Go-lar iz Škofje Loke in France Prešeren iz Kranja ter pionirska plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič. Po odmoru pa bodo nastopili mladinska plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič, plesna skupina Modrina iz Kranja, plesna skupina Mak iz Kranja,plesniduet Mladinskega gledališča iz Tržiča in plesna skupina Lena iz Tržiča. Vsaka skupina so bo predstavila z dvema točkama, mentorji pa bodo z nekaj besedami predstavili svojo skupino. Po končanem sporedu bodo pripravili pogovor udeležencev.
APZ France Prešeren v Beogradu
Te dni gostuje v Beogradu Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom. Sodeluje na srečanjih najboljših jugoslovanskih pevskih zborov, ki ga prireja Glasbena mladina Beograda.
Na srečanjih sodeluje z uglednimi jugoslovanskimi pevskimi zbori: Branko Krsmanović in Ivo Lola Ribar iz Beograda, Ivan Goran Kova-čič iz Zagreba, Koča Kolarov iz Zrenj anina in nekaterimi drugimi.
V Beogradu se bo zbor predstavil trikrat: v dvorani Kolarčeve univerze, v Domu sindikatov ter v centru Sava.
Mija Mravlja
Čitalnica in (ali) sejna soba
Z malo dobre volje in z medsebojnim razumevanjem bi zaplet zlahka rešili, saj čitalnica in sejna soba vendar gresta vkup — Toda brez tega souporaba prostora seveda ni možna, saj se krešejo iskre ob dokazovanju, kdo prostor bolj potrebuje: knjižnica ali krajevna skupnost
Radovljica — Gre za večji prostor (65 površinskih metrov) v prvem nadstropju občinskega poslopja v središču Radovljice, kjer domu-jejo matična knjižnica radovljiške občine, krajevna skupnost Radovljica in še nekaj drugih organizacij oziroma društev. V dvorani, če veliki sobi tako rečemo, ima danes pisarno krajevna skupnost, tam imajo seveda tudi najrazličnejše krajevne sestanke.
Ozrimo se malce v preteklost, da bo zaplet razumljivejši. Knjižnica se je v hišo preselila leta 1972, ko so zaprli restavracijo, ki se je otepala z izgubo. Dobila je prostore v pritličju in dvorano v prvem nadstropju, kjer naj bi uredili čitalnico, ki jo matična knjižnica mora imeti. Tedaj je manjkalo denarja, imeli so ga komajda za sproti, in ureditev čitalnice so odložili. Dvorana je bila prazna in uporabljati jo je začela krajevna skupnost.
Toda zdaj, ko knjižnica vendarle skuša urediti čitalnico, ki jo tudi vedno bolj potrebuje, se je zapletlo. Krajevni skupnosti to ni pogodu in začela je utemeljevati, kako potrebuje dvorano, našteva, koliko sestankov imajo tam. Predlaga gradnjo prizidka, ki naj bi rešil prostorsko stisko knjižnice.
Gradnja prizidka je seveda odmaknjena v prihodnost, to je slej ko prej vsakomur jasno. Knjižnica pa želi čitalnico urediti danes. V knjižnici pravijo, da nimajo nič proti souporabi prostora, ki bi morala seveda temeljiti na medsebojnem zaupanju. V krajevni skupnosti (vodstvo, seveda) pa nad takšno rešitvijo niso navdušeni, saj bi morali pisarno preseliti v sosednji (prazni) manjši prostor, pri souporabi dvorane pa upoštevati prisotnost čitalnice.
Vsekakor lahko rečemo, da čitalnica in sejna soba gresta vkup, da ne bi smelo biti nič narobe, če bi bila dvorana celo bolje izkoriščena, kot je zdaj.
Toda kaj, ko se ustavlja, stvari se zapletajo, na obzorju se rišeta bregova: mi in vi.
Zastavlja se vprašanje, zakaj rastejo takšni plotov, aj vendar ne gre za nasprotujoča si družbena interesa. Saj je navsezadnje bralec tudi krajan in krajan bralec, delo krajevne skupnosti pa niso zgolj sestanki. Kaj se v zapletu ne skrivajo posamični interesi, ki z družbenim nimajo dosti zveze?
Upajmo torej, da iskre, ki se že krešejo, ne bodo zanetile ognja, v katerem bosta zgorela dobra volja in medsebojno razumevanje, ki je potrebno za skupno uporabo dvorane.
M. Volčjak
25 let moškega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje
V soboto, 18. maja, je MPZ Davorin Jenko iz Cerkelj s svečanim koncertom praznoval 25-letnico svoje ustanovitve. Koncert so izvedli v polni avli tamkajšnje osnovne šole, ki vedno pokaže veliko razumevanje za kulturne prireditve.
Ob tem jubileju gre vsekakor pohvala vsem prizadevnim in vztrajnim pevcem, ki sodelujejo ali pa so peli v zboru, še posebej pa vsem zborovodjem: Janezu Močniku, Gabrie-lu Selanu, Milku Škobernetu in sedanjemu zborovodju Jožefu Močniku, ki so skrbeli in še skrbe za nenehen kvalitetni dvig zbora. Zbor je danes najuspešnejši moški zbor v kranjski občini in se ponaša s tremi bronastimi odličji z mariborskega tekmovanja in z mnogimi uspelimi koncerti doma, na RTV in v tujini. Zaradi njegovega podeželsko-vaške-ga porekla pa so njegovi dosežki za nas še dragocenejši.
Program koncerta je bil tokrat še posebej skrbno izbran. V prvem delu je bil razen Gallusa, Readinga, Čaj-kovskega, Mokranjca in Jenka izpolnjen tudi z deli Handla in Bacha in s
tem posvečen evropskemu letu glasbe ob 300 letnici njunega rojstva. V drugem delu koncerta pa smo slišali slovenske narodne in umetne pesmi, ki jim naši poslušalci vedno radi prisluhnejo.
Pevci in zborovodja so si s prvim delom koncerta zadali težko nalogo, ki so jo kar dostojno izpeljali, sicer stilno ne najbolj prepričljivo, nekoliko tona in moči pa je zlasti tenorjem vzela tudi trema, ki pa je z vidika ve like odgovornosti in človeške čutnosti lahko tudi pohvalna.
Pevci so se razživeli zlasti v drugem delu koncerta in ob zaključku še z dodatki prav navdušili občin stvo. Vseskozi je bilo čutiti dokaj zreje in muzikalne zborovodjeve interpretacije pesmi, zlasti nekatere iz drugega dela so zaživele v popolni muzikalni podobi.
Namen tega sestavka nikakor ni kritično vrednotiti uspelost koncerta, temveč le spomniti in obvestiti širšo javnost na prisotnost in uspešno delo našega jubilanta, kar si vsekakor tudi zasluži.
Miha Plajbes
Tanj še Mladje
Pred časom je izšla 57. številka koroške revije za literaturo, umetnost in družbena vprašanja Mladje, ki izhaja v Celovcu. Obseg je tokrat malce skromnejši, kar uvodoma v imenu uredništva pojasnjuje Vida Obir. Razlog je star, Mladje se spet otepa z denarnimi težavami.
V literarnem delu Mladje tokrat objavlja pesmi Fabjana Hafnarja, Cvetke Lipuš, Janka Messnerja, Kristjana Močilnika in Herberta Kuhnerja. Ob Messnerjevih velja pripisati, da vsebujejo sočasne politične osti, saj se loteva dogajanja v Nikaragvi in nedavnega Reaganove-ga obiska v Nemčiji, ki je zaradi polaganja vencev dodobra razburkal javnost. Gost Mladja pa je tokrat Herbert Kuhner, čigar pesmi je prevedel Andrej Kokot. Dunajski rojak, ki je mladost preživel v ZDA, piše pesmi, drame in liriko, znan je tudi kot prevajalec — predvsem lirike — iz nemščine v angleščino. Skupaj s Feliksom J. Bistrom je lani izdal dvojezično zbirko (slovensko-angle-ško) Koroške slovenske poezije. Letos je poskrbel za antologijo avstrijske lirike v angleščini. Na lanskem srečanju pesnic na Škotskem pa je v sklopu svojih prevodov moderne evropske ženske poezije bral tudi pesmi naših koroških slovenskih pesnic.
Fotograf v Mladju je tokrat Vinko VVieser, urednik pri Slovenskem vestniku. Fotografiranje je bilo sprva njegov hobi, zdaj pa postaja sestavni del njegovega poklica. Motive išče predvsem v akcijah, kulturnem ustvarjanju, udejstvovanju v prostem času, delu, vsakdanjem življenju.
V publicističnem delu Mladja Kurt Luger pod naslovom Enoličnost v mnogo ličnosti piše o tretjem svetu v zrcalu množičnega obveščanja. Zanimiva tema torej, o kateri piše strokovnjak na tem področju, saj je študiral komunikacijske vede ter je avtor ali soavtor raznih raziskovalnih projektov. Feliks J. Bister je prispeval članek o vprašanjih kul-turnosti kulturnega dela. Spominski prispevek je posvečen 150. letnici rojstva Jožefa Štefana.
V rubriki »novice-novosti-odmevi« Pavel Zdovc seznanja z Messnerjevi-mi Radijskimi jezikovnimi pogovori, ki sta jih izdala Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Pri založbi Drava pa je izšla nova knjiga Li-puševe proze Jalov pelin.
V prihodnjih številkah revije bodo pozornost namenili vojnemu in povojnemu času — do podpisa avstrijske državne pogodbe, saj je letošnje leto polno obletnic.
GLAS 6. STRAN
ta mesec na vrtu
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 24. MAJA 1W|
Za paradižnik izberemo sončno lego in rodovitno zemljišče. V manj ugodnih legah je pridelek paradižnika zadovoljiv le še ob južnih stenah, kamor sonce upre vso svojo moč. Vsekakor morajo biti rastline oddaljene od stene vsaj 60 cm. Pomembno je, da izberemo v takšnih razmerah samo najbolj rane sorte. Pazimo, da rastlin ne posadimo pod kapom.
Paradižnikove sadike morajo biti močne in morajo imeti majhne presledke med posameznimi listi; največ uspeha imamo, če sadimo sadike s koreninsko grudo. Tudi majhne sadike bodo obrodile svoj sad, toda pridelek bo pozen in ga bo manj kot od močnih rastlin. Kakovost sadik ni odvisna toliko od višine, temveč mnogo bolj od sorazmerne debeline stebla. Dolge in pre-tegnjene sadike so po navadi pomehkužene in težko prenesejo presajanje.
Palice, ob katere bomo pozneje privezovali paradižnikova stebla, zabijemo v tla, preden sadimo paradižnik. Tako ne poškodujemo koreninske grude. Palice naj ne bodo krajše od 1,5 m, saj moramo računati, da gredo v tla 40 do 50 cm.
Pri sajenju paradižnikov je pomembno, da jih sadimo dovolj globoko, in sicer tako, da so stebla pod površino zemlje položena skoraj vodoravno in gledajo iz tal samo vršički. Paradižnik zelo rad požene iz stebla nadomestne korenine, to njegovo lastnost pa izkoristimo za pospešeno pobiranje hranil iz zemlje, kar seveda tudi po*eča pridelek. Vrhnje plasti zemlje so v vrtu najrodovitnejše, zato prisilimo paradižnik, da razvije tu kar največ korenin.
Nizke grmičaste sorte paradižnikov sadimo na grebene ali pa sadike pozneje osipavamo. Pridelovanje grmičastih paradižnikov ima dobre in slabe strani. Prednost je predvsem v tem, da nimamo nobenega dela s postavljanjem opor in s privezovanjem. Pomanjkljivosti pa se pokažejo šele v deževnem poletju, ko so plodovi onesnaženi z zemljo in začno hitreje gniti kot pri privezanih visokih sortah. Tudi pridelka je nekoliko manj, o kakovosti plodov so pa mnenja de-
————i
Poslušali smo Sreča Tušarja
Obiskal nas je partizanski borec Srečo Tušar, ki je sodeloval v akciji, ko so diverzanti v Postojnski jami Nemcem zažgali bencin. Zelo smo se razveselili tega obiska, saj smo se ravno takrat učili o Postojnski jami. Nestrpni smo ga pričakovali s spominskimi knjigami, tovariš ravnatelj pa je pripravil tudi šopek zanj.
Srečo Tušar je s seboj prinesel orožje, s katerim se je med narodnoosvobodilno vojno boril. Prinesel je puško, pištolo, brzostrelko, detonatorje, mino, bombo in diverzantsko uro. Razložil nam je, za kaj se vse to rabi.
Srečo Tušar je pripovedoval živo in nič ni premišljal, kako bi nam povedal. Govoril je z nami kot bi bili že dolgo stari znanci. Večkrat smo se tudi zasmejali njegovemu duhovitemu pripovedovanju in notranjskemu narečju, ki je bilo pomešano z nekaj hrvatskimi besedami. Nato smo gledali film. Prikazoval je, ko so šli Srečo Tušar in drugi še enkrat po isti poti. Ko je kazalo Črno jamo, je bila zares čisto tema. Film je bil posnet v poljščini, saj je bil namenjen predvsem poljskim otrokom, da bi videli, kje se je boril njihov rojak Tomo. - Obiska Sreča Tušarja ne bom nikoli pozabila, saj mi je prinesel veliko več pameti v glavo kot katerakoli šolska ura spoznavanja družbe.
Tina Hajnrihar, 4. a r.
OS Prešernove brigade
Železniki
Mladina koraka
Korakaj mo v pomladni dan,
vsak naj bo razigran,
ker danes je mladostni dan.
Korakaj mo v pomladni dan, naj vije se zastava, to je mladina prava.
Korakaj mo v pomladni dan, noben korak v pomladni dan ne bo zaman.
Robert. Birkič, 3. b r. OŠ    Simon Jenko o Kranj
ljena, bistvene razlike pa najbrž ni. V kakšne razdalje sadimo posamezne sorte grmičastih paradižnikov, je odvisno od bujnosti rasti; dajemo jih od 40 do 50 cm narazen.
Solata vezivka — poletna en-divija — ni posebno izbirčna glede zemlje, za razvoj pa potrebuje mnogo vode, zato je treba računati tudi z zalivanjem. Samo tedaj, če bodo rastline lahko napredovale brez zastoja, bomo pridelali nežne in velike, rahlo sklenjene glave.
Dinje ali melone so glede talnih razmer in toplote še zahtevnejše kot kumare. Zato jih pri nas ne moremo povsod gojiti na prostem. Melone pridelujemo samo v posebno ugodnih legah, še tam nam lahko hladno in mokro poletje prekriža račune. Pomembno je tudi, da se odločimo za preizkušeno in odporno rano sorto. Zemljo pripravimo enako kot za kumare.
Nesmiselno je sejati melone na prosto. Sadike moramo vzgojiti v zaprti gredi ali v lončku. Na gredo sadimo v sredino eno vrsto sadik po 50 cm narazen. Sadike je najbolje zalivati s po-stano vodo, ne pa z vodo iz vodovodne napeljave.
Mnogo dela si prihranimo, če celo gredo z melonami pokrijemo s 5 cm debelo plastjo šote ali preperelega hlevskega gnoja. To plast potresemo po zemlji takoj po sajenju, še pred zalivanjem. Takšna humusna odeja preprečuje vznik plevela in pospešuje rast melon. Tako ostane zemlja prepustna za zrak in se ne ohladi prehitro.
Najmanj pa tvegamo, če sadimo melone v zaprto gredo, saj jo lahko po potrebi tudi pokrijemo in vanjo ulovimo čimveč toplote. V zgornji tretjini zaprte grede odstranimo z lopato na površini 50 x 50 cm za lopato debelo plast zemlje. Odprtino napolnimo z gnojem in pokrijemo z izkopano zemljo. Na vsak tak griček vsa-dimo dve ali tri sadike melon.
Po obliki plodu in po zunanjosti kože delimo melone v tri skupine: kanalupovke ali rebrače, mrežnice in golice. Za pridelovanje v zaprti gredi so primerne Medena rosa, Muškatna in Kar-meličanka. Za vrt je najboljša Pariška rebrasta.
Maja ponovno sejemo mesečno redkvico in poletno redkev. Pri tem glejmo, da se zemlja po setvi nikoli ne izsuši. Stalna vlažnost odvrača tudi bolhače, saj bi ti mlade rastlinice popolnoma uničili. Ob rednem zalivanju na pozabimo tudi na gnojenje, sicer ne bomo imeli dobre zelenjave. Redkev in mesečne redkvice zalivamo vsak teden z gnojilnim zalivkom 3 g hitrotop-nega dušičnega gnojila na liter vode. Redkev se tako hitro razvija in ima kratko vegetacijsko dobo, da v naglici skoraj ne utegne izbrati drugih snovi razen dušika, zato ji dajajmo predvsem to hranilo.
Za pozno jesensko uporabo lahko konec maja sejemo na prosto zgodnje sorte zelja. Za to je primerna večina zgodnjih sort belega in rdečega zelja, ki hitro doraščajo. Do začetka julija pridelamo dovolj velike sadike; te sadimo na gredice, s katerih smo že pospravili prve pridelke zgodnje zelenjave.
Zimska črna redkev potrebuje za rast skoraj štiri mesece, zato jo smejo neučakanci sejati že konec maja ali v začetku junija. Prve pridelke črne redkve bomo imeli jeseni, poznejša setev pa bo zagotovila zimske zaloge. Za črno redkev predvidimo gredo, ki je jeseni nismo pognojili s svežim hlevskim gnojem. Na gredo sejemo 4 vrste 30 cm narazen, v vrsti pa rastline prered-čimo na 15 cm. Seme ne sme priti globlje kot 2 cm v zemljo. Tudi črne redkve se radi lotijo bolha-či, zato jih vztrajno preganjaj-mo.
Ko zalivamo glavnato solato v
zaprti gredi, moramo biti skrbni in obzirni. Glavnata solata v zaprti gredi dorašča in je v tem času zelo občutljiva; če jo zalivamo v sončni pripeki, se najhitreje posmodijo listni robovi. Najbolje je zalivati zvečer, pa še takrat ne škropimo vse vprek z razpršilcem, temveč snamemo razpr-šilnik in polivamo vodo z majhnim curkom med vrstami.
hiter zajtrk
Stepite dva presna rumenjaka in ju zmešajte s pomarančnim ali kakšnim drugim nesladkanim sadnim sokom. To je odličen zajtrk za tiste, ki se jim vedno mudi.
51
pljučna naduha Bolezni odraslih in predvsem starejših, katere znaki so težko dihanje, pokašljevanje in običajno obilen izpljunek, rečemo pljučna naduha. V kasnejšem obdobju je povezana tudi s prizadetostjo srca, kar bolezen še poslabša. Bolniki jo pogosto zamenjujejo z boleznimi srca, ker imajo bolezni dihal in srca nekatere enake znake, predvsem težko sapo ob naporu in kašelj.
Za splošno znanje bo zadoščalo, če veste, da so v pljučni naduhi lahko skrite tri bolezni. Te se med seboj pogosto prepletajo, težava pa se začne običajno z eno samo boleznijo: astma, kronični bronhitis in emfizem (napihnjena pljuča in izginevanje pljučnih mešičkov). Astmo smo že spoznali. Pri kroničnem bronhitisu gre za več mesecev in let trajajoč kašelj in obilen vlecljiv in sluzav izpljunek, ki je občasno gnojen. Običajen zaplet pri kroničnem bronhitisu je ponavljajoča se pljučnica ob prehladnih boleznih in gripi. Emfizem se od prejšnje bolezni kaj prida ne loči, opaznejše so težka sapa, bledica in posivela koža na obrazu.
Bolnikom-naj za vse tri bolezni velja skupno navodilo:
Če traja suh ali moker kašelj več kot tri tedne, morate k svojemu zdravniku, kjer boste opravili ustrezne preiskave. Potreben bo tudi posvet s specialistom za pljučne bolezni. Z meritvami bodo ugotovili dihalne sposobnosti. Dobili boste ustrezna zdravila in kup nasvetov, ki se jih bo treba držati.
Bolnik z že ugotovljeno pljučno naduho naj poišče zdravniško pomoč takoj, ko ugoto-vi, da ima vročino ali pa prej sluzav in vlecljiv izpljunek postane gnojen.
Vedno več je pljučne naduhe, ker živimo v času, ko je v ozračju preveč škodljivih snovi-Na človeka vpliva tudi delovno mesto z dimom, prahom in dražečimi kemikalijami-Kmetje slabo prenašajo senen zdrob, vonjave silazne krme in prah. Na poslabšanje pri na-dušljivem bolniku močno vplivajo vremenske spremembe, predvsem na slabše, zato rečemo v šali, da lahko taki bolniki napovedujejo tudi vreme. Ker z daljšanjem življenja dolgo' letni kadilci kadijo dalj časa, najdemo med njimi vedno več bolnikov s pljučno naduho.
V današnji industrijski dobi je težko pre-prečiti nastanek naduhe. Pa vendar opažamo prve poskuse bega iz mest na podeželje (ne le za konec tedna), boj za čistejše ozračje, pre-prečevanje kajenja, varstvo pri delu, kjer so dihala ogrožena. Če pa že pride do pljučne naduhe, je treba spoštovati zdravnikova navodila o načinu življenja, opustiti je treba ka^ jenje, skrbeti za svež in čist zrak, jemati predpisana zdravila, se izogibati prehladnim boleznim z gibanjem, dihalnimi vajami (dolg in globok izdih!), življenjem v naravi, spremembo delovnega mesta in dopustom v obmorskem podnebju.
Pri zdravilih ne kaže pretiravati, posebno ne z inhalacijami; navadimo se jih. Uspaval in pomirjeval ne priporočamo, ker slabijo dihanje z delovanjem na možgane.
dr. Tone KOSlR
Ste za ribe ?
Oslič
V ribarnicah dobivamo predvsem zmrznjene osliče, že očiščene ali osličeve fileje. To je ulov ribiško razvitih držav, predvsem Atlantskega oceana. Sveži osliči iz Jadrana niso posebno veliki in naš ulov je zelo skromen. Meso osliča je zelo okusno, mehko in sočno. Zelo dober je kuhan, pečen v olju ali paniran in ocvrt. Oslič je roparska riba in jo imenujejo tudi morska ščuka. Kuhanega osliča pripravljajo predvsem za diete. Jetra velikih osličev so posebna poslastica.
Oslič z dalmatinskim krompirjem
Ta recept smo dobili v kranjski ribji restavraciji Delfin.
Porova rižota
Potrebujemo 10 manjših porov, 350 g riža, 50 g ham-burške slanine, 40 g masla ali margarine, 1 čebulico, 1/2 kozarca belega vina, 1 liter juhe iz kocke. Za bešamelno omako pa potrebujemo: 30 g masla, 1 žlico moke, 2 dl mleka, 1/2 lončka kisle smetane, sol, muškatni orešček, 4 žlice naribanega sira, 2 rumenjaka
Potrebujemo 1/2 srednje velikega osliča na osebo, moko, olje za pečenje, česen, blitvo, krompir, sol in poper.
Kose osliča posolimo, pomo-kamo in spečemo v ponvi z debelim dnom. V preostali maščobi popražimo česen in s tem prelijemo krompir, med katerega smo zmešali na hitro prekuhano in potem grobo narezano blitvo (lahko tudi špinačo).
Zraven pijemo vipavsko belo vino.
V  kozico  damo P°loVlifl masla in sesekljano čebu'. Ko čebula ovene, vsuje'' riž, premešamo, in ko p0^ kleni, prilijemo vino. K°... izhlapi, prilijemo še vročo J ho, ki naj jo bo za trikrat1* količino riža. Pokrijem0 nad šibkim ognjem dušim0.
Medtem posebej na m8s. prepražimo nasekljano sla" no in opran ter na koščke n rezan por. Zalijemo z m* juhe in dušimo.
Deset minut preden je *v skuhan, pripravimo še beS melno omako s sirom.
Besa me 1 na omaka: Na & slu spenimo moko, prilijeI^ mleko ter mešamo, da se naredijo grudice. Solimo, r pramo in še 3 minute mes mo nad šibkim ognjem-Omako odstavimo in p°s »
poma pazljivo primešam^ rumenjaka. Primešamo
zdušen por in vse skupa] jemo na kuhan riž. Preme5 mo in takoj postrežemo.
NAGRADNA UGANKA
Prav zanimivo je, od kod se oglašate na nagradno uganko. Dopisnice prihajajo z vseh koncev Gorenjske in celo od drugod, iz krajev, za katere bi komaj verjeli, da vanje zaide Gorenjski glas. Tokrat, na primer, smo med številnimi odgovori našli tudi pismo Marjete Mohar iz Starega sela, pošta Laze v Tuhinju, v kupčku pa se nam je zdelo še posebno zanimivo letalsko pismo. Poslala ga je Irena Makse iz Windsora v Kanadi. Žal mlada bralka daleč zunaj domovine ni bila izžrebana, zato pa ji pošiljamo prisrčne pozdrave z željo, da se nam še kdaj oglasi, morda opiše, kako živi v Kanadi.
Odgovor na prejšnjo nagradno uganko je: ansambel Wham, skladba Last Christmas. Žreb je odločil, da bo Aerove barvice dobila Mojca Fojkar, 64220 Škofja Loka, Hosta 1. Po pošti, seveda. Čestitamo.
Maj — mesec mladosti, 25. maj — rojstni d«n tovariša Tita in dan vseh mladih. Svojo dolgo pot po domovini sklepa tudi štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti, simbol miru. Obšla je domala vse kraje, zamenjala na tisoče rok mladih nosilcev.
Zanima nas, kdo bo letos zadnji nosilec štafete mladosti. Povejte njegovo ime in od kod je. Odgovore pošljite na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka.
Domovina je ena, nam vsem dodeljena
Ob 40. obletnici osvoboditve
Po nekaj letih vojne, polne trpljenja, žrtev in strahot jugoslovanskih narodov se je že bližal žar svobode. Ljudje so to slutili in težko čakali vest, da je vojne konec.
Ko se je polegel prvi val nepopisnega navdušenja in ko so prihajali iz taborišč interniranci ter se vračali iz partizanov naši borci, je bila domovina porušena in opustošena. Vse ljudstvo je prijelo za delo, da čimprej obnovi porušene domove. Ob trdem delu in odrekanju so ljudje ustvarili lepše razmere za življenje.
Mladina brezskrbno živi vsa ta leta in ne more prav razumeti starejših ljudi, ki pripovedujejo o trpljenju in žrtvah našega naroda.
Borut Šenk, COŠ Josip Broz-Tito Predoslje
mmmtM
Postali smo slovenski prvaki
Naša igra je bila zaskrbljuj
Moj najljubši konjiček je šah. Treniram ga že od petega razreda naprej. Sem član šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju. V klubu se srečujemo vsako sredo in soboto. Naši prvi začetki niso bili ravno bleščeči.
Na letošnjem občinskem in gorenjskem tekmovanju pa smo se že zlahka uvrstili na slovensko prvenstvo, ki je bilo v Gornji Radgoni. Na otvoritvi nam je napovedovalka naštela vse nastopajoče ekipe, predstavila sodnike in Ljubljano že vnaprej razglasila za prvaka. Po otvoritvi smo šli spat, ker sta nas čakala dva tekmovalna dneva.
Sobota. Meglen in mrzel dan. Zoprna kazalca na moji uri sta kazala že osem. Vsi tekmovalci smo se zbrali na prizorišču. Zehali smo, se pretegovali in čakali na začetek. Vsak je sedel zas-vojo mizo in začel premikati lesene figure. Gledali smo v pozicije. Od premišljevanja smo se začeli potiti kot bi bili v savni. Na papirju s kvadratki so se pozicije menjale, figure zamenjevale in počasi je dosegel ta ali oni od igralcev zmago.
ča. Po treh kolih smo se z?^ skoraj na zadnjem mestu. trtem pa smo dosegli svojo P -zmago, ki nam je kasneje °^ gočila neponovljivo serijo., ^ smo s to zmago pridobili tuo1 mozavest. : f
Po štirih kolih smo bili vs/jj. črpani, zato se nam je malo » ši odmor zelo prilegel. Po 0<i. d ru smo morali odigrati še tr' ^ la, v katerih smo dosegli s ^ zmage. Še zmeraj pa sm°.
SOI
.05
S*
Hm
Pri j
kot grel Ant del
■U % H \
bii Clo-lov
v
let ^ slo\ Otr
di0i
Sle. ser:
'»lit ia
K
Ne
hi
tis tr0. tat
&
l:
'% l* Kil
'n
%
Prj
f>0l
ke *«U 20. Po
K
E
0d
13. ne 13.
&
Ijnt M«
su va tu Pri II.
nezadovoljni, ker bi po vseb
ftiti°
Domovina — beseda, ki smo jo prvič razčlenili v prvem razredu: »Domovina so polja, gozdovi,
reke, ceste in hiše.« Vendar smo kasneje ugotovili, da se je moral slovenski narod vedno boriti za samostojnost. Vedno je bil majhen in nebogljen. Od Karantanije, zibelke slovenskega naroda, se je vedno boril za domovino. Mu je uspelo? Seveda mu je. A ne bi mu uspelo, če bi se boril sam. Povezal se je še z drugimi jugoslovanskimi narodi. Že od rane mladosti vemo, da eno samo drobno palčko z lahkoto zlomimo. Če pa je šest palčk tesno skupaj povezanih, se lahko dolgo trudimo, a jih ne zlomimo.
Enako je bilo s Slovenijo. Povezala se je s petimi republikami. Iz šestih majhnih republik je nastala velika država. Vsi ju-
goslovanski narodi so se v drugi svetovni vojni skupaj, tesno povezani borili proti sovražniku, borili so se za domovino. Za to domovino, ki jo imamo sedaj mi. In kaj nam pomeni ta domovina? Kaj je to res samo polje, reke, hiše, gozdovi, ceste? Ne, naša domovina nas prevzema z občutkom toplote, svobode, varnosti. Ona je kot mati, ki svoje otroke varuje, jih vzame v naročje, ko so žalostni. In domovina je samo ena, kot je mati le ena. Vsi jo imamo in tudi mi jo imamo, svobodno, samostojno, veliko, dobro, lepo ... Bo nam, mladim, uspelo, da jo bomo ohranili tako, da je bomo varovali, če bo potrebno, kot ona varuje nas?
Alenka Hafnar,
8. c r.
OS Lucijan Seljak Kranj
Kaj mi pomeni svoboda?
— da sem prosta in da je mir — Dominika
— da je konec vojne in da smo svobodni — Nevenka
— da se nisem med vojno boril — Dominik
— mi pomeni veliko, svobodo in mir — Jasna
— mir, veselje, prijateljstvo med ljudmi — Miro
— da se lahko pridno učim, da lahko tekam po travnikih, v miru spim, da me nihče ne preganja; vsi pametni ljudje ne marajo vojne, zato imamo radi svobodo; svoboda je naše bogastvo — Primož
— zdravje, mir, da se lahko igram, pomeni mi lepo življenje brez vojn na svetu — Gorazd
— da se lahko igram, hodim v slovensko šolo, sem doma in ne zaprt v nemškem taborišču — Primož
— da lahko živim v miru, da se igram, da se vozim s kolesom in hodim na izlete
— dragocenost, da se ne streljajo, da ne pobijajo nedolžnih ljudi, da je mir — Peter
— največ v življenju; če je vojna, smo žalostni in tihi, če je svoboda, smo veseli in razigrani; oče je lahko pri meni in ne v gozdovih — Mitja
— da ni vojne, ni žalosti, da imajo vsi starši enake pravice, veselje, naša polja, travniki, gozdovi in še veliko več — Jasmina
— mirno hodim v šolo, v trgovino, povsod sem na varnem, ker ne divja vojna — Liza
— da sem lahko zelo srečna, ker ni vojne, nič mi ni hudega; moja največja želja je, da bi bila vedno svoboda — Helenca
— počutiš se varnega, v državi ni več hudobnih ljudi, za 1. maj vihrajo zastave — Damir
Učenci 3. a r. OŠ Cvetko Golar Skofja Loka
ših računih lahko dosegli S tretje mesto.
Nedelja. Na nebu zopet z h na sivina. Čakala so nas še ^ nja štiri kola. Prva tri sX®f A igrali skoraj brezvoljno. » 3 njem kolu pa je bil naš n*?*p nik ekipa Ljubljane. Hr9 smo se spustili v boj. . ,
Prvi je partijo končal ki je zmagal. Jaz sem remi2'j| Deset minut za tem je zm$ Robi in v najdaljši partiji v,-še Matjaž. Dvoboj smo dob1 tri in pol proti pol. J Nestrpno smo čakali na re 1 tate. Po dolgotrajnem račun3,^ je sodnik končno objavil rez v te. Pred Postojno in Celjem jg imeli točko prednosti. ^?s$ smo slovenski prvaki. Vsi ^ skakali od veselja in drug df j mu čestitali. Nazaj v Kranj j se peljali z vlakom. Vso P°.,:j/ uganjali norčije in se veseli' $ pričakovanega uspeha in uV* tve na državno prvenstvo. J Zmaga je bila plod dolg°fi§* nega strokovnega dela tov*^ Braneta Hribarja in našeg* vdušenja za šah.
Tomaž Rogelj, 8. a t-OŠ Josip Broz-Tito Predoslje
Moja najljubš* knjiga
Oče ima knjižno omaro. » ^ ima veliko knjig. Med knj1^ so tudi knjige o Titu. Te WBj sem rad gledal. V njih je v* jj lepih barvnih slik. Naslikanoj! velika mesta in ljudje. To m Tito je veliko potoval. V *w so opisana ta potovanja.
Dejan Oljačič, 2. b r.
OS Heroj Gajzer
Tržič
24. MAJA 1985
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA
7. STRAN (^KMJMEIIGLAS
TELEVIZIJSKI SPORED
o štirih bratih - 8.20
vljic^loVenske ljudske pra-
Driw' rin8a raJa " 835 Naš EJJklj Tito, nadaljevanka v. • greb . 8 50 Nihče, ka-n?!Jaz. nanizanka TV Za-rb;9-20 Miti in Legende-yčni miti: Odiseja - 2. . Q1' nanizanka TV Beograd Pedenjžep - 10.05 Jato,: angleški TV film -^ Naša pesem - Maribor Skri 1105 Čudeži narave: jj ,1Vr>ostni svet plazilcev 'Kanadska poljudnoznan-Jna serija - 11.40 Računstvo, ponovitev 7. dela ^gieske serije - 13.45 Naša ks>TJa 3e naša resničnost, §?*dski dok. film - 14.35 r^fkovi možgani: Jaz, po-«vitev 1. dela angleške do-iffentarne serije - 15.30 ^ospektiva filmov Fran-C Sti8lica: Ne joči, Peter,
genski film (CB) - 17.00 Ji oški spored vseh TV stu-JS; 1840 Boj za obsta-«1 ^porabniki orodja, an-L!r. a poljudnoznanstvena JN* - 20.00 Iz Titovih spojev: Otroštvo, dok. odda-5 " 20.45 Premor - 20.55 ^ mladosti, prenos s sta-°na jla v Beogradu -22.30 film
22
(Čjj)' Jugoslovanski
$a$Y ^rcal° tedna
00.00 Poročila
JjJ>*UA,26. MAJA
His Poročila " 8 50 Ziv žav: tr0*nke, Pravljice z veh ve-
"Ovit 9-45 Grizli Adams, pota fv ameriške nanizanko °i° Ch- Dickens - D. šcirTF: ZivlJenje in dogodiv-8 Ve Nicholasa Nicklebvja, ke . . angleške nadaljevan-
varn u 10 ^ez tri 8ore: Pel (C? bo kvintet Frankolov-
stl?1 - 11.35 625, oddaja za
in* 2 gledalci - 12.00 Ljudje
llo tml]a " 1455 Prisluhni-Pri>   m> °ddaja za slušno
^amete " 1540 L Stivičic: n0vitgreo-0 divje svinje, po-•te dela nadaljevan-
*W ZaSreb " 1645 Ne" 20e£\ *• ameriški film -Pn Veljko Nedelkovski: *ari,aSe " Zapisnik, 1. del Jlo?feVttnke W Skopje -
Cr7eTedadabesed0Px°" W o Janezom Kocjanči-
EL 2135 Medigra - 21.55 ^ni pregled
Rajniki II. TV mreže: He . , est • športno popold-13 "»Vkombinirani prenosi -bj^ Budimpešta: EP v Ito^V eliminacije, prenos ZG2, BG2 - 15.00 Pulj: g0s,narodno prvenstvo Ju-8U &V^e v namiznem teni-v*nšu 00 Finale jugoslo-tu p e§a pokala v rokome-pre/^dnički : Voždovac, U 5°« - 18.30 Neobvezno SmT a]'a iz kulture - 18.55 Qlr«pešta: EP
v boksu.
prenos - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Brodwayske melodije, ameriški film - 22.50 Kronika Sterijevega pozor j a
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Poklicno usmerjanje, izobraževalna serija - 14.00 Na svoj način, glasbena oddaja - 14.15 Železna cesta, TV nadaljevanka - 15.05 Nedeljsko popoldne - 17.10 Bojišče, ameriški film - 18.55 Smrkci, risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po naše, nadaljevanka TV Skopje -21.05 Dokumenti našega časa: Vonj zemlje - 21.55 Športni pregled - 22.40 TV dnevnik
PONEDELJEK, 27. MAJA
8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Nihče kakor jaz, nanizanka TV Sarajevo -18.05 En, dva, tri, kdo se vode ne boji - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 20.05 R. Connollv: Lvttonova kronika, 1. del angleške nanizanke - 21.00 Aktualno - 21.40 Alpe-Jadran, informativni magazin - 22.30 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu - 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Medigra -21.20 Dinastija, 48. del ameriške nadaljevanke - 22.15 Hit meseca - 23.00 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.45)
TV Zagreb I. program:
16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Uživajmo na soncu, Predstavljamo vam, Pristop umetniškemu delu -17.35 TV koledar - 17.45 Ciciban, dober dan, otroška serija TV Ljubljana - 18.00 Vstop v Arkadijo, otroška serija TV Skopje - 18.15 Sociologija gledališča: Politično gledališče - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Bajič
- S. Stefanovič - Ravasi: Od-kos, drama - 21.25 Meridia-ni, zunanjepolitična oddaja
- 21.55 Izbrani trenutek -22.00 TV dnevnik - 22.20 En avtor, en film: Življenje v plamenih - 22.40 EP v boksu, posnetek iz Budimpešte
TOREK, 28. MAJA
8.55 TV v šoli - 16.25 Šolska TV: Projekcija geografskih
kart, Katodni osciloskop, Stališča B. Commonerja, Ribištvo - 17.35 Gruzijski komorni orkester, 2. oddaja
- 18.05 Miti in legende - Antični miti: Heraklej, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Periskop - 20.05 G. Fey-deau: Barillonova poroka, predstava SNG drama iz Ljubljane - 21.55 Integrali -23.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Branje: festival poezije mladih -18.45 Želeli ste poglejte -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer za tamburico, zabavna oddaja - 20.45 Žrebanje lota
- 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.50 Književnik Marjan Matko-vič, izobraževalna oddaja -22.20 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.05)
TV Zagreb I. program:
16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Bistra planina, Sodobni svet - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet - 18.15 Branje - 18.45 Želeli ste, poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Kanal, poljski film - 22.30 TV dnevnik
RADIJSKI SPORED
SOBOTA, 25. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja
- 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA 26. marca Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan
- 9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo  in pozdra-
vljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer
- 22.20-24.00 Glasba za prijeten    konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba -
PONEDELJEK, 27. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 4.30 Poročila - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.30 Od melodije do melodije -13.50
- Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba  -   18.00 Na
Visoke
obrestne
Mere
hr   ar,ke, ki jih nekaj časa ne uvote uporabili, lahko vezete, saj so za vezane anilne vloge obrestne mere znatno višje:
'e*na obrestna mera
g^o% za vloge na vpogled
oq za vloge, vezane nad 3 mesece
5j /o za vloge, vezane nad 12 mesecev
% za vloge, vezane nad 24 mesecev
banka pri hranilnih vlogah, vezanih nad 3 mesece obračuna in izplača obre-Pred potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mero, ki znaša °V1 %.
ne'm?r: Znesek 20.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 3 mesecih pri-Se' 375 din obresti, isti vezan za 3 mesece pa kar 2.735,50
Obrestne mere za devizne hranilne vloge:
*\ 1% 1*.5%
za vloge na vpogled za vloge vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev
##4 ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.45 Minute z an-^ samblom Bratov Avsenik -20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami -21.05 Londonski simfonični orkester z Mozartom in Pa-ganinijem - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 28. maja Prvi program
5.40-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine : 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno
- 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Stud-p ob 17.00-I-glasba -
18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra
- 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -23.05 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 29. maja Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 4.30 Poročila - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo makedonsko in sr-bohrvatsko - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 9.35 Zabavni zvoki -10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 studio ob 17.00-»-glasba - 18.00 Naj narodi poj o (7. oddaja) mešani zbori - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -Jure Božič - 20.35 Med komornimi deli starejših slovenskih - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere Ai-da - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor
SREDA, 29. MAJA
9.15 TV v šoli -17.35 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih, 1. del - 17.50 E. Rostand: Cyra-no de Bergerac, 3. del predstave SMG (ČB) - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Računalništvo, 19. del angleške izobraževalne serije -20.05 Svet na zaslonu -20.55 Film tedna: Lola, za-hodnonemški film - 22.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 16.25 TV dnevnik - 16.45 Legende sveta, otroška serija - 17.15 Plus minus 16 let: Moj ded, izobraževalna oddaja - 17.45 Košarka (Ž) za pokal Novo-sadskega dnevnika Jugoslavija : Kitajska, prenos v odmoru Premor - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda- 20.10 Bruselj: Nogomet — finale pokala evropskih prvakov, Liverpol : Juven-tus, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 22.00 Boks - EP (posnetek iz Budimpešte) - 22.30 Kronika Sterijevega pozorja TV Zagreb I. program: 8.30 TV koledar - 8.45 Legende, otroška serija - 9.15 TV v šoli - 10.35 TV v šoli -16.20 Videostrani - 16.30 Poročila - 16.35 TV koledar -16.45 Legende, otroška serija - 17.15 Plus minus 16 let: Moj ded - 17.45 Košarka (Ž) Jugoslavija : Kitajska, prenos - 20.00 Športna sreda -20.10 Bruselj: Nogomet Li-verpool : Juventus - 22.30 TV dnevnik
ČETRTEK, 30. MAJA
8.45 Test - 9.00 TV v šoli -16.25 Šolska TV - 17.35 F.
Rudolf: 40 zelenih slonov -Velikanovi kanarčki, 3. del nadaljevanke - 17.55 Zgodba o stari livarni - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Morske želve, ciprska oddaja - 20.05 Tednik - 21.15 L. Maroti: Franz Liszt, 4. del madžarske nadaljevanke - 22.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna serija - 18.45 Kruta vojna, finska zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 11. del sovjetske nadaljevanke - 21.00 Poročila - 21.05 Gibljive slike -oddaja o filmu (Cannes) -23.05 Kronika Sterijevega pozorja
TV Zagreb I. program
8.15 TV koledar - 8.30 Na črko, na črko, otroška serija -9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 16.25 Videostrani -16.35 TV v šoli: Kako nastane gledališka predstava, Poletje - doba zorenja, Kaj se dogaja v atomskem jedru - 17.35 TV koledar -17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere - 18.45 Kruta vojna, finska zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Politični magazin -21.05 Za kaj gre - kviz -22.05 TV dnevnik - 22.25 EP v boksu - četrfinale, posnetek iz Budimpešte
PETEK, 31. MAJA
8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Naš prijatelj Tito, nadaljevanka TV Zagreb -17.50 Grizli Adams, ameri-
ška nanizanka - 18.20 Pro-, pagandna oddaja - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 V senci kraških znamenitosti, izobraževalna oddaja - 20.05 Človekovi možgani: Govor, 3. del angleške dok. serije -20.55 Ne prezrite - 21.10 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: Poravnalni svet, 4. del humoristične nanizanke - 22.15 TV dnevnik II
- 22.25 Jutrišnji otrok ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
16.10 Test - 16.25 TV dnevnik - 16.45 V osemdesetih, otroška serija - 17.15 In tudi letos ... izobraževalna oddaja - 17.45 Košarka (Ž) za pokal Novosadskega dnevnika Jugoslavija ZDA, prenos v odmoru Premor - 19.00 Budimpešta: EP v boksu - polfinale, prenos -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.15 Janika Balas od blizu, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Atentat, francoski film
TV Zagreb I. program:
15.20 Videostrani - 15.30 TV v šoli: Francoščina, TV gledališče - M. Krleža: Kraljevo - 16.30 Poročila - 16.35 TV koledar - 16.45 V osemdesetih, otroška serija -17.15 In tudi letos . .. izobraževalna serija - 17.45 Košarka (Ž) za pokal Novosadskega dnevnika Jugoslavija : ZDA, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mike Hammer, ameriška nadaljevanka - 20.55 Glasbena parada Radenci 85: Danski radijski Big Band Orkester
- 21.40 TV dnevnik - 22.55 Kulturni magazin in Kronika Sterijevega pozorja
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke z dne 17. maja: kanton, oferta, Viktor, antara, Ria, IV, PS, strd, omara, Te, oksalit, vtikalo, Me, OAS, Norton, okov, Iž, mekine, ata, Eire, Carra, nravi, Paul, tet, Mao, Be, Onek, Krpan, resonator.
Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrada (250 din) prejme Franci Ovsenik,
Jesenice, Partizanska 4 a, 2. nagrado (150 din) prejme Milka Lebar, Bitnje 15, Žabnica, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kranj, Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 27. maja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din.    ' i?* ^
y:ur. ■ « ■■ i.....m
8. STRAN PETEK, 24. MAJA 1985
REPORTAŽA
LOŠKI ČETVERČKI SO STARI TEDEN ON!
Logarjevi se ne bojijo skrbi
Loški četverčki, ki so se prejšnji petek rodili Mateji in Marku Logar, še ne vedo, kakšno razburjenje so prinesli tako staršem kot drugim — No, Logarjevi vedo, da ne bo enostavno skrbeti za otroke, a obljubljena pomoč, predvsem podaljšan porodniški dopust do treh let in negovalka za dojenčke, bo že veliko — Ob pripravljenosti delovnih organizacij, še posebej Obrtnika in ABC Loka ter drugih, bodo skrbi, ki jih Nina in njeni trije bratci prinašajo staršem, vsaj nekoliko manjše
čni dogodek, kaj so naredili, da so proslavili rojstvo,kot se spodobi, kaj bodo naredili, ko bodo vsi skupaj doma, ali bodo lahko živeli, kdo jim bo pomagal itd.
Pri Svoljšakovih, to je pri starem očetu škofjeloških čet-^ verčkov, se v teh dneh telefon
eno je mladima, dve leti poročenima zakoncema Logar, prinesla »šranga«, drugo je posodila Matejina sestra Andreja. V spalnici so zloženi tudi štirje
Marko Logar: »Samo da bodo zdravi otroci, to je največ vredno.«
Škofja Loka — »Fletni, črni, pa živahni,« je ocenil četverč-ke njihov oče Marko Logar, potem ko jih je v ponedeljek prvič videl na Pediatrični kliniki v Ljubljani. »Še manjši so, kot sem si mislil, toda kar dobrega zdravja, v redu se razvijajo, vsaj tako sp mi povedali zdravniki,« je nadvse potrpežljiv srečni očka, ki zelo dobro prenaša ves hrup zaradi rojstva svojih treh sinov in hčerke. Vsi bi radi vedeli, kdaj so pri Logarjevih zvedeli za sre-
še ni ohladil. Vse sorodstvo, vsi znanci in prijatelji so se hoteli prepričati, da je z mamico Matejo in otroki vse v redu, da je vse zdravo. Marko Logar, nabavni referent pri Obrtniku v Škofji Loki, je odkritosrčno priznal, da so konec tedna rojstvo v družini pošteno proslavili in da si je v ponedeljek kar oddahnil, ko je šel znova na delo. Sicer pa se pri Svoljšakovih prav nič ne pozna, da gospodinje ni doma. Oče in zet sta nadvse pripravna možaka, ki se zasučeta tudi okoli štedilnika in po stanovanju, za obiske je kava na mizi kot bi mignil, nikjer niti praška ali predmeta, ki ne bi bil na svojem mestu. To dobro lastnost bosta oba, tako oče Anton kot tudi Marko, lahko s pridom uporabila, ko se bo hiša čez nekaj tednov napolnila z otroškim kričanjem.
Prostora je v hiši kar dovolj, tako da bi četverčki že danes lahko prišli v hišo na Stari loki št. 11. Imajo dve posteljici,
štirje vnuki naenkrat — Matejin oče, Anton Svoljšak, ima zdaj že pet vnukov; ko bodo zrasli, so bo hiša kar tresla od njihove živahnosti. Mateja je obema, očetu in možu, gospodinjila do zadnjega, zdaj pa s( tudi sama kar spretno suče to po kuhinji.
Gorenjci smo srednješolci
Izobrazbena struktura Gorenjcev je v primerjavi s Slovenijo boljša le pri srednji izobrazbi, zelo malo pa imamo delavcev z visoko in višjo izobrazbo — Četrtina prebivalstva Gorenjske ima osnovno šolo — Zanimanje za izobraževanje ob delu rahlo upada za visoko in višjo šolo, za pridobitev strokovne srednje izobrazbe pa ga sploh ni
Zdi se, da se počasi vendarle zavedamo, da smo občutno premalo storili za stalno izobraževanje odraslih. Na to so nas v zadnjem času začeli glasneje opozarjati delavske univerze in andragogi. Delavske univerze, vse po vrsti, ugotavljajo, da v delovnih organizacijah namenjajo izobraževanju malo ali nič pozornosti in raje pogosto formalno izobrazbo neupravičeno nadomeščajo s priznano usposobljenostjo, saj je delavcev s srednjo izobrazbo več kot tistih s formalno srednjo izobrazbo. Na to vpliva tudi padec življenjskega standarda, da niti negovorimo o splošnem odnosu do izobraževanja ob delu.
Jugoslovanski podatki so osupljivi: popis leta 1981 pravi, da ima okoli 45 odstotkov ali 7,5 milijona Jugoslovanov nezaključeno osemletko, 2,5 milijona prebivalcev pa je brez osnovnošolske izobrazbe. 200 tisoč odraslih, starih do 40 let, je nepismenih, 40 odstotkov zaposlenih dela na delih, za katera niso strokovno usposobljeni, 1,8 milijona je nekvalificiranih in polkvalificiranih.
Če se ozremo na Gorenjsko in jo izobrazbeno razčlenimo, ne moremo biti zadovoljni. Osnovno šolo in manj izobrazbe ima 55 odstotkov prebivalcev nad 15 let starosti, torej krepka polovica. 38 odstotkov ima različne vrste srednjih šol, sorazmerno nizka pa sta deleža višje in visoke šole z 2 odstotkoma. Če se primerjamo s Slovenijo, potem je za Gorenjsko značilno, da imamo Gorenjci več prebivalstva s srednjimi šolami kot Slovenija in temu ustrezno manjši delež ljudi z osnovno šolo in manj izobrazbe. Pri višji izobrazbi so razlike minimalne, pač pa, presenetljivo, Gorenjska občutno zaostaja pri visoki izobrazbi. Če bi hoteli stopiti v korak s Slovenijo, bi morali imeti z visoko izobrazbo kar 500 prebivalcev več.
Med našimi občinami so razlike precejšnje, boljše je v Kranju, najslabše v Tržiču, medtem ko je za Radovljico značilna široka plast prebivalstva z različnimi vrstami srednjih šol. In še nekaj je zelo značilno za Gorenjsko: zaradi velike dnevne migracije je precejšnja razlika med izobrazbeno strukturo. Po podatkih prihaja na delo na Gorenjsko dnevno več kot 8.000 delavcev, odhaja pa 10.000 delavcev. »Negativnega salda« nima regija le po obsegu, temveč tudi po izobrazbi, kar pomeni, da je odliv višje izobraženega kadra večji od priliva in obratno.
Slovenija načrtuje, da bi imela leta 2000 okoli 15 odstotkov delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Smeli izobrazbeni načrti niso neosnovani, saj prihajajo generacije, ki bodo bolj izobražene, Gorenjska pa bo bolj zaostajala, saj ima Slovenija že zdaj občutno izobrazbeno prednost. Precej generacij bo moralo skozi osnovne šole, če bomo hoteli
doseči Slovenijo predvsem pri višji in visoki šoli.
Težko in vprašljivo bi se bilo primerjati z ostalim svetom, kajti merila so različna. Nekaterim je merilo stopnja izobrazbe, drugim leta izobraževanja, a kljub temu: leta 2000 naj bi imeli pri nas takšno izobrazbeno strukturo, kot so jo imele Združene države Amerike leta 1965, zahodnoevropske države pa leta 1975.
Pri tem je treba kajpak takoj povedati, da je za naš sedanji tehnološki razvoj izobrazbena raven zaposlenih kar dobra. Po znani in priznani svetovni lestvici o idealni strukturi za posamezne tehnološke stopnje smo zdaj nekje v kategoriji polavtomatskih strojev, ki po lestvici terjajo 7 odstotkov delavcev brez strokovne izobrazbe, »glavnina« ali 65 odstotkov delavcev je polkvalificiranih, 20 odstotkov kvalificiranih, 6 odstotkov s srednjo in 1,5 odstotka z višjo in visoko izobrazbo. Tehnološki razvoj pa je po občinah in delovnih organizacijah različen in se občutno popravlja. Pri tem je spet na prvem mestu občina Kranj. Nedvomno pa povsod vedno bolj potrebujejo nove izobražence, saj le izobrazbena struktura zaposlenih lahko pomembno spreminja tehnologijo.
Slika se iz generacije v generacijo spreminja, za zdaj pa se je treba sprijazniti s tem, da je na Gorenjskem brez šolske izobrazbe 1.400 ljudi ali odstotek, 2800 jih ima tri razrede osnovne šole, 24 odstotkov sedem razredov, največ, četrtina, pa osnovno šolo. (Velja za prebivalstvo od 15. leta starosti dalje).
Strokovno izobraževanje je najbolj potrebno prav tistim, ki naj bi si pridobili srednjo stopnjo, kajti zanimanje za dodatno izobraževanje in pridobitev visoke in višje šole ne upada tako zaskrbljujoče. Veliko bolj pomembno je, da bi se morali bolj boriti za odpravo »nepismenosti«, tako pa problem spuščamo iz rok in se tolažimo s tem, da bo1 z novimi generacijami pač znatno bolje. Prv tem pa imajo pomembno vlogo prav delavska univerze, ki za zdaj žal v prazno opozarjajo, da bi morali imeti drugačen odnos do potreb celotnega razvoja družbe in da bi si moppli prizadevati za višjo izobrazbo odraslih. Raziskave namreč dokazujejo, da osnovna splošna izobrazba pomembno vpliva na povečanje produktivnosti dela.
Programi izobraževanja bi se morali oblikovati skupaj z združenim delom, ljudi ne bi smeli več tradicionalno usposabljati le za preteklost, temveč misliti na prihodnost. In sploh ne nazadnje: s svojim malomarnim in neodgovornim odnosom do izobraževanja odraslih zapiramo vrata tudi splošni omiki.
D. Sedej
kompleti, ki jih ob rojstvu dobi vsak otrok od skupnosti otroškega varstva, kmalu bodo menda prispele še štiri zibke, ki jih je četverčkom podarila Lesnina Ljubljana. Kasneje bodo otroci dobili pograde.
Okoli 200 plenic, večino jih je Mateja Logarjeva sešila sama, je že pripravljenih. Pralni stroj, ki ga imata Logarjeva, je sicer premajhen, komaj za tri 'kilograme perila, zato bo neprestano vključen tudi drugi stroj v očetovem stanovanju, pa še bo zmanjkovalo perila za dojenčke. Tudi Matejina sestra, dvojčica Andreja, se že pripravlja na sprejem sestrinih dojenčkov, saj bo vzela dopust, da bo skrbela za gospodinjstvo, pa tudi kasneje bo razen svoji družini vsak prosti trenutek v pomoč tako zelo povečani sestrini družini.
Mateja seveda ne bo imela prostega trenutka. Štirje dojenčki bodo naenkrat hoteli jesti, dobiti sveže plenice, se kopati. Na Centru za socialno delo v Škofji Loki že pripravljajo predlog, vsaj tako je povedala socialna delavka Nada Rebolj, da bi za nekaj mesecev družini Logar dodelili negovalko, sredstva zanjo pa naj bi prispevala Center za socialno delo in skupnost otroškega varstva. Tudi nasploh je Center za socialno delo prevzel usklajevanje pomoči družini Logar. Od vseh strani namreč sprašujejo ljudje, predvsem pa delo-
REPORT/
Pri Logarjevih so komaj spravili v r i[
»i* 5 dm Park na Bledu, ki
Posteljice čakajo
še dve posteljici in komplete za dojenčke, nekam pa
postaviti še Lesninine zibke.
vne organizacije, kakšna pomoč je zdaj najbolj potrebna. Najbolj učinkovita pomoč bo gotovo podaljšani porodniški dopust, saj eno leto, kot je po zakonu, za četverčke res ni veliko. »Pripravili smo predlog, da bi Logarjeva ostala doma tri leta, nadomestilo osebnega dohodka pa naj bi dobivala od skupnosti otroškega varstva, polovico pa iz njene delovne organizacije,« je povedala Reboljeva. »Pripravili smo že tudi predlog za denarno pomoč otrokom, to je nekdanji otroški dodatek, v višini 4160 din na enega otroka.«
Obljubljajo pa tudi drugačno pomoč. V škofjeloškem Obrtniku so pripravljeni pomagati družini svojega sodelavca in so takoj sprožili akcijo zbiranja denarja. Kaj bodo kupili pa bo še stvar dogovora. Tudi v ABC Loka, kjer je Mateja zaposlena kot prodajalka, imajo že kup predlogov — eden od njih je, da bi kupili
organizacija Triglav
^Ci  i?    VCeV' Se Je lani 0rga
zgradi-na katerih smelo na-
ClJsko utrdila in začela ures-
^resničevanje dolžnosti, z8^skenlni narodni park na ^lo~
Foto: F. Perdan
četverčkom   posebni it^j^alt voziček. . ; r^je
Po vsem navdušen) i jih . da za loške četverčke.>k jerja Triglavski i verjeli, da jim vsajz' življenje res ne bi 5 J&lei manjkati. Tudi za vsaj obljub kar r
bru z,uiavjt: ittjvu m*^-^1 aeiež v celotnem pri ke kot tudi zase. »NJ^iog: Jjaže, večje razumevanje družini pomagal, če ki J^il neodvisni in sistem-dobro delal,« je P0^«^ • financiranja parkov Mgapov^Jfc«
n$ ^aijg ° DreJ je seveda vse po-
veli^Nik * denarJem. Lani je bil „ , „gjjl r storjen le pri vključeva-•jevi si za zdaj zele v* ^ 'TOiškega proračuna, či-)ro zdravje tako za»  w etj, delež v celotnem pri.
Marko, ki ga povene kar ni moglo vT^ »Vesel sem, da so me
los*
verčkom ne manjka-
do šli v vrtec ostala doma ali bo la kot prodajalka, čas. Za sedaj se ml ne boji velikih skrbi. • ^ nasprotno do prinesli četvere*    mj^. izjema - bua je rado Preprosto - veseli]0.       ki kljub bornim sred. otrok. Res, pozor^ ^    narodni park ni poza ševske  ljubezni }°
^Pno t6 PrisPevala kulturna ' teža   ^ovenije. Enake so bi-P0(JVe na Področju vodnega ars^Va- Povsem odprto je %^rašanje sredstev, ki so h^k a 2a kritje posameznih v Pri gospodarjenju v ob-
Svetrrrodnega parka-■ l/ih^ka ■ n8lavskega narodnega
Čeprav so gozdarji našteli v eni lovni pasti tudi pet tisoč lubadarjev, v obeh gorenjsKi" »j ^ je kot organ družbenega gospodarstvih, v kranjskem in blejskem, zatrjujejo, da imajo za zdaj še vse niti v svoji'1 [eu?ob?0dde^
* Dnt?ftv Pokazale in odprle no-
GOZDARJI HITREJŠI OD LUBADARJA
i razloga za preplah
Triglavski na ponekod še i
toeljenosti zakona o Triglavskem narod ; ki skrbi za uresničevanje zakonskih t 'no je, da je še preveč takšnih, ki jim n; flbacija se je lani organizacijsko utrdila ' "e povsem rešenim vprašanjem financ toer bo narodni park v zavesti ljudi vse b
Hvna
javnosti. Svoje pa je seve-'&ci'     tem denarju opravila ^ohrt- ^inancni delež vseh tudi v moji'delovni °r9> Toli?0 (Jesenice, Radovljica i,; C?!n) kljub dobri volji in otroci stari tri, štiri ^ * »on,i ni bil večji, saj reši-ali ne'     r>/   °kvirov omejene splo-
z^' 1*ju rabe niso nasli- Na P°" bo P k Se .Sv°bodne menjave dela ,jf btnQ. lzdatneje izkazali le obe kif&v      gozdarski skupnosti, kulturne
pa
in da ni razloga za kakršenkoli preplah.
Kranj — Ko je februarja lani vihar izruval, polomil, omajal ali kako drugače oslabil pol milijona kubičnih metrov gozdnega drevja na Gorenjskem, so se kmetje in gozdarji zaskrbljeno spraševali: bo enako škodo kot vihar povzročil še lubadar, ta nevarni za-lubnik, ki je v podrtiji dobil dobre možnosti za razvoj in razmnoževanje? Bojazen je bila še toliko večja, ker je vihar pustošil v času, ko je v Srednji Evropi že prišlo do razmaha gozdnih škodljivcev (v Zvezni republiki Nemčiji imajo luba-darja v vsakem tretjem drevesu) in se je odpornost gozdov zaradi čedalje močnejše »zelene kuge« in drugih bolezni še poslabšala. Na razmnoževanje lubadarja je ugodno vplivalo tudi predlansko poletje, ki je bilo najbolj vroče v zadnjih tridesetih letih in najbolj suho v zadnjih petih desetletjih.
Kakšno je stanje v gorenjskih gozdovih petnajst mesecev po uničujočem lanskem viharju: je lubadar izkoristil ugodne naravne možnosti in se pretirano razmnožil ali so ga gozdarji uspeli držati na kratko?
»Ni razloga za preplah,« zagotavlja Miloš Martinovič, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. »Lubadar je prisoten v naših gozdovih, tako kot je bil že tudi pred viharjem, vendar žarišč, ki bi napovedovala hujši razmah tega gozdnega škodljivca in z njim povezano katastrofo, za zdaj nismo opazili. Lani smo preganjali lubadarja z lovnimi in kontrolnimi drevesi ter s kemičnimi sredstvi, letos smo nabavili še 250 lovnih pasti in jih razporedili po ogroženem območju. Vsi ti načini za zatiranje zalubnikov so preskuše-ni in tudi učinkoviti, toda naj-cenjša in najbolj zanesljiva »metoda« za preganjanje gozdnih škodljivcev je odvoz polomljenega in oslaLolega drevja na žago. Večino podrtije smo že pospravili, še vedno pa je v gozdu okoli 50 tisoč kubi-kov drevja, manj odpornega proti gozdnim škodljivcem.«
»Dokaj hladno aprilsko vreme je zadrževalo razvoj lubadarja in šele v toplih majskih dneh se je pokazalo, kje in kako so tovrstni zalubniki 'prespali',« dodaja France Polanc,
referent za gojitev in varstvo gozdov v kranjskem gozdnem gospodarstvu. »V brniških gozdovih, ki so tudi sicer slabo odporni proti gozdnim škodljivcem in boleznim, se je luba-darju in rdeči gnilobi pridružil (kot je ugotovil dr. Titovšek z Biotehniške fakultete) še smrekov kapar. V Udinborštu, kjer je veter povzročil pravo razdejanje, prevladuje bor, vendar borovega lubadarja za zdaj še nismo zasledili. Do močnejšega napada je prišlo le v preddvorskih, šenčurskih in podbreških gozdovih, a tudi tu lubadar ni od lani, temveč je v manjšem številu prisoten že dlje časa. Kemična sredstva niso rešitev za gozd. Njihovo uporabo moramo še zmanjšati, saj so nevarna za pitno vodo in za koristne žuželke. Lovne pasti so sicer dobra in učinkovita pogruntavščina, toda nevarnost za močnejši napad lubadarja bo mimo šele potlej, ko bomo pospravili še zadnje ostanke gozdne podrtije.«
Podobne kot v kranjskem so razmere v gozdovih blejskega gozdnega gospodarstva, kjer so za zatiranje lubadarja namestili 330 lovnih pasti. »Presenečeni smo nad uspešnostjo teh naprav, a hkrati tudi malce zaskrbljeni, saj se je v eno izmed njih ujelo blizui pet tisoč lubadarjev. To dokazuje, da je prisoten v naših gozdovih, predvsem na področju od Stola proti Brezjam. Prepričan pa sem, da ga bomo z lovnimi pastmi polovili in preprečili večjo škodo,« poudarja Nikolaj Lapuh il radovljiške temeljne organizacije Gozdarstvo.
Gozdarska inšpektorja Miha Marenče in Robert Golob
sta zahtevala od vseh organizacij, ki na Gorenjskem skrbijo za dobro gospodarjenje z gozdovi (poleg gozdnih gospodarstev so to še kmetijske zadruge in Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske), da izdelajo podroben načrt za varstvo gozdov, v katerem naj opredelijo tudi načine in mesta za preganjanje zalubnikov.
»Čeprav je veter izruval, polomil in omajal 500 tisoč kubi-kov gozdnega drevja, ni prišlo do večjega napada lubadarjev,« pravita. »Nekaj se ga je sicer zaredilo, vendar ne toli-
ko, da bi bile razm^, čne. Lovne pasti soa
odprk
učinkovitejšega delo-
^zorn
ost
je    bila doslej
imajo pa to slabo.1*       Jena k tistim nalogam, ki privabljajo le veliki* ltlJporTiembnejše za oživlja-kovega lubadarja 1   fol^ JJVel javljanje narodnega ostalih zalubnikov«   Kz^.. Prvi vrsti so bile to or-__ —    ifsWenJa in delovanje naravo-lal!* va si! n&dzorne službe, pri-Prep bJV^Oi j uPnega programa za
fedn dolš°ročni načrt Par" in ostalimi gozdnim1 jSk 0°rQdelp sveta, izdajanje Ne Wh v razmh gradnjah in po W žK Pastor
Razloga za ni, a tudi bitka z
še ni dobljena, da bi bila škoda,
narodnega par-
krajnem primeru J^t^e |"jure janje doku-zročili nevarni zalu^oj^ večja od tiste, ki jo J vihar.
C
lnske službe zakon ved-^Poštevajo, še vedno pa
,L * taksnih, ki jim narod-ustreza.
Lani je bilo živah načrtovanje, ki je f nju Triglavskega parka v vse potreb pleteno in težavno, zano s kopico dogo1 klajevanj. Lani so usklajevalnih sesti pomembnejšimi de rodnem parku. Zt skupni program pf no so marsikje < pred Triglavskim n kom, pred določili, vlja zakon. Slišati prejšnja neutemel, premajhno razume
10 slabe in zlonami cije na račun naro Kasneje so jih od zalo se je, da je bil sprejemanje skup ma celo koristno, potrebno marsikje vest, da je Trigla park potreben.
S pripravami pn varovanje znamen in kulturne dedišči
11 .vedno bolj pa k zelo zahtevno delo tem področju stori
Označevanje pt in prostorov za c stalna naloga. Doj mi označili notrar parkovne meje, p informativne tur Spremeniti so mo hove izdelave, sa kmalu opazili po vsem pokanje.
Novih steza in nem parku prakti jih je že dovolj. 1 nad njihovim vzdi množičnih obiskih jeno čim manj šk( nje v okolje. Pri imajo pomembno ki imajo v ta nam so uredili več cest so se tudi za net por.
' Sodelovali so pr jo kmetijski znači ko sodi v urejai parka. Pomagali nju zaraščenih pe njiščici, sami pa c .dobno akcijo na i Trenti. Izpadla pa dela na planini Zi podnu v Trenti. P niziranega zanim. nje pašnikov ve
FRANC MLAKAR. yvARNE PLAMEN V KROPI
Kje nI. Plam'ne ugaša
Nekdaj žeblji« Snfe/^lboij znana po svojih kovačih. Pretekl^jp ^^na 2 njimi §e danes je tako, le da so na k*jfPlaJ""l*" stroji, žeblje pa vijaki in matice. D8 j^P^ge ^ ki 'e vkIJ"čena v Slovenske železarn*'J,^Juu,,|k.1 so jo kovači osnovali 1. maja 1895. ^2*P*^?-u^0 v soboto pro" slavili s srečanjem VjA ln železarn, v nede-
ljo pa z delavskim sOrf*viij
V Plamen se se^r^jučn?°^ 2aradi Jubileja. Se nedoljo tega, oD ? JV* Prfo računov za lansko leto, je bilo slišati, skl.JP*100« za dejstvo, da so po zaključnem «** L     ua namenili le 390 di-
narJVpogovoru z jjj^^. MLAKARJA smo skušali izvedeti, k»^ '»Predvsem pa, kako
kaže letos. .
»Lani ste imeli *e^v \S$xr? povPrečju, doma in »Znašli smo se V V \ Povečale za 38 od-škripcih. Pri količi%r<£e Porira-Od.ni materiali pa žno enakem obsegi i pv^Jr2.111 za 75 odstotkov, nje kot leto popre] Jj}^ -J* Je to seveda jeklo, nančni rezultati P0%CTja Ločena žica, tudi gačni. Lani je celo&MP ftiaiiSP , 8 te8a Je Jekla porasel za 51 ods^Sfc ga nJkal0> 40 odstotkov pomeni, da še infl^MJ:« ^0ra» kupiti na tu-ujeli. Materialni st^JHa sttk porasli za 65 ods^fljk*    «e. da ste osebne do -
smo torej želeli ^P^^S^l ne dohodke, denar]«        sVr» osebnih dohodkov vni sklad ni ostalo/^^li 2^eaa, saj bi jih sicer
»V čem je torej vzrok za težave?«
»Prodajne cene
hV' Ml?-a.n^ati za 21 odsto-. Smo- da nismo či-Krivi za težave. S tem
pa seveda nočer mogli delati bol du kakovosti še lo naredimo, n< trošeni.«
»Kako kaže 1 »Konec leta zmanjšati cen merja, kar je ž
REPORTAŽA
PETEK, 24. MAJA 1985 9. STRAN (§©S^E$JMEIIGLAS
Triglavski narodni park ponekod še ni zaželen
ffleljenosti zakona o Triglavskem narodnem parku in delovne organizacije na > Ki skrbi za uresničevanje zakonskih določil, ne kaže izgubljati besed. Bolj ino je, da je še preveč takšnih, ki jim narodni park ne ustreza. Delovna "Racija se je lani organizacijsko utrdila, uspešno premošča prve težave in 'ne povsem rešenim vprašanjem financiranja smelo načrtuje bodoče delo, Dmer °o narodni park v zavesti ljudi vse bolj prisoten.
organizacija Triglav-     Lani je bilo živahno predvsem
r narr^ 0rganizacija Triglav-^SSf1 Park na Bledu' ki
jevih so komaj spravili v ' za dojenčke, nekam pa
Foto: F. Perdan tffi£o se ^e lani °rga"
:kom   posebni 'it^..0 voziček. . tuje ]e- na katerih smelo na
Po vsem navdušenji jih .Uresničevanje dolžnosti, j Ja Triglavski narodni
da za loške četverci %k, edi
verjeli, da jim vsaj za>skern   narodni Park na doživljen je res ne bi SK Slej jtQ manjkati. Tudi za l^no vsaj obljub kar ve
r jevi si za zdaj žele fl
Prej je seveda vse po-li^JSik 2 denarJem. Lani je bil ajPffo repS^r^en le Pri vključeva
ui°u*™vi? _tak° s Au^1 d^ V
oSrJJafe- večje razumevanje »pi naXnJi' neodvisni in sistem
al,€ JG CjT^Tavnfi?anCiranJa parkov Jfi
družini pomagal, če
Marko, ki ga poveča^jJ^Javnosti. Svoje pa Je~seve
A  u' Dri tr._      j____• ______:i.
bo
načrtovanje, ki je pri vključeva nju Triglavskega narodnega parka v vse potrebne načrte zapleteno in težavno, saj je povezano s kopico dogovarjanj in usklajevanj. Lani so imeli kar 30 usklajevalnih sestankov z najpomembnejšimi dejavniki v narodnem parku. Zato je kasnil skupni program parka. Še vedno so marsikje opazili strah pred Triglavskim narodnim parkom, pred določili, ki jih postavlja zakon. Slišati je bilo vnaprejšnja neutemeljena stališča, premajhno razumevanje je širilo slabe in zlonamerne informacije na račun narodnega parka. ZJ! Pri tem denarju opravila  Kasneje so jih odpravili, poka
iškega proračuna, či-
ne kar ni moglo -vr
»Vesel sem, da so rne     ob^" ^mancni delež vseh tudi v moji delovni °r»( i Toi,5n (Jesenice, Radovljica ji.« Kaj bo potem. 1 &gotoJJ)!n) kljub dobri volji otroci stari tri, štiri le. r
•lom ni bil večji, saj reši-do šli v vrtec ali ne. % pJ5kokvirov omejene splo-ostala doma ali bo z^ju £*_mso nasH- Na ,p,°" la kot prodajalka, čas. Za sedaj se mla( ne boji velikih skrbi
.svobodne
dela
j Se . ,-»«unc menjave _ iSočr!2 atne3e izkazali le obe k'ifav ^   gozdarski skupnosti,
do D7inesli"četverćkij S*os?iSprotno pa kulturne ao prinesli cetvei     w°sb; lzjema je bila le rado.
Preprosto - vesel«ki kljub bornim sred-
otrok. Res, pozorn^jj n na narodni     k ni .
j   ljubezni }°s |te ■ *ak <;imhnlnf> 7np-
rekoč simbolne zne-verčkom ne manjka-     «i je prispevala kulturna
težave loveniJe- Enake so bi-
.ftf^v« na področju vodnega feparstva. Povsem odprto je loO vprašanje sredstev, ki so b<jjna za kritje posameznih fcIKov pri gospodarjenju v ob-i Čednega parka. ., Ari.   Triglavskega narodnega larieV V Obeh gorenjski"..^ Jf kot organ družbenega larjbV, v uucii yu    j    .Air vj na delo delQvne organiza-
ja Zdai Se VSe niti V SVUJ ij a0br0 delal> seveda pa bodo
* Se Pokazale in odprle no-
ra ^ učinkovitejšega delo-ja.
ko, da bi bile razme^ čne. Lovne pasti so u ^ imajo pa to slabo la , privabljajo le velike^ kovega lubadarja 111 ostalih zalubnikov.«
°zorn
ost
merjena i iJe bila dosle^ najpQ      tistim nalogam, ki
d '1 uv fmDneJše za oživljala v JavlJanJ'e narodnega ^izaci. prvi vrsti so bile to or-*r$tvPJa ln delovanje naravo-
ovae^ nadzorne službe, p Razloga za preP"J^Voj j*Upnega programa za i, a tudi bitka z l^A red n dolgoročni načrt par-in ostalimi gozdnim'        0° delo sveta, izdaianie
ni, a tudi DitKa z r-A^ -
in ostalimi gozdnim1 *'u Qel° sveta, izdajanje
še ni dobljena. Ne TO'h v raznih gradnjah in poda bi bila škoda, »JS tirani 0r narodnega par-skrajnem primeru X>cije ln ureJanje doku-zročili nevarni zalu"' J* **i >n
°bčivf !n Podobno. Posame večja odtisteVki jo J^fVj ^službe zakon ved-vihar J^eč ♦ 1 ?vaJ°« se vedno pa
nn**rkt takšnib, ki jim narod-* ne ustreza_
zalo se je, da je bilo dolgotrajno sprejemanje skupnega programa celo koristno. Vendar pa bo potrebno marsikje še utrditi zavest, da je Triglavski narodni park potreben.
S pripravami predlogov za zavarovanje znamenitosti naravne in kulturne dediščine so zamujali .vedno bolj pa kaže, da bo to zelo zahtevno delo. Več bodo na tem področju storili letos.
Označevanje parkovnih mej in prostorov za obiskovalce je stalna naloga. Doslej so s tablami označili notranje in zunanje parkovne meje, pripravljajo pa informativne turistične table. Spremeniti so morali način njihove izdelave, saj so na prvih kmalu opazili poškodbe, predvsem pokanje.
Novih steza in cest po narodnem parku praktično ne bo, saj jih je že dovolj. Torej bedijo le nad njihovim vzdrževanjem, pri množičnih obiskih pa je poudarjeno čim manj škodljivo poseganje v okolje. Pri urejanju cest imajo pomembno vlogo gozdarji, ki imajo v ta namen denar. Lani so uredili več cest, dogovorili pa so se tudi za nekaj cestnih zapor.
' Sodelovali so pri delih, ki imajo kmetijski značaj, kar prav tako sodi v urejanje narodnega parka. Pomagali so pri treblje-nju zaraščenih pašnikov na Ko-njiščici, sami pa organizirali po-.dobno akcijo na planini Plaza v Trenti. Izpadla pa so načrtovana dela na planini Za skalo in v Za-podnu v Trenti. Pravega in organiziranega zanimanja za oživljanje pašnikov vendarle še ni,
navdušeni so le posamezniki. Zato seveda tudi ni trdnega zagotovila, da se pašniki ne bodo ponovno zarasli, in bo tako delo zaman. Seveda pa je za takšna dela zelo težko dobiti denar, saj v svobodni menjavi dela največkrat ne naletijo na plodna tla. Prav planšarstvo bi za gospodarski napredek narodnega parka zaradi večstranskih dobrih učinkov moralo biti v središču pozornosti.
Pri gojitvi in varstvu živali je bil korak naprej storjen z osnovanjem Triglavskega lovskogo-jitvenega območja. Delo pa še vedno otežujejo neskladja, strokovna oporekanja določenim usmeritvam pri gojitvi in lovu in bojazen pred ukinjanjem samostojnosti lovskih družin; pa ne le na lovskem področju.
Pri urejanju dokumentacije je lani veliko prispeval Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, zgledno je bilo tudi sodelovanje z Zavodom za spomeniško varstvo iz Kranja (planina Zajmniki kot vzorčni primer urejanja dokumentacije o arhitekturni tipiki). Člani foto-kluba Triglavskega narodnega parka so brezplačno prispevali najboljše posnetke, dopolnjevali so tudi preostalo dokumentacijo in strokovno knjižnico.
Pri sodelovanju v upravnih postopkih za gradbene posege v narodnem parku so glavne poteze sodelovanja izoblikovali, vendar brez težav ni šlo. Prepoved gradnje počitniških objektov še ni povsem uresničena, zapletlo se je pri nekaterih cestah, predvsem pa ni strokovnih usmeritev in še manj uradnih odločitev o možnih načinih gradenj.
Za nadzor je skrbelo 17 poklicnih in 23 prostovoljnih nadzornikov, toliko kot leto poprej, vendar je bila njihova dejavnost opazno večja. Prijavili so devet nedovoljenih gradenj. Največji problemi pa se kažejo v obliki divjega taborjenja, kurjenja ognjev, divjega odlaganja odpadkov, puščanja avtomobilskih prikolic zunaj določenih prostorov. Poskusili so tudi že z organiziranim vodenjem obiskovalcev po narodnem parku. Vse češče pa se dogaja, da ljudje sami opozarjajo na nepravilnosti, da pošiljajo obvestila. Torej zavest o narodnem parku med ljudmi že raste.       M. Volčjak
FRANC MLAKAR. %UVARNE PLAMEN V KROPI
Kje n.
Plamte ugaša
Nekdaj žeblji, spL^^001] znana po svojih kovačih. Preteki^ JJ» ^^na z njimi. Se danes je tako, le da so naKJNft j^^njaH stroji, žeblje pa vijaki in matice. ^ jfV^rUg^6/1.' ki je vključena v Slovenske že!ezarn*» £»fft J^.*,k' so jo kovači osnovali 1. maja 1895. ^Vp^ ?\ °odo v soboto proslavili s srečanjem S^n železarn, v nedeljo pa z delavskim sOrr*vir
V Plamen se <£FtfjuJ' ?£olj zaradi jubileja. Se nedoljo tega, ob ^^J/ačunov za lansko leto, je bilo slišati, dslnJ!?**00* za dejstvo, da so po zaključnem f* L aa namenili le 390 dinarjev. -rfl^ClSlVi
V pogovoru z d^^ftli j^. MLAKARJEM smo skušali izvedeti, kal^ n,» predvsem pa, kako kaže letos. n,^
»Lani ste imeli te^ ' |uj^,v P°vprečju, doma in »Znašli smo se 1,0fHr »'Povečale za 38 od-škripcih. Pri količi%fCe p0dr °dni materiali pa žno enakem obsegi ^ ^av^J*2.1 h za 75 odstotkov, nje kot leto popi"eJ^J^a iT Je to seveda jeklo, nančni rezultati P° pfj.^ija pv.lečena žica, tudi gačni. Lani je celotmi# iw£oleg tega je jekla porasel za 51 ods^JJ ga JiKal°. 40 odstotkov pomeni, da še infl^JJ-« korali kupiti na tu-ujeli. Materialni s^jflJMu«
porasli za 65 odsK^M >a     da ste osebne do-smo torej želeli ^f^tV^"?*1*-« ne dohodke, denar]8 ^du /J« osebnih dohodkov vni sklad ni ostalo/ J^H J;Veda, saj bi jih sicer
»V čem je torej r K^.njšati za 21 odsto-vzrok za težave?« ^
»Prodajne cene &
H^ili smo, da nismo či-*r»vi za težave. S tem
pa seveda nočem reči, da ne bi mogli delati bolje, saj v pogledu kakovosti še vedno premalo naredimo, naši stroji so iz-trošeni.«
»Kako kaže letos?«
»Konec leta nam je uspelo zmanjšati cenovna nesorazmerja, kar je že opazno v re-
zultatih letošnjih štirih mesecev. Po fakturirani realizaciji je celotni prihodek porasel za 92 odstotkov, stroški izdelav-nega materiala prav toliko, dohodek za 105 odstotkov, čisti dohodek za 114 odstotkov, osebni dohodki za 62 odstotkov. Povprečni osebni dohodek je tako znašal 36.600 dinarjev, s čimer smo usklajeni v okviru sozda. Akumulacija se je tako povečala, v poslovni in rezervni sklad smo namenili 214 odstotkov denarja več, ocenjujemo, da je akumulacija spet normalna.«
»S prodajo torej nimate težav?«
»Dve tretjini naših izdelkov prodamo doma, ostalo na tujem. Doma polovico za znane kupce, za kovinsko predelovalno industrijo. Tu zastojev ni, čutiti pa ga je zadnje čase pri prodaji preko trgovine, kjer je tudi konkurenca ostalih izdelovalcev huda. Pozna se izpad izvoza v Sovjetsko zvezo, ki je bil v preteklih letih velik, ne le naš, tudi drugi jugoslovanski izdelovalci vijakov so tja veliko prodali. Naš izvoz je tako letos čista konvertibila.«
»Koliko boste torej prodali za zelene dolarje?«
»V letošnjih štirih mesecih smo izvozili za 475 tisoč dolarjev, kar je polovico več kot lani v tem času. Seveda pa takšne dinamike ne bomo mogli ohraniti vse leto. Računamo, da bomo letos izvozili za 1,2 milijona dolarjev izdelkov.«
»Na tujem je konkurenca verjetno še hujša?«
S skupnimi močmi do protipožarnega bazena in boljše ceste
Na Srednjem brdu v Poljanski dolini bodo letos začeli graditi protipožarni bazen in obnavljati cesto — Največ, kar bomo mogli, bodo naredili sami
Pravijo, da na brdih rastejo najlepše češnje. Zadaj jim daje zavetje pred mrzlimi sapami široki Blegoš, s prednje strani pa jih bogato obsevajo sončni žarki. Tudi njive, razložene po zaobljenih pobočjih, so lepo obdelane in na vsakem koraku se čuti skrbna roka domačinov, ki žele iz zemlje dobiti največ, kar ta lahko da. Posamezne kmetije med njimi — bele hiše z rdečimi strehami — le še olepšujejo razglednico.
Vsa ta lepota pa domačinom kaj malo lajša življenje. Če hočejo, da napredek ne gre mimo njih, se morajo zanesti predvsem na svoje roke, svojo prizadevnost, pridnost in pripravljenost, da se s skupnimi močmi lotijo popravila cest, gradnje vodovoda, napeljave telefona ali elektrike. Združiti morajo moči za skupno dobro, ker so problemi tako veliki, da jim posameznik ne bi bil kos.
Tokrat govorimo o Srednjem brdu. Tam se letos pripravljajo na gradnjo protipožarnega bazena in hidratant-ne mreže. V vasi namreč ni nobenega večjega potoka, iz katerega bi lahko ob morebitnem požaru potegnili vodo. Letos bodo opravili groba gradbena dela, drugo leto pa naj bi bil bazen narejen. Potem bodo napeljali še hidra-tantsko mrežo po vasi. Preračun za gradnjo vodnega re-
zervoarja je 1.300.000 dinarjev, za mrežo pa 1.500.000 dinarjev. Pripravljene imajo vse načrte in tudi nekaj materiala so že kupili.
»Vodovod je bil na Srednjem brdu zgrajen pred petnajstimi leti,« pripoveduje predsednik gradbenega odbora Branko Subic. »Vsak, ki zgradi novo hišo, mora plačati prispevek. Nekaj denarja smo na ta način že zbrali, čeprav je to sedaj v primerjavi s predračunom izgradnje drobiž. Pričakujemo pomoč od občinske gasilske zveze, od občinske komunalne skupnosti in občinske požarne skupnosti. Vendar bomo kljub temu morali največ, kar bomo zmogli, narediti sami in prav gotovo prispevati še denar. V vasi je namreč le 19 hiš, zato se obveznosti manj porazdelijo kot v večjih vaseh.
Drug problem, ki jih žuli, je cesta Srednje Brdo—Ho-tavlje v dolžini nekaj manj kot treh kilometrov. Nujno je potrebna obnove in popravila, ker sta pod vasjo dva tako ostra ovinka, da v vas tovornjak ne more pripeljati. Ustanovili so že gradbeni odbor, načrte pa jim je izdelal Geodetski zavod Ljubljana.
»Vsi vaščani si zelo prizadevamo, da bi cesto čimprej obnovili. Letos bomo poskušali dobiti vsa soglasja, prijavili bomo začetek gradbenih
Srednje Brdo
Branko šubic
del in se dogovorili, koliko denarja bo vsak vaščan prispeval, koliko materiala in koliko ur bo moral opraviti. Mislimo, da bomo za cesto dobili pomoč tudi od cestne oziroma komunalne skupnosti, saj smo uspeli, da so po pravilo vnesli v smernice srednjeročnega plana občine do leta 1990. Cesta je za nas izrednega pomena, saj se nas večina vozi na delo v do lino pa tudi kmetje morajo velikokrat kaj pripeljati domov ali odpeljati v dolino,« nadaljuje Branko Šubic.
Cesto že sedaj povsem sa mi vzdržujejo. Tako so lani s pomočjo krajevne skupnosti Gorenja vas kupili snežni plug. Cesto plužijo sami in skrbijo, da je vedno prevo zna. Tudi stroške pluženja si plačujejo sami. Letos so zna-| šali nekaj nad 30.000 dinar-j jev.
»Ljudje, ki žive ob glavnini cestah ali v mestih, si niti nel morejo predstavljati, kaj zal nas v hribih pomeni kolikor] toliko dobra cesta. Pa tudi te ga ne, koliko truda je treba da jo vzdržujemo. Denar, ki ga dobimo za njeno vzdrže vanje, pa zadostuje komaj zal prevoz peska, za katerega pa; moramo denar zbrati sami Razen tega pa moramo cestol urejati sami s prostovoljnirrj delom. Letos smo že delal dve nedelji, da smo popravil ooškodbe, ki jih je napravila] letošnja dolga in mrzla zi
ma-" L. Bogataj
»Veliki izvozniki vijakov po nizkih cenah postajajo Vzhodna Nemčija, Poljska, Čehoslo-vaška, Kitajska. V Zahodni Nemčiji imajo vijaki ceno jekla, njim se jih ne splača več izdelovati«.
»Zaslužek torej ni spodbuda za vaš izvoz?«
»Za Plamen je izvoz nujnost zaradi najnujnejšega uvoza, ni pa spodbuden, ker ne dosegamo boljših cen. Trudimo se, da bi od teh cenenih izdelkov vse bolj prehajali na kakovostnejše, ki se bolje prodajajo, ter da tudi na tujem ne bi prodajali le trgovcem, temveč tudi znanim kupcem.«
»Kaj sodite o predlogu novega deviznega zakona?«
»Res ne gre, da bi se v Jugoslaviji vsakdo sam reševal, saj je nevzdržno, da moramo, denimo, železnici plačevati prevoz v devizah. Toda centralizacija je vprašljiva, čeprav bi seveda usmerjanje vendarle morali imeti. Morali bi reči, v katerih panogah so izvozne možnosti, kje bi bil izvoz najuspešnejši in jih seveda ustrezno usposobiti in podpreti. Kovinska branža bi se lahko pokrivala sama, če bi v celoti razpolagala z deviznim prilivom, ni pa tako pozitivna, da bi lahko devize odstopala drugim.«
»Devize potrebujete za nakup iztrošenih strojev.«
»V programu imamo posodobitev strojnega parka, toda lani smo lahko zamenjali le en stroj, kar je seveda kaplja v morje. Nekaj opreme, v skupni vrednosti 2 milijona dolar-
jev, bomo letos kupili na Češkem. Vendar gre pri tem za zamenjavo strojev, ne za tehnološki napredek. Za slednjega je potreben uvoz opreme s konvertibilnega področja, letos nameravamo kupiti dva stroja v vrednosti 600 tisoč dolarjev.«
»Tehnološki napredek je za vašo usmeritev v kakovostnejše izdelke neobhoden?«
»Naša usmeritev so izdelki s kakovostnejšo sestavo materialov in posebni izdelki, ki zahtevajo več pameti, potrebuje pa jih industrija. Pred desetimi leti smo izdelovali v glavnem standardizirane, manj zahtevne izdelke, 60 odstotkov smo jih prodali v Sovjetsko zvezo. Zdaj so se stvari zasukale. Izvoz se je sicer znižal na tretjino izdelkov, toda prodajamo na zahtevno, konvertibilno tržišče. Tudi na domačem trgu je sprememba v sestavi izdelkov zelo prisotna. Če smo torej pred desetimi leti začeli, je zdaj delež zahtevnejših izdelkov že 40-odstoten.«
»Plamen torej ne ugaša.«
»Kje neki. Zanimivo, da pred letom dni, ko srm bili najuspešnejši v sozdu, o nas nihče ni govoril, ninče nas ni pohvalil. Ko smo lansko leto zaključili s pozitivno ničlo, pa je bilo marsikje slišati, da Plamen ugaša. Pri nas stvari poenostavljamo, težko je reči, kdo je uspešen, in kdo ne. Vzroke za lanske slabe rezultate poznamo, toda čez noč pač ne moremo delati računalnikov. Našo usmeritev lahko uresničujemo le postopoma, sloven-
ski trg je za naše posebne izdelke dovolj velik.«
»Vaš razvoj je v pretežni meri odvisen od kakovostnega jekla.«
»Največje težave nam povzroča neurejena preskrba z iz-delavnim materialom. Čeprav smo združeni v Slovenske železarne, nas le-te s svojim razvojem ne spremljajo. Sele po letu 1990 se nam nakazujejo možnosti, da se bomo lahko v celoti oskrbovali iz slovenskih železarn. V tem vidimo svojo bodočnost. Če pa se bodo železarne usmerile stran od profil-nega jekla, le v pločevino torej, bodo naše težave ostale. Ostale jugoslovanske železarne v kvalitetnem razvoju namreč še bolj zaostajajo.«
»Radi bi izrekli še čestitko ob visokem jubileju. Povejte ob koncu, kaj danes Plamen pomeni za Kropo.«
»Na veliko ne bomo slavili, našo slovesnost bomo združili s srečanjem pevskih zborov slovenskih železarn. V nedeljo pa bo srečanje kolektiva. S Plamenom je povezanih veliko kroparskih družin. Bodočnost tovarne bo odvisna od tega, v kolikšni meri se bodo starši zavedali, v kakšne poklice naj usmerjajo svoje otroke, da bodo imeli delo v domačem kraju. Manjka nam delavcev s kovinarskimi poklici. Seveda pa bomo morali v Plamenu izboljšati delovne razmere, kar bo seveda prinesel tehnološki razvoj, da mladi v naši tovarni ne bodo videli le umazanega dela.«
M. Volčjak
©®m®SSS©IEnGLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA - KINO
PETEK, 24. MAJA 1985
NAŠI ŠPORTNIKI
Uroš Čadež: uspeh že nastop v finalu
Kranj — Če pogledamo zgodovino kranjskega vaterpola, potem vidimo, da je dal ogromno mladinskih državnih reprezentantov. Dobro delo z mladimi se je vedno obrestovalo. Kot je znano, je člansko moštvo Triglava že trikrat igralo v prvi zvezni ligi, mladinci so bili dvakrat drugi v državi in tudi pionirji so med najboljšimi v državi. Kako igra mladinsko moštvo Triglava, smo lahko videli v teh dneh v letnem bazenu. S svojo igro so pokazali, da so dobri nasledniki vseh tistih, ki so pisali bogato zgodovino kranjskega vaterpola. Svoje znanje je pokazal v dneh finala mladinskega jugoslovanskega pokala tudi še ne sedemnajstletni Kranjčan, dijak drugega letnika Šolskega centra Iskra, Uroš Čadež. Ta mladi igralec je že lani s sotovariši okrepil člansko moštvo, ki nastopa v drugi zvezni ligi.
»Že to je uspeh, da se je moštvo Triglava uvrstilo v finale jugoslovanskega mladinskega pokala. Igra, ki smo jo pokazali, je plod načrtnega dela z našimi in ostalimi moštvi pri Triglavu. Šesto mesto in nasploh zaključek pokala sta uspeha našega moštva in letnika 1966 ter mlajših. To je generacija, ki doslej še ni dosegla takega uspeha.
Vaterpolsko pot sem začel v petem razredu osnovne šole Stane Ža-
gar pod vodstvom trenerja Rada Čr-mela. Nekaj časa nas je treniral tudi Kuhar in nato smo prišli pod vodstvo članskega in mladinskega trenerja Toma Baldermana. V konkurenci pionirjev, kadetov in mladincev smo nastopali in igrali že kar solidno. Vsi smo pokazali, da se z mladimi v klubu izredno dobro dela in je opazen napredek. V lanski sezoni sem se vključil v prvo člansko moštvo in zaigral tudi v drugi zvezni ligi. Naše moštvo trenira vso sezono šestkrat tedensko, med pripravami za tekme v drugi zvezni ligi v poletni sezoni pa celo dvakrat dnevno. Delamo vaje za hitrost in moč ter plavamo. Tudi v tej sezoni bomo igrali v drugi zvezni ligi in prepričan sem, da bo moštvo, v katerem bodo igrali tudi Čalič, Zmago Mala-vašič, Jerman, Stančič, Sirk, Zupančič, Kodrič in mi iz mladega moštva, v tej ligi osvojilo prvo mesto. To pa nam prinaša tudi vstop v prvo zvezno ligo.« D. Humer
Osmi tek na Mohorja
Kdor visoko leta, lahko nizko pade
... pravi pregovor, kaj lahko pa se to pripeti kranjskim športnikom in športnim delavcem, bolje rečeno, tistim, ki so v »elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokultur-ne skupnosti za obdobje 1986—90 zapisali, da bodo kranjski športniki v naslednjih petih letih osvojili na najimenitnejših mednarodnih tekmovanjih sedem kolajn: plavalci eno na svetovnem, dve na evropskem prvenstvu ter eno na olimpijskih igrah, kolesarji eno na svetovnem prvenstvu in eno na olimpijskih igrah, smučarski skakalci eno na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah.
Bo Darjan Petrič, na katerega so mislili načrtovalci, zmogel osvojiti v naslednjih petih letih štiri medalje? Kaj, če ga v najbolj odločilnih trenutkih zapusti športna sreča, kaj, če ga sredi treninga preseneti poškodba ali bolezen... Vemo, da imajo v kranjskem Triglavu ob Darjanu še kopico nadarjenih plavalcev. Pa vendarle: Petriči se ne rojevajo vsako leto. Morebiti bodo v klubu čakali na tekmovalca, kakršen je bil Borut, desetletje ali dve? Morda plavalca takšnega kova ne bodo imeli nikdar več?
Dve medalji načrtujejo kolesarji. Že res, da jugoslovanski tekmovalci uspešno naskakujejo svetovni kakovostni vrh, toda ali je moč tudi reči, da ga bodo osvojili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vemo, kako je s tem: zadnji metri in centimetri proti vrhu so običajno najtežji. Je za izpolnitev kolesarskih načrtov »odgovoren« Bojan Ro-pret ali kdo drug? Bojanove kvalite poznamo, pokazal jih je večkrat, najbolje predlani na sredozemskih igrah in lani na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Tu so še Cuderman, Lampič, Polanc ... Vemo, da ima Sava dober podmladek, toda ali bodo iz njega zares izšli tudi kolesarji svetovnega slovesa in dobitniki kolajn, je težko napovedovati.
Zakaj takšno razmišljanje? Zato, ker je tovrstno načrtovanje (dosežkov) nesmiselno in ker s takšnim načinom športnike preveč obremenjujemo.
C. Zaplotnik
Nemilje — Med tekaškimi presku-šnjami, ki niso našle mesta v koledarju množičnih rekreativnih "prireditev v Sloveniji, je tudi tek od gostilne na Razpokah v Nemiljah do vrha Mohorja. Srednje zahtevna, sedem kilometrov dolga proga, speljana po gozdnih in travniških poteh mimo spominskih obeležij, ima med startom in ciljem 700
SPOROČILI STE NAM
Lom: javorniški veleslalom — Neumorni športni delavci iz Loma pod Storžičem so pripravili v nedeljo, 19. maja, na planini Javornik tradicionalni spomladanski veleslalom. Med 85 smučarji je bil najhitrejši Miran Markič. V posameznih kategorijah so zmagali: Gorazd Kavčič, Jolanda Ka-štrun, Marjana Soklič, Grega Meglic, Mojca Meglic, Milena Soklič, Miran Markič, Milan Rozman, Andrej Soklič in Jože Hladnik. — J. Kikel
Mojstrana: Končina najhitrejši po Triglavskem narodnem parku — Na
prvem, 14 kilometrov dolgem teku po Triglavskem narodnem parku je sodelovalo 40 tekačev in tekačic. Med moškimi je bil najhitrejši Srečo Končina iz Ljubljane in med ženskami Nada Konečnik iz Dravograda. V posameznih kategorijah so zmagali: Bogdan Janša (Mojstrana), Tone Djuričič (Mojstrana), Milan Kotnik (Radovljica), Janez Sitar (Mošnje), Nada Konečnik (Dravograd), Špela Ahačič (Tržič) in Srečo Končina (Ljubljana). — M. Te-raž
metrov višinske razlike. Klub maratoncev Mali vrh, v katerem prevladujejo nekdanji smučarski tekači-tekmo-valci, je tek pripravil prvič pred sedmimi leti. Takrat se ga je udeležilo 30 tekačev in tekačic, lani je na njem sodelovalo že 100 rekreativcev. Prireditelji se bolj kot z množičnostjo pohvalijo z udeležbo odličnih tekačev in maratoncev, saj so na teku na Mohorja sodelovali tudi svetovno znani supermarato-nec Dušan Mravlje pa Franc Kaučič-Kavka, Pavle Močnik-Pajo, Darinka Erzetič, Greta Rozman, Janez Sitar, Dušan Djuričič, Polde Taler ...
Letošnji, osmi tek bo v soboto, 1. junija, s startom ob 17. uri. Udeleženci bodo razdeljeni v pet kategorij: ženske do 30 in nad 30 let ter moški do 30 let, od 30 do 45 in nad 45 let. Prireditelj bo sprejemal prijave pred začetkom teka. Vsi udeleženci bodo prejeli značko kluba, najboljši trije v vsaki kategoriji kolajne, izžrebani pa praktične nagrade, (cz)
--i-j-v
teka na Bledu ne bo
Bled — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica je nameravala prirediti v soboto, za dan mladosti, tek okoli Blejskega jezera s startom in ciljem pred hotelom Park. Teka žal ne bo zaradi težav, povezanih z zaporo ceste.
V___)
Jamarske vesti
Kranj — Kranjski jamarji že vrsto let zahajajo v Brezno pri Leski planini, ki je s 536 metri globine četrto najglob-je brezno v Jugoslaviji. Vsakič, ko se spuste vanj, odkrijejo nove rove.
Tudi obisk Brezna 18. in 19. maja, pri katerem se je kranjskim jamarjem pridružil član DZRJ Ljubljana, je bil uspešen. Obe steni prve, Biserne dvorane 230 metrov globoko so odkrili ožino, ki jih je po 20 m globokem rovu pripeljala v dvorano. Na dnu dvorane v podoru so skozi meander prodrli mimo nekaj ožin do naslednjega brezna. Tod so morali odnehati, ker jim je zmanjkalo opreme. Brezna od Biserne dvorane so opremili z varovalnimi pritrdišči za vrvi in telefonsko žico, da bi lažje in varneje raziskovali nižje dele jame.
Drugi dan bivanja na Jelovici so sistematično preiskali Ledeno dolino, kjer so na robu vrtače odkril dva neraziskana brezna. Glede na ocene upajo, da bodo na eni naslednjih akcij tod prodrli globje pod površje, konec tega tedna pa bodo z več opreme skušali priti do dna brezna pod Biserno dvorano.
Igor Potočnik
ŠPORT OB KONCU TEDNA
Rokomet — Gorenjska predstavnika v slovenski ligi, igralci Termopola in rokometašice Alplesa, gostujeta jutri v Izoli, kjer se bosta pomerila z domačo Ferrotehno. Žensko srečanje bo odločalo o naslovu prvaka. V II. moški republiški ligi bo danes ob 18.30 tekma Križe : Prule, jutri ob 19. uri v Bistrici pri Tržiču gorenjski derbi med Pekom in Žabnico in v nedeljo ob 10. uri v Preddvoru srečanje med domačini in igralci Dinos-Slovana. V enakem ženskem tekmovanju, kjer je po porazu Dupelj z ekipo Olimpije vse odločeno, se bodo igralke Preddvora pomerile na domačem igrišču z Dupljankami, medtem ko rokometašice Peka gostujejo v Ljubljani. V moški mladinski republiški ligi — center bodo na sporedu srečanja 18. kola: jutri ob 17. uri Križe : Žabnica, ob 17.30 Peko : Škofja Loka in ob 18.30 Kamnik : Prule, v nedeljo ob 10. uri Storžič : Preddvor in ob 10.30 Šentvid : Termopol. V enakem ženskem tekmovanju bo danes ob 18. uri srečanje Alples : Polje, jutri ob 15. uri Kamnik : Peko, ob 16. uri Olim-pija : Duplje in v nedeljo ob 9. uri Šentvid : Preddvor. V občinski rokometni ligi bodo odigrali tekme 13. kola: danes ob 19. uri bodo srečanja Britof Jelovica, Gumar : Sava in Duplje : Krvavec in V nedeljo ob 10. uri tekma Desnica : Storžič. V II. občinski ligi bosta danes ob 19. uri srečanji Sava-vetera-ni: Letališče in Preddvor-veterani: Veterani Kranj. — J. Kuhar
NESREČE
AVTO SE JE PREVRNIL
Kranjska gora — V ponedeljek, 20. maja, ob 2.25 se je na magistralni cesti med Kranjsko goro in Jesenicami pripetila prometna nezgoda. Vozdnik osebnega avtomobila znamke NSU pretiš Simo Ilič (roj. 1964) je peljel proti Jesenicam. V Savskem naselju v Kranjski gori ga je v levem ovinku zaradi neizkušenosti začelo zanašati, zavrl je, zaradi tega pa se je avtomobil prevrnil. V nesreči je bil voznik ranjen, škode na avtomobilu pa je za 50.000 din.
FIČKO TRČIL V TOVORNJAK
Škofja Loka — V sredo, 22. maja, nekaj po 13. uri se je na Poljanski cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznika osebnega avtomobila Roman Štrem-felj (roj. 1963) iz Kladja je na mokri cesti v desnem ovinku začelo zanašati, zaneslo ga je na nasprotni vozni pas, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Zijad Kamenčić. Voznik tovornjaka je videl, da fička zanaša, zato je ustavil, vendar pa je fičko kljub temu trčil v tovornjak. V nesreči je bil voznik Štremfelj huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center, ranjen pa je bil tudi sopotnik Janez Urh s Trebije.
L. M.
Delavcu zmečkalo gleženj
Jesenice — V ponedeljek, 20. maja, ob 12.20 se je v jeseniški železarni, v tozdu Visoke peči pripetila delovna nezgoda. Premikač Ibrahim Lipovič (roj. 1965) je na ozkotirni železnici priklapljal k lokomotivi posebni vagon, prirejen za prevoz grodlja iz plavža v martinarno. Ko je pripel vagon k lokomotivi in odvil zavoro, je dal strojevodji znak, naj odpelje. Pri tem pa se je Lipoviću desna noga zagozdila med varovalno konzolo in ploščo odpadnega grodlja, tako da je ni mogel odmakniti, ko je kompozicija vlaka speljala. V nesreči je Lipoviću zmečkalo gleženj. Prepeljali^ so ga v j^s^eni_škj3j)olni£njco^
Ligaški izidi
NOGOMET:
— gorenjske nogometne lige — člani — LTH : Alples 1:2, Reteče : Bled 2:3, Alpina: Tržič 2:1, Lesce : Reteče 7:0, Bled : Kondor 4:2, Bohinj : LTH 3:0, Alples : Polet 5:3, Alpina : Lesce 0:1; vrstni red: Tržič 23, Lesce 22, Alples 21 itd.; pionirji — Reteče: Bled 0:3, Bled : Kondor 8:0, Bohinj : LTH 7:0, Lesce : Reteče 12:0, Alpina : Lesce 1:1; vrstni red: Bled 30, Jesenice 26, Bohinj 20 itd. — P. Novak
— lige Občinske nogometne zveze Kranj: člani — A liga — Kokrica : Sava 0:2, Podbrezje: Zarica 1:3, Britof : Primskovo 3:1, Šenčur :Trboje 1:3; vrstni red: Sava 33, Zarica 22, Podbrezje in Kokrica 17 itd.; B liga — Mavčiče : Visoko 2:0, Velesovo : Bitnje 0:3 (b. b.), Preddvor: Grintavec 7:2, Hrast-je : Podgorje 3:5; vrstni red: Bitnje 22, Mavčiče 23, Visoko 21 itd.; mladinci — Primskovo : Šenčur 2:1, Kokrica : Naklo 1:4, Bitnje: Preddvor 7:0, Zarica : Trboje — neodigrano; vrstni red:
Kolesarstvo
Dvodnevna dirka pionirjev
KRANJ — Kolesarski klub Sava Iz Kranja bo v soboto prvič organizator dvodnevne kolesarske dirke za pionirje. Trietapna dirka bo za dan mladosti. Nastopile bodo pionirske klubske ekipe iz Hrvaške in Slovenije in ekipe osnovnih šol. Na startu bo devetnajst moštev z nad osemdeset mladimi kolesarji.
V soboto bo ob 10. uri na Kokrici start prve etape do Preddvora in nazaj. Popoldne ob 16. uri bo s starom na cesti Čirče—Brnik dirka na kronometer, v nedeljo pa bo ob 10. uri na Kokrici start tretje etape, ki bo dolga štirideset kilometrov. Bo na cesti Kokrica—Bela—Preddvor—Britof—Kokrica in bo imela dva kroga.
-dh
Šenčur 26, Naklo 24, Primskovo 22 itd«; pionirji — Kokrica : Britof 0:3, PriO1' skovo : Naklo 1:0, Sava : Šenčur 10:L Podbrezje : Bitnje 0:3 (b. b.), Zarica Visoko 4:1; vrstni red: Britof 31, Primskovo 28, Zarica in Naklo 21 itd. — D. Jošt
ROKOMET
— II. moške republiška liga " 13. kolo — Nova Gorica : Peko 20:13 (7:5), Donit: Preddvor 20:20 (7:9), Bj' ko: Križe 27:18 (14:9), Žabnica : Grosuplje 26:25 (16:11); 14. kolo -ko: Riko 31:26 (17:12), Križe : Žabnica 17:25 (9:13), Preddvor: Prule 20:22 (7:12). V vodstvu so rokometaši Prul s 26 točkami pred Pekom 20, Dinos-SlO" vanom 17 in Preddvorom s 15 točkami-Žabničani so šesti s 13 točkami in rokometaši Križ na zadnjem, 10. mestu brez osvojene točke.
--^
Najtežje
taborniško
tekmovanje
Ljubljana — Danes, 24. maja 1985, se na Ravnah na Koroškem začenja letošnji Slovenski taborniško partizanski mnogoboj, najtežje taborniško tekmovanje. Na njem se , bodo taborniki do nedelje merili v orientaciji, topografiji in veščinah za življenje v naravi.
Gre za eno najzahtevnejših športnih tekmovanj, ki terja od vsakega tekmovalca v ekipi dobro telesno i° psihično pripravljenost ter veliko mero taborniškega znanja. Zato se taborniki pripravljajo na to prireditev že vso pomlad. Dobra pripravljenost ekip zagotavlja zagrizen boj do konca tekmovanja, letos pa bodo o zmagovalcih odločala tudi nekoliko spremenjena pravila tekmovanja. (S)
NOVO V KINU
Kriminalistični film Nevvvorški Jack Razparač je italijansko delo. Kot pove že naslov, gre za morilca, ki ubija po New Yorku. Njegove žrtve so posebno lepe ženske. Policija mu ne more priti na sled, zato zaprosi za pomoč psihologa. Edina sled tega brutalnega morilca — na roki mu manjkata dva prsta.
Precej let je že, kar smo pri nas gledali film Mestece Pevton in potem še razvlečeno televizijsko nadaljevanko. Film Mestece Pevton je posnet po uspešnem romanu, ki je svoj čas izzval v Ameriki pravi škandal. Naj osvežimo spomin: lastnica trgovine v malem mestecu je zagrenjena zaradi svoje nekdanje ljubezni, ki ji je prinesla nezakonskega otroka. Skozi njeno in življenje njene hčerke spoznavamo vsakodnevni utrip mesteca, kjer vsak o vsakem vse ve. Seks, častihlepje, nasilje in mnoge druge nepričakovane strasti razburjajo meščane. (Film je dolg 157 minut)
Domači film Una je posnet po istoimenskem romanu Mome Ka-porja in pripoveduje o ljubezni med starokopitnim profesorjem Mihaelom Babičem in njegovo mlado študentko Uno. Zveza dveh ljudi različnih generacij se začne ob nekem intervjuju in prerašča v resnično ljubezen.
Profesor prekine s preteklostjo, zapusti ženo in otroka, se odreče nekaterim avanturam in se dokončno odloči, da bo svoje življenje posvetil »deklici iz sanj«. A šele tedaj spozna, da je Una samo sladka vaba, ki mu je bila podtaknjena. Ko iz magnetofona na prodekanovi mizi sliši posnetke najintimnejših srečanj z Uno, ve da je to konec. Mora s fakultete. V tem trenutku ima le Unino ljubezen. A tega ne more doumeti, ker profesor Babic nikoli ni razumel mladih ljudi, temveč je samo mislil, da jih razume. V glavni vlogi igra Rade Šerbedžija.
Po dveh dirkah na četrtem mestu — Janez Pintar iz Kranja, od letos član AMD Domžale, je odlično začel novo tekmovalno sezono, saj je po dveh cestnohitrostnih dirkah za evropsko prvenstvo na četrtem mestu. Na dirki motoristov v Rimu je dosegel s petim mestom doslej najboljšo uvrstitev na tovrstnih tekmovanjih, na naslednji preskušnji v Salzburgu pa je bil sedmi med 36 tekmovalci iz 12 evropskih držav. Pintar je premočno zmagal tudina prvi dirki za državno prvenstvo v Novem Sadu, kjer se je med mladinci v kategoriji do 50 ccm izkazal s prvim mestom tudi Albin Štern (AMD Kranj). Pintarjev 125-kubični motor znamke MBA je na vseh letošnjih dirkah dobro prestal preskuš-njo, za kar ima nemalo zaslug tudi Niko Matjaž z Bleda. Nastop na dirki v Rimu in tudi kasneje v Salzburgu so mu omogočili Sava Kranj, Peko Tržič ter obrtniki — Marjan Kos iz Kranja, Radg Bergapt iz Ljubljane in Franc Goreč iz Domžal. — M. Jenkole V -K _._-—:
5SL24.
MAJA 1985
OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE
11. STRAN @®®ISS»EnGLAS
Obiskali smo Merkurjevo prodajalno DOM v Naklem
Naročilo in dobava materiala »na
ključ
GRADITI NI LAHKO
lXžjTboT7j3s^om35jo"
Izolacijski materiali, cement in apno, opečni Izdelki, aamokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki,
odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže
Graditelji se prav gotovo spominjajo, da je bilo lani ta čas ^cejšnje pomanjkanje gradbenih materialov. Letos je stenje drugačno; različnih gradbenih materialov je sorazmerno dovolj. Dogaja pa se, da so cene od trgovine CQ trgovine različne. Pa se res srlača iskati material po Uličnih prodajalnah ?
NAKLO — Prodajalna DOM Naklo Jtieljne organizacije združenega de|a Maloprodaja Iz delovne organi-Merkur Kranj je bila odprta 1978. leta. Od takrat naprej uspešno ^daljuje tradicijo Merkurjevih pro-ai&ln v maloprodajni mreži. Vedno *° si v tej prodajalni izdelkov in ma-jMalov za gradnjo in opremo prizadevali, da bi kupcu čimbolj ustregli. S^l je 15-člansk! kolektiv v tej pro Jjalnl ustvaril 550 milijonov novl/i d'narjev prometa, po letošnjem plj-j^pa naj bi ga 780 milijonov dinar-
Poslovodja Merkurjeve proda alne u°rn v Naklem Janko Tomše u jotama, da je letošnje leto bistven > družno od lanskega, kar zadev i zalo-*enost trga z gradbenimi maeriali in r^gimi izdelki za opremo ir gradnjo 12 njihovega tradicionalnega prodajnega programa.
"Trenutno je na voljo tako rekoč ^es gradbeni material. Ir.amo cement, Se vrste opeke, strelno opeko po *ročilu, opečne in t .poreks izolacij-s*e plošče, stiropo', tervol, betonsko
železo in armaturne mreže, celoten izbor schiedel dimnikov, plastične in li-toželezne kanalizacijske cevi z vsemi potrebnimi dodatnimi materiali, salonit plošče, kombi fasadne plošče, različne vrste betonskih tlakov in drugi drobni gradbeni material. Trenutno nimamo le apna, ki pa ga na tržišču nasploh primanjkuje«
Merkurjeva prodajalna Dom v Naklem sodi tudi med tiste, ki imajo dovolj velik parkirni prostor. Za prodajalne s tovrstnimi materiali in izdelki je namreč zelo pomemben. Kupec lahko že po telefonu vpraša, ali je določeni material oziroma izdelek na zalogi, in potem takoj lahko poišče tudi prevoznika ter gre z njim iskat želeno blago.
• »Lani ta čas je bilo precejšnje pomanjkanje posameznih radiatorjev in nekaterih cevi za centralno ogrevanje. Kako pa je letos?«
»Vodnoinštalacijskega materiala in materialov za centralno ogrevanje (pripadajočih cevi) imamo trenutno dovolj. Posebej bi opozoril, da imamo zdaj tudi obtočne črpalke, ki jih precej
časa ni bilo. Občasno pa še vedno primanjkuje peči za centralno ogrevanje.
Imamo tudi celoten izbor električnih materialov, ki jih potrebujemo pri gradnji. V mislih imam tako imenovano, grobo električno napeljavo. Tovrstne izdelke imamo praktično vse, razen lestencev.«
• V Merkurjevi prodajalni DOM v Naklem kupcu zagotovijo tudi prevoz materiala oziroma kupljenega blaga. Tisti, ki gradijo, vsekakor vedo, da je to velikokrat zelo pomembna prednost.
»V naši prodajalni si nikdar nismo prizadevali le za to, da bi bili dobro založeni in da bi imeli materiale in izdelke, ki jih je včasih težko dobiti. Vedno smo prisluhnili tudi posebnim željam in potrebam posameznih kupcev. Ta-
ko imamo, na primer, tudi vse vrste orodja, ki ga graditelj potreb ;e pri gradnji, ali pa obrtnik pri opravljanju svojega dela. Ena takšnih posebnosti je tudi okovje za stavbno pohištvo. Neredko se namreč graditelji odločajo za okna in vrata oziroma za stavbno pohištvo po naročilu. Vsem takšnim lahko vedno ustrežemo s primernim okovjem. Seveda pa izbor ne bi bil popoln, če ne bi imeli tudi vseh vrst vijakov in žičnikov.«
• »Kupec, ki stopi v vašo prodajalno, dobi vtis, da imate izdelkov In različnih materialov kar preveč?«
»Marsikdo pride prvič v prodajalno zato, da se pozanima, kaj imamo, in da se malo razgleda. Prav zato smo se tudi odločili, da skušamo pokazati čimveč. Seveda pa smo pri tem pripravljeni in tudi usposobljeni vsakomur razložiti, čemu kaj služi. Kupec namreč pri nas ne sme dobiti občutka, da je prepuščen samemu sebi ali da nam je celo vseeno, kako je postre-žen.
V celovit izbor ponudbe iz našega področja in k čim boljši postrežbi sodi tudi vsa sanitarna keramika oziroma različne ploščice. Imamo pa tudi gospodinjske aparate, kot so zamrzovalne omare, hladilne skrinje, plinski, električni in kombinirani štedilniki, pralni stroji in drugi drobni gospodinjski aparati (razen akustičnih). In ne nazadnje vedno lahko ustrežemo tudi vrtičkarjem. Dobro smo založeni z različnimi tovrstnimi drobnimi orodji. Prodajamo tudi kosilnice, motorne žage . . .«
• »Letos je različnega gradbenega materiala in tovrstnih izdelkov na trgu sorazmerno dovolj oziroma precej več kot lani ta čas. Dogaja pa se, da so cene od trgovine do trgovine dokaj različne.«
»Naša prizadevanja gredo v tej smeri, da graditelju oziroma kupcu zagotovimo in dobavimo ves potreben material oziroma blago »na ključ«, kot temu pravimo. Poenostavljeno povedano to pomeni, da nam kupec lahko predloži načrt, mi pa mu potrebne količine materiala in izdelkov tudi dobavimo oziroma pripeljemo na gradbišče ali domov.
Res je, da so cene za materiale oziroma izdelke od prodajalne do prodajalne včasih različne. O vzrokih za to bi porabili prav gotovo preveč prostora. Nekaj pa pogosto kupci vendarle pozabljajo, kadar hodijo od trgovine do trgovine in primerjajo cene. Zgodi se, da je določen material v neki, morda oddaljeni prodajalni cenejši. Praviloma pa je zato prevoz toliko dražji, da doseže ali pa celo preseže višjo ceno v drugi, bližji prodajalni.«
Že bežen obisk v Merkurjevi prodajalni DOM v Naklem vas bo prepričal, da so zares dobro založeni in da resnično skušajo ustreči vašim željam. V prodajalni se lahko oglasite vsak dan v tednu od 8. do 16., ob sobota pa od 8. do 12. ure.
® TEKSTILINDUS
Crajeni kupci INFORMATIVNO ^RODAJNEGA CENTRA Koroška 5, Kranj!
^imo vas obvestiti, da bo Informativno-prodajni center za-^sno prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti zaradi izgradile novega objekta. Odprt bo do vključno 24. maja 1985. j. ^su trajanja gradnje vam bomo v okviru DO KOKRA ^nj nudili v enakem asortimentu Tekstilindusove tkanine Naslednjih poslovnih enotah:
l« KOKRA GLOBUS, Koroška 4, 64000 Kranj, oddelek za metražo
2- KOKRA TEKSTIL, Prešernova 5, 64000 Kranj.
G°RENJSKA TURISTIČNA ZVEZA KRANJ
r&2Pisuje dražbo za prodajo
£°MBIJA VW, letnik 1969. 2|dicna cena je 100.000,00 din.
^"ažba bo 28. maja 1985 v prostorih Gorenjske turistične zve-f5 ^ranj, Koroška 27, ob 9. uri za interesente družbenega sek-o^ia in ob 12. uri za ostale. Vsak interesent mora položiti 10 j^stotkov kavcije.
V^mbi je na ogled dan pred dražbo na dvorišču gostilne Bla-Ur*. Cesta talcev 7, Kranj.
bombažna predilnica in tkalnica trtic
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC
razpsuje v skladu z 81. členom statuta tozda Konfekcija in 22. členom Pravilnika o delovnih razmerjih tozda Konfekcija ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa:
VODENJE TOZD KONFEKCIJA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola tekstilne, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— poznavanje tehnologije in organizacije,
— organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja,
— visoka izobrazba — 3 leta delovnih izkušenj, višja izobrazba — 5 let delovnih izkušenj.
Pisnim prijavam na razpis morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave s prilogami naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TOZD Konfekcija« na naslov BPT Tržič, Kadrovski oddelek, v 8 dneh po objavi razpisa.
KINO KRANJ
P0 USPEŠNI TV NADALJEVANKI TUDI V NAŠIH KINEMATOGRAFIH
MESTECE PEYTOIM
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. J  TOZD Zdravstvei dom Bled
Emisij
tja za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
1 JERICE - LIKARICE , .,„'..,._
*a nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
goji; y. šiviljski tečaj ter PK izobrazba.
Ridati naj pisne prijave z dokazili o stroko^\P^° Jj naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdrav ^ni dom Bled, Mladinska 1, v 8 dneh po objavi.
»o
ČGP DELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Maistrov trg 12/111
vabi k sodelovanju
1. RAZNASALCA
za dostavo časopisa Delo na območju Lesc. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in je primerno za dijake, študente, gospodinje ali upokojence. Možna je honorarna ali stalna zaposlitev. Nastop dela je 1. junija 1985
2. RAZNASALCA
za dostavo časopisa Delo na območju Radovljice. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in je primerno kot stalna zaposlitev. Nastop dela je 1. avgusta 1985.
3. VEC RAZNAŠALCEV
za dostavo časopisa Delo na območju Kranja za nadomeščanje v mesecih julij, avgust in september.
Vse informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Maistrov trg 12/111.
J
TKRMIKA
TOZD Porizvodnja Škofja Loka, o. sub. o.
objavlja prosta dela in naloge
KONTROLORJA KITOV - KEMIKA (ponovna objava)
z nalogami spremljanja proizvodnje vseh vrst kitov, kontrole kakovosti in razmerja mešanic Delo se opravlja v obratu Bodovlje. Pogoji:
— srednješolska izobrazba kemijske smeri (kemijski tehnik),
— oslužen vojaški rok,
— vsaj pasivno znanje nemškega jezika,
— delo je primerno za moške.
TRANSPORTNEGA DELAVCA V SKLADIŠČU
z nalogami razkladanja in dostava materiala v proizvodnjo,
urejanje skladiščnih prostorov
Delo se opravlja v obratu Bodovlje. Pogoji:
— izpit za voznika viličarja,
— tečaj za skladiščnika — kandidatu dajemo tudi možnost, da ga opravi kasneje ob delu.
Delo se v obeh primerih združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Podrobnejše informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 60-771 v kadrovski službi.
Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA KRANJ, Benedikova 1
razpisuje po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
- ClSCENJE IN BARVANJE TEHTNIC (en delavec),
- KLJUČAVNIČARJA (en delavec)
Pogoj: — KV ključavničar.
- TEHNICARJA (trije delavci)
Pogoj: — KV kovinarski delavec.
Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.
Prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Tehtnica Kranj, Benedikova 1. Rok razpisa do zasedbe delovnih mest
12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK. 24. MAJAJS *
V čistilnici Bistra v Škofji Loki čistijo z najsodobnejšimi stroji
Čim bliže k potrošniku
Ko stopiš v njihove delovne prostore, ti v obraz ne butne močan, oster duh po kemikalijah, kot je to običajno v manjših kemičnih čistilnicah. Pred leti so v Augsburgu v Zahodni Nemčiji kupili najbolj izpopolnjene, najsodobnejše čistilne stroje B6we, ki delajo v neprekinjenem procesu. Ne izpušČa-jo strupenih plinov in periklore-tilen, s katerim čistijo, se sproti destilira; oblačila čistijo vedno v čistih kemikalijah. Pri tem je poraba energije precej večja, toda iz njihovih strojev prihajajo oblačila kvalitetno očiščena. Zavedajo se, da je konkurenca na trgu velika in da bo le kvaliteta porok, da bodo obdržali stare in pridobili nove stranke.
»Kvaliteta in še enkrat kvaliteta!« poudarja direktor Bistre
Stanislav Koprol. »Le z njo se danes obdržiš na trgu.« Zmogljivosti Bistre so velike.
V eni izmeni lahko očistijo 1800 kosov oblačil in operejo 1500 kilogramov perila. Očistijo prav vse, od najnežnejše svilene bluze in poročne obleke do krzna in debelih volnenih preprog. Vsa oblačila so ob koncu standardno apretirana, da imajo spet prvotno trdnost.
Energija je njihov največji strošek. V zadnjem letu so obnovili vso parno napeljavo, vstavili nov kotel za paro, tako da so za 10 do 15 odstotkov zmanjšali porabo energije, ker so bolj smotrno speljali parne vode.
V Bistri je zaposlenih 43 ljudi.
V Škofji Loki, Kranju, Medvodah in v Ljubljani imajo trenut-
no 14 sprejemnic. Zadnjo novo sprejemnico so uredili lani v Kranju na Cesti Staneta Žagarja, v neposredni bližini avtobusne postaje. To je ena njihovih najboljših lokacij. Kmalu bodo odprli še dve novi sprejemnici v Ljubljani.
Mrežo sprejemnic nameravajo še širiti. Kar najbolj bi se radi približali potrošniku in imeli sprejemnice povsod, kjer jih ljudje potrebujejo. Radi bi, da bi se tudi pri nas uvedla praksa, ki je v modernem svetu že ustaljena: v mestih imajo namreč čistilnice organiziran sprejem materiala za čiščenje kar pri hišnikih stolpnic. Hišnikom stranke oddajo, kar imajo za čiščenje, ob določenih dnevih šofer čistilnice odpelje oblačila in vrne očiščena, hišnik pa jih raznosi po stanovanjih in po-' bere denar od strank.
Podobno mrežo bi radi tudi v Bistri. Ni nujno, da bi bil prav hišnik v bloku tisti, ki bi delal zanje. To bi bila lahko tudi katerakoli stranka v bloku, lahko iz zasebne hiše ob blokih . . . Zagotovo bi se v vsaki krajevni skupnosti našel prostor, kjer bi bila sprejemnica, in tudi človek, ki bi bil pripravljen delati in zaslužiti.
O takem načinu bo treba razmišljati, ker bo denarja za investiranje v nove sprejemnice vse manj, zmogljivosti pa še ne bodo takoj zapolnjene, ker so velike rezerve še v dvoizmen-skem delu. Stroji so dragi, hitro zastarijo in če bodo hoteli le-te kar najbolj ekonomično izkoriščati in jih obnavljati, bo morda potrebna tudi takšna odločitev.
Ampak tole o zasebnih spre-jemnicah v blokih ali v bližini blokov ni slaba ideja. Razmisleka vredno!
Os
IZBRALI
SO Zk VAS
V MERKURJEVI prodajalni BLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA nas je poleg dobre Izbire elektromate^ stekla, porcelana, štedilnikov, hladilnikov, posode, radioaparatom, televizorjev, kaset In plošč pres** tila velika Izbira otroških, ženskih In moških koles za šport In rekreacijo. Cene otroških koles In koles so od 2.370 do 34.000 din.
IZBRALI SO ZK VAS
V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo na oddelku s posodo opazili kasete za kruh. N e bomo rekli, da so po ugodni ceni, vendar če pomislite, da stane kaseta samo 595,50 din, se jo res splača kupiti.
DEŽURNI VETERINA^
od 24. do 31. 5.1985
za občini Kranj in Tri#, Od 7. do 23. ure Živinog sko   veterinarski z*^ Gorenjske, tel: 25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. 21-798
ure pa na
tel
za občino Škofja Loka , DAVORIN VODOPIV^ dipl. vet., Gorenja vas 1*1 tel.: 68-310 , MARKO OBLAK, M vet., Škofja Loka, svet 10, tel.: 60-577 44-518
za občini Radovljica I Jesenice ^ ANTON GLOBOČN1J dipl. vet., Lesce, PolJs,p pot 3 a. tel.: 74-629
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina
MERCATOR — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2
oglaša prosta dela in naloge:
za TOZD Kmetijstvo — obrat Mehanični servis Šenčur
- MEHANSKEGA DELOVODJO za avtomehanska dela I
Posebni pogoji:
— 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, poznavanje kmetijske mehanizacije.
- MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ali AVTOMEHA-NIKA
za avtomehanska dela II
Posebni pogoji:
— 1 leto delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, poznavanje kmetijske mehanizacije.
za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof
- KMETIJSKEGA TEHNIKA za laboratorijska dela
Posebni pogoji:
— 1 leto delovnih izkušenj.
- VEC DELAVCEV BREZ POKLICA f
za polnjenje olja v steklenice — za določen čas 5 mesecev.
- KLJUČAVNIČARJA ali ELEKTRIČARJA za upravljanje s parnim kotlom
Posebni pogoji:
— izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
za TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Poslovalnica Jesenice
- MESARSKEGA POSLOVODJO za vodenje dela v poslovalnici
Posebni pogoji:
— 1 leto delovnih izkušenj.
- MESARJA ali PRODAJALCA
za sekanje in prodajo na drobno
Posebni pogoji:
— 6 mesecev delovnih izkušenj, za poslovalnico Tržič
- MESARSKEGA POSLOVODJO za vodenje dela v poslovalnici
Posebni pogoji:
— 1 leto delovnih izkušenj
- 3 MESARJE ali PRODAJALCE za sekanje in prodajo na drobno
Posebni pogoj:
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
za TOK Radovljica — delovišče Poljče
- 2 ŽIVINOREJCEV - TRAKTORISTOV ali KMETIJSKEGA STROJNIKA
za delo v poljedeljstvu in živinoreji
Posebni pogoji:
— 6 mesecev delovnih izkušenj, izpit F kategorije.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
SUKNO
TOZD Tekstilna tovarna Zapuže
Komisiji za delovna razmerja pri tozdu Tekstilna tovarna Zapuže in Delovni skupnosti skupnih služb oojavljata prosta dela:
1. SKLADIŠČNIKA SUROVIN
2. SKLADIŠČNIKA POMOŽNEGA MATERIALA
3. VRATARJA - ČUVAJA
4. KUHARICE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE
5. TRANSPORTERJA - MAZAČA TKALSKIH STROJEV
6. VZDRŽEVALCA TKALSKIHS TROJEV
7. MANJ     ZAHTEVNA    VZDRŽEVALNA     DELA IN TRANSPORT V PREDILNICI
Za izpolnjevanje navedenih nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — moški,
— dokončana šola za prodajalce (zaželeno je, da ima opravljen tečaj za skladiščnika), nedokončana srednja šola ustrezne smeri; dokončana šola za prodajalce, S leta delovnih izkušenj, poznavanje strojnih in elektro materialov; dopolnjena starost 18 let,
i- smisel za natančnost in vestnost,
— zahteva se, da kandidat še ni bil v kazenskem postopku;
PK kuharica,
smisel za čistočo in red, deljen delovni čas; dokončana osnovna šola oziroma 7 razredov, možnost priučitve;
dokončana šola kovinarske oziroma elektro smeri, 1 leto delovnih izkušenj; dokončana osnovna šola oziroma 7 razredov, možnost priučitve.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi.
pod 2.
pod 3. -
pod pod 5. pod 6 pod 7
4. -
tje za vzdrževanje avtocest
AVTOCESTA ljubljana po titova 64
Po sklepu delavskega sveta podjetja objavljamo naslednj« prosta dela in naloge:
I. za novoodprti odsek avtoceste Ljubljana —Naklo
- POBIRANJE  CESTNINE  NA  CESTNINSKI POSTA*1 TOROVO •
(12 delavcev)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje P0* goje:
— KV delavec ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj ter 0° služen vojaški rok.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s trimesečni1" poskusnim delom.
Prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na ijfl slov Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Titova <>4' Kadrovska služba. S stanovanjem podjetje ne razpolaga.
kema - EXOTERM Kemična tovarna Kranj
Kadrovska komisija ponovno objavlja prosta dela in naloge ClSTILKE
Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva:
— končana osnovna šola,
— delo v popoldanski izmeni,
— uspešno opravljeno poskusno delo v trajanju 30 dni,
— zaželeno je, da ima kandidat opravljen izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor Kema — Exoterm Kranj, Kemična tovarna, Struževo 66, 8 dni po objavi.
kovinotehna
KOVINOTEHNA CELJE TOZD Tehnična trgovina Jesenice
objavlja prosta dela in naloge
ŠOFERJA DOSTAVNEGA AVTOMOBILA ZA PE FUŽINAR
Pogoji:
— končana poklicna izobrazba za voznika cestno prometnih motornih vozil,
— opravljen izpit C kategorije,
— 6 mesecev delovnih ustreznih izkušenj,
—- 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: Kovinotehna Celje, TOZD Tehnična trgovina, PE Fužinar Jesenice, M. Tita 1,,
Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA KRANJ, n. sol. o.,
Naklo, C. na Okroglo 3» TOZD DELIKATESA j KRANJ, n. sol. o., Kra^ Maistrov trg 11 objavlja prosta dela
in naloge
KUHARJA
za kuhinjo v prodaj^ Delikatesa v Kranju * nedoločen čas. Delo * opravlja samo v DOP^ir DANSKEM DELOVNA ČASU. Pogoji:
IV. stopnja strokovne brazbe — smer kuhar, r skusno delo 2 meseca-
Kandidati, pošljite P*s*t\ prijave z dokazilom 0 lA polnjevanju pogojev v J dneh po objavi oglasa 11 naslov: Trgovska in zA stinska DO ŽIVILA Kr^J —    kadrovska    služb ' Kranj, Maistrov trg   ^j Vsi prijavljeni kandi»aJ boste pisno obveščeni izidu izbirnega postopaj v 15 dneh od opravi jeI1 izbire. J
|!§g*.24. MAJA 1985
-—-
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
13. STRAN
^KODROM ljubljana
Misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
}• projektiranje in nadzor elektro naprav f vodenje delovne enote krvavec } kuhanje jedi
!• JoCenje pijač
V gasilec
J' varovanje objektov in naprav
J* pomivanje, pospravljanje in pomoč v kuhinji
0l čiščenje letal in pristaniške stavbe
ti
P°goji: Pod i. _
P°d 2. -
Pod 3. -
Pod 4 -
Pod 5 -
Pod 6 Pod 7 Pod e'
visoka izobrazba elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika gostinska ali poslovodska šola, 2 leti delovnih izkušenj; gostinska šola kuharske smeri; gostinska šola natakarske smeri; poklicna šola tehnične smeri,
opravljen gasilski tečaj pri RSNZ, oziroma bo tečaj
organizirala delovna organizacija;
poklicna šola;
osemletka;
osemletka.
[0 Ovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-
nim časom in trimesečnim poskusnim delom, o andidati pod št. 6. bodo do uspešno opravljenega strokovne-čaja, ki ga organizira DO, opravljali dela varnostnika — ^Pravnika.
a^didati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo p delo na letališču in mejnem prehodu.
nudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh u °bjavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Brnik.
^ndidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samo-
Pravnega organa.
? Šolsko leto 1985/86 ponovno razpisujemo naslednje ka-^°vske štipendije: a Poklic oziroma program
" STROJNI KLJUČAVNIČAR, IV. stopnja zahtevnosti: 1 šti-- Medija
ST £ATAKAR, IV. stopnja zahtevnosti: 1 štipendija, KUHAR, IV. stopnja zahtevnosti: 1 štipendija, JNZENIR GRADBENIŠTVA, VI. stopnja zahtevnosti: 1 štipendija
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA, VIL stopnja zahtevnosti: 1 štipendija
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE -ENERGETIK, VIL stopnja zahtevnosti: 1 štipendija
ža ^drovsko štipendijo v usmerjenem izobraževanju lahko P^°sijo tisti udeleženci izobraževanja, pri katerih dohodek ga ^žinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečne-(2j°^bnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu
^Jave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti „ j«, julija. Tisti, ki se bodo vpisali naknadno, naj oddajo vlo-
n*jkasneje 30 dni po vpisu. I / j ]^ati oddajo vlogo za štipendijo na obrazcu DSZ SPN — \ loga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic). k vlogi fot5aJ° priložiti potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis oziroma ješ i °P*i° zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo viš-Pot°!f- an visokošolske organizacije o opravljenih izpitih in rdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu.
KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice, p. H. Verdnika 22
15* °Sn°vi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne Pra •1985 ter v skladu 2 določili 75. in 76. člena statuta DO K22|ka o razvidu del in nalog ter pravilnika o delovnih raz-obi^1^ ponovno objavlja prosta dela in naloge s posebnimi postili in odgovornostmi:
1 y°DjE RAZVOJNO-TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA p *a mandatno dobo štirih let
dat^ splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi-^   izpolnjevati še naslednje pogoje: y, V1,!8 šola strokovne smeri,
* leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
»
ypDJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA ** mandatno dobo štirih let
day? splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi-s.  l2Polnjevati še naslednje pogoje:
y*sja šola komercialno-ekonomske, organizacijsko-teh-
Jlcne smeri, j»   leta delovnih izkušenj.
tef^dati morajo imeti sposobnosti vodenja in organiziranja k^f°municiranja.
Pošr 1 • ' naJ P*sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev tje Jei° v 8 dneh po objavi na naslov: Kovin, Kovinsko podje-p^esenice, h. Verdnika 22, Jesenice.
t*', vUeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po kon-*ne* razpisu.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zobna poliklinika Kranj
razpisuje po sklepu delavskega sveta odprodajo osebnega avtomobila znamke
opel rekord karavan 1700, letnik 1970, v voznem stanju.
Izklicna cena znaša 80.000 din, kupec plača prometni davek.
Ogled je možen vsako dopoldne, razen ob sobotah. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v roku 8 dni po objavi v zaprti kuverti na gornji naslov z oznako »licitacija«.
Tokovna služba ks mesta škofja loka
Javlja prosta dela in naloge:
l- Računovodje
°8oji;     sre(jnja šolaekonomske smeri,
'"r praksa na področju računovodskih del.
' komunalnega referenta
soji;     sre{inja šola gradbene smeri,
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj, y        — zaželen je strokovni izpit.
ne(j0,ranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za ^ lQčen čas s polnim delovnim časom. lj6JQJVe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-žba icor°^u ^ dm P° 0DJav' na naslov: Skupna strokovna slu-Ka Mesta Škofja Loka, Mestni trg 38, Škofja Loka. *a n?!^' bodo o iziri obveščeni v 30 dneh po potečenem roku prUavo.
INTEGRAL SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice
Pri objavi z dne 17. 5. 1985 je pod št. 3 nastala napaka:
Pravilno se glasi:
- SPREVODNIKA za relacijo Jesenice—Rateče — Ljubljana
in
- 2 SPREVODNIKOV -SPREVODNIC
za relacijo Jesenice— Rateče—Radovljica
Vsi ostali pogoji so nespremenjeni. '
SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
1. UČITELJA TELESNE VZGOJE - moški
Pogoji: — visoka izobrazba, smer telesna vzgoja.
2. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV
Pogoji: — diplomirani inženir lesarstva ali diplomirani inženir strojništva s triletno prakso v lesarstvu.
3. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV IN POUČEVANJE TAPETNIŠKE TEHNOLOGIJE
Pogoji: — diplomirani inženir lesarstva in triletna praksa v tapetništvu.
4. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA
Pogoji: — inženir lesarstva ali organizacije dela s predhodno poklicno izobrazbo v lesarstvu.
5. INŠTRUKTORJA PRAKTIČNEGA POUKA
Pogoji: — srednja izobrazba — lesarski tehnik ali delovodja s predhodno poklicno izobrazbo v lesarstvu.
6. INŠTRUKTORJA — VZDRŽEVALCA
Pogoji: — srednja izobrazba — lesarski tehnik ali delovodja s predhodno poklicno izobrazbo v lesarstvu (moški).
7. UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE
Pogoj: — visoka izobrazba smeri fizika z matematiko.
8. UČITELJA ZA POUČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA — 12 ur tedensko in ZGODOVINE — 10 ur tedensko
Pogoj: — visoka izobrazba ustrezne smeri. Za dela in naloge pod točkami 1. do 7. bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pod točko 3. sklenemo tudi polovično delovno razmerje za poučevanje tapetniške tehnologije — 10 ur tedensko. Pod točko 8. bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59, Komisija za mdr.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po iztečenem roku za prijavo.
BIRO ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKO POSLOVANJE JESENICE, TOZD Vzdrževanje Industrijska 1 a
objavlja prosta dela in naloge:
KLEPARJA II
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev se zahteva še:
— da je klepar z dveletnimi izkušnjami ali
— da je priučen klepar s petletnimi izkušnjami.
Prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo na gornji naslov roku 15 dni po objavi.
Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem
objavlja javno licitacijo naslednjega osnovnega sredstva:
osebni avto LADA KARAVAN, letnik 1979, nevozen, izklicna cena 70.000,00 din.
Prometni davek plača kupec. Polog 10 odstotkov varščine pred licitacijo.
Licitacija bo v prostorih tovarne 27. maja 1985 ob 13. uri.
Ogled in informacije eno uro pred licitacijo.
INTEGRAL
TP VIATOR LJUBLJANA
TOZD Tovorni promet JESENICE
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNO PROMETNEGA ODDELKA TOZD
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja strokovna izobrazba ustreznih smeri,
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— smisel za organizacijo dela, samoiniciativnost.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TP Viator Ljubljana, TOZD TP Jesenice, Kidričeva 41 c, p. p. 47.
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu ponovno razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednja dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
- POUČEVANJE FIZIKE
- POUČEVANJE KEMIJE
- POUČEVANJE ZGODOVINE IN STM
- POUČEVANJE OBRAMBE IN ZAŠČITE
- POUČEVANJE STRO.IESLOVJA
- POUČEVANJE OTP - 2 delavca
- POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV V PROGRAMU OBUTVENI TEHNOLOG
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU TEKSTILNI KONFEKCIONAR
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU OBUTVENI TEHNOLOG - 2 delavca
Nastop dela 1. septembra 1985.
za določen čas s polnim delovnim časom:
- POUČEVANJE MATEMATIKE
(od L septembra 1985 do 31. decembra 1985 — nadomeščanje delavca, ki je na služenju vojaškega roka)
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU TEKSTILNI KEMIK
(od 1. septembra 1985 do 31. avgusta 1986)
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V PROGRAMU TEKSTILNI KEMIK
(od 1. septembra 1985 do 19. marca 1986 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojnoizobraževalnimi programi.
Za delavca za poučevanje fizike je na razpolago stanovanje. Odbor za delovna razmerja objavlja dela in naloge
- 2 SNAŽILK Pogoji:
- nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Poskusno delo en mesec. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na razpis v 15 dneh in na objavo v 8 dneh na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. SNAŽILKE
(ena za polni delovni čas, dve za polovični delovni čas)
Nastop dela takoj. Delo združujemo za nedoločen čas. Poskusna doba je tri mesece. Pisne prijave sprejema Osrednja knjižnica občine Kranj, Tavčarjeva 41, Kranj, 10 dni po objavi.
USLUGA
Podjetje obrtnih storitev KRANJ, Delavska cesta 2 b
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom za:
- 4 PERICE
Pogoji:
— osnovna šola, delovne izkušnje zaželene.
Pisne prijave sprejema uprava podjetja v 8 dneh po prijavi. Izbira bo opravljena v zakonitem roku, kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
TOZD HOTEL BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge VODJE KUHINJE
Pogoji: — višja ali srednja izobrazba — smer kuhar,
— izpit za VKV kuharja,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— poskusno delo tri mesece.
Če vas delo v naši delovni organizaciji veseli, vas vabimo, da pošljete ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni na naslov: Kompas Jugoslavija. TOZD Hotel Bled, Cankarjeva 2, komisija za delovna razmerja. Nudimo stimulativne osebne dohodke, približno 54.000 din, in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema.
□ TE KSTILINDUS MJMT
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe razglaša prosto delo oziroma nalogo v komercialnem sektorju:
UPRAVLJANJE TOVORNEGA AVTOMOBILA
Pogoji:
— uspešno dokončana poklicna šola za voznike motornih vozil in opravljen vozniški izpit C kategorije,
— poskusno delo je dva meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave.
tržit
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ TOZD Konfekcija
Po sklepu DS TOZD objavlja licitacijo za prodajo poslovnih prostorov v Bistrici pri Tržiču — poslovni kompleks Deteljica
Velikost poslovnih prostorov:
— prodajna površina 55 kv. m.
— skladiščna površina 21,60 kv. m.
— skupni prostori 37,02 kv. m.
Uradno ocenjena vrednost poslovnih prostorov je 8.373.000,00 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8.30 do 19. ure. Informacije na tel.: 50-571 int. 281 ali 327. Pisne ponudbe pošljite do 7. junija na naslov: BPT Tržič, Cesta jla 14, z oznako »Ponudba za poslovni prostor«.
GLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK/24. MAJAJJČ
MALI OGLASI teli27-960 PRODAM
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Zg. Posavec 123, Pod-nart, tel. 70-379 5620
Prodam AMERIKANKO in nože za stružnico. Pifko, Pajarjeva 3, Šenčur 6006
Prodam suhe smrekove in maces-nove OBLOGE (opaž) zelo primerne za oblaganje stropov in sten, širine 5, 7 in 9 cm, dolžine od 1 do 4 m. Telefon 62-618 6199
Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, dobro ohranjen, ul. XXXI. divizije 7 Kranj, stanovanje 4 6221
Prodam 100 SALONITK; in KUPIM AVTO-DVIGALO. Gorjup, Do-lenj a vas 21, Selca 6312
VITREX VIROVITICA - molzni stroj, prodam. Šenčur, Pipanova 13, tel. 064"/41-032 6317
Trop OVC solčavk, prodam. Telefon 77-854 6318
Prodam dobro ohranjeno komplet KUHINJO. Ogled v soboto od 9. do 11. ure. Kranj, Župančičeva 3 6371
Prodam JADRNICO elan zeta. Telefon 60-158 6372
Prodam brako PRIKOLICO. Hrva-tin, Kranj, Kalinškova 26, tel. 26-091 po 20. uri 6373
Poceni prodam komplet OTROŠKO POSTELJICO in STOLČEK za avto. Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj, tel. 24-240 6374
Prodam 4 m5 debelega GRAMOZA in 1 m5 belega fasadnega PESKA (Kamnik). Martin Mrgole, Dežmano-va 2, Kokrica, Kranj 6375
Prodam 6 tednov starega TELETA BIKCA simentalca. Jože Udir, Sp. Besnica 151 6376
Prodam obžagan LES 17 x 14, dolžine 5 m, 20 kosov in 14 x 14, dolžine 4 m, 10 kosov. Šenčur, Velesovska 26
6377
Prodam PRIKOLICO adria 305, zimsko-letna, s hladilnikom, pred-prostorom in baldahinom. Telefon 50-754 6378
Prodam moder žameten globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Tuga Vidmarja 4, stanovanje 44 6379
Prodam gumijast ČOLN maestral 18, rabljen 10 dni in italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 26-992 6380
Prodam MINI KOMPONENTI pio-neer ojačevalec 2 x 50 W ter tuner, stara 2 meseca za 6,8 SM. Kalan, Planina 16, tel. 26-729 6381
Prodam ZX SPECTRUM 48 K z original kasetami, 4,5 SM. Telefon 27-409 6382
Prodam novo 340-litrsko ŠKROPILNICO, delovna širina 8 m, 10% ceneje. Janez Kalan, Suha 4 6383
Prodam raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA, barvni televizor azur, še zapakiran PRALNI STROJ gorenje. Šorlijeva 29, stanovanje 16 6384
Prodam motorno KOSILNICO bertolini in »MARATON« 140 SIP Šempeter. Tupaliče 30 6385
Prodam več ton jedilnega KROMPIRJA igor. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19 6386
Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Žeje 16, Duplje 6387
Prodam 3 PUJSKE, 8 tednov stare. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 6388
Prodam »Sony« barvni TELEVIZOR, ekran 40 cm, na daljinsko upravljanje, z dokumenti, ter 380-li-trsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, oboje novo z garancijskim listom. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Ga-šperlin, Ul. Janeza Puharja 3, V. nadstropje, Kranj 6389
Prodam skoraj novo TRAKTORSKO PRIKOLICO kiper, tritonsko. Janko Zorman, Lahovče 39 6390
Prodam 14 dni staro TELIČKO. Strahinj 1, Naklo 6391
Predam KRMILNI KROMPIR. Podreča 45, Mavčiče 6392
Poceni prodam barvni TELEVIZOR gorenje za dele in oddam brez-plčano 1000 kosov STREŠNE OPEKE folc, rabljene. Zg. Bitnje 86 6393
Prodam visoko brejo, mlado KRAVO, lahko tudi po izbiri. Popovo 2, Tržič 6394
Prodam 2000 kg CEMENTA. Olga Jenko, Jama 52, Mavčiče 6395
Prodam PSA čuvaja (samico). Telefon 21-280 dopoldan 6396
Prodam KROMPIR za krmo. Češ-njevek. 6, Cerklje 6397
Prodam stara hrastova VHODNA VRATNA KRILA 140x210 cm. Kalan, Suha 2, Kranj 6398
Prodam jedilni KROMPIR. Hrast-je 18 6399
Prodam dve mladi KRAVI simen-talki, tik pred telitvijo in dve telički stari leto in pol. Florjan Urevc, Zatr-nik 84. Zg. Gorje 6400
Prodam dobro ohranjen KAVČ. Telefon 25-385 6401
Prodam 1.5 m' suhih javorjevih DESK, dolgih 4 m. Simonovič, Zg. Bitnje 54 6402
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), znamke gorenje. Struževo 21, tel. 27-940 6403
Prodam 1500-litrsko plastično CISTERNO. Informacije po tel. 41-042
6404
Prodam KUNCE modre dunajča-ne, stare do tri mesece. Telefon 75-703 6405
Prodam PUNTE, dolžine 3,70 in strešno OPEKO špičak. Voglje 37, Šenčur 6406
Prodam kompletno KUHINJO in DNEVNO SOBO, malo rabljeno, poceni. Vprašajte: Abdič, Zupančičeva 39, Kranj od 16. do 20. ure 6407
Prodam FREZO za odvzem silaže, rabljeno dve leti, cena 320.000 din. Andrej Mahkovec, Bevkova 26, Litija, tel. 061/881-418 po 20. uri 6408
Prodam VLOŽEK (142x62 cm) za otroško posteljico. Telefon 223-214
6409
Prodam 800 kg SENA. Potočnik, Polica 9, Naklo 6410
Prodam 14 dni staro TELIČKO za pleme, simentalko in brejo TELICO po izbiri. Sp. Besnica 176, tel. 40-572
6411
Prodam barvni TELEVIZOR TST color gorenje. Kerič, Janeza Puharja 2, Planina, Kranj 6412
Prodam 9 rabljenih OKEN. Mirko Cuderman, Zg. Bela 5 6413
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja), tip kameni cvet. Informacije po tel. 82-774 6414
Prodam stoječe SENO, cena po dogovoru. Stranska pot 3, Šenčur 6415
GASILSKO DRUŠTVO Lahovče ugodno prodaja STARA VRATA in OKNA. Zglasite se lahko vsak dan. Pavel Zvelc, Lahovče 79 6416
Prodam betonske REŠETKE za stojišča. Sr. vas 14, Golnik 6417
Prodam rabljeno kombinirano PEČ in litoželezno BANJO za v kopalnico. Marinšek, Kokrškega odreda 4, Kranj 6418
Prodam črno-beli TELEVIZOR, 43 cm, za 1 SM. Kranj, Bertoncljeva 55, tel. 22-816 6419
Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri ali menjam za mlado jalovo. Virmaše 42, Škofja Loka 6420
Prodam dva BIKCA stara po eno leto. Breg ob Savi 31, Mavčiče 6421
Prodam dva en teden stara BIKCA simentalca. Pokopališka 4, Kokrica, Kranj 6422
Na območju Tržiča prodam PUNTE in BANKINE. Informacije vsak dan po 18. uri po tel. 061/572-607
6423
Prodam 7 m dolgo LESTEV. Čirče, Retljeva 9, Kranj 6424
Prodam plinski ŠTEDILNIK gorenje (4 plin). Telefon 23-885 6425
ŠOTOR za 4 osebe, holandski, neuporabljen, ločeni spalnici, baldahin," prodam za 5 SM. Kranj, tel.
26- 546 6426 Prodam lahko traktorsko PRIKOLICO, jedilni KROMPIR, 5 ton CEMENTA, PUNTE in OVCO. Bohinc, Zapoge 17, Vodice 6427
Prodam PEČ za etažno centralno, na trda goriva in ekspanzijsko POSODO. Ivan Čemas, Kidričeva 18, Kranj 6428
SKODLE - »ŠINKLNE«, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6429
Prodam dekliško OBLEKO za prvo obhajilo, dolgo belo POROČNu OBLEKO, št. 40 in KOŠ za dojenčka. Telefon 75-993 ^ 6430
Prodam 100 opečnatih VOGALNI-KOV, PUNTE in BANKINE. Telefon
27- 588 zvečer 6431 Prodam 6 tednov starega BIKCA
in KULTIVATOR z ježi 180 cm. Žabnica 37 6432
Prodam 8 m' PODOLITA, rjavo-bele KOCKE m' po 800 din. Fabijan, Stražiška 1, Kranj 6433
Prodam litoželezno, belo, 140 cm KOPALNO KAD. Telefon 23-369
6434
Ceneje prodam novo MAKSI PO-NY KOLO. Šinkovčeva 8, Kranj 6435
Prodam mlado PUDELCO. Telefon 22-607 6436
Prodam TRAKTOR stever, 18 KM, s kosilnico, novejšega tipa. Peter Cajhen, Pšata 32, Dol pri Ljubljani
6437
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Milan Sušnik, Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 6438
Prodam dve novi TRAKTORSKI GUMI 16,9-28. Križnar, Škofja Loka, Jegorovo predmestje 5, tel. 62-662
6439
Prodam smrekove in hrastove BUTARE. Bašelj 20, Preddvor 6440
Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO in 80-litrski ležeč BOJLER, vse novo. Božo Ambrožič, Sp. Gorje 42, tel. 064/82-861 dopoldan razen sobote in nedelje 6441
Prodam novo samonakladalno PRIKOLICO SIP NRP 25-6. Franc Kalan, Gasilska 3, Kranj 6442
Prodam nova vezana OKNA KLI 100 x 120 in 120x 120 z roleto, 10% ceneje. Vreček, Britof 153, Kranj
6443
Ugodno prodam POROČNO OBLEKO, št. 38. Telefon 45-474 6444
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Habjan, Zali log 33, Železniki 6445
Prodam mlado TELE. Marija Va-ljavec, Tavčarjeva 36, Leše, Tržič
6446
Prodam KROMPIR za krmo. Jože Žnidar, Šenčur, Partizanska 36 6447
Prodam športni VOZIČEK za dvojčka, tribuna. Telefon 21-421 — int. 370 dopoldan 6448
KRIŽARJENJE PO VOLGI
Prodam siamske MUCKE — mladičke, cena 4.000 din. Kopač, Pristava 55, Tržič 6449
MOŠKO KOLO rog senior, 10 prestav, malo rabljeno in FLAVIO, nemške izdelave, ugodno prodam. Trošt, Kranj, Juleta Gabrovška 23
6450
Prodam ŠOTOR s tremi spalnicami in starejši ELEKTROMOTOR, 9 kW, z 960 obr./min. Telefon 61-192 popoldan 6451
Prodam visoko brejp TELICO fri-zijko. Igor Jamnik, Žabnica 8, tel.
44- 600 6452 Prodam OTROŠKO SOBO. Telefon 21-408 po 16. uri 6453
Prodam elanov ČOLN gliser GT 901. Ivan Zupane, Smledniška 100, Kranj 6454
HLADILNIK za kampiranje elek-trolux, prodam. Telefon 40-530 popoldan 6455
JARČKE, stare dva meseca in PRAŠIČE, težke 80 kg, prodam Fu-jan, Hraše 5, Smlednik 6456
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet. Martine, Tro-jarjeva 51, Kranj, Stražišče 6457
Prodam 10 dni starega BIKCA. Le-tence 7, Golnik 6458
Prodam italijansko DIRKALNO KOLO olimpia št. 56. Telefon 26-507 popoldan 6459
Prodam nov KOMBAJN za krompir. Zapoge 11, Vodice 6460
Prodam KRAVO po izbiri. Mavčiče 109 6461
Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA igor. Draga 11, Škofja Loka 6462
Prodam skoraj nov prenosni MINI STOLP hitachi z ločljivimi zvočniki. Telefon 064/28-248 6463
Prodam težjo KRAVO s teletom. Lesce, Alpska c. 41 6464
Ugodno prodam GLASBENI CENTER gorenje. Telefon 26-175 6465
Prodam 500 kosov ETERNITA za dvojno kritje, rjave barve. Telefon
45- 405 6466 Prodam 500 rabljenih SALONITK,
42 x 65. Telefon 78-324 6467
Prodam 200 m' SUHEGA OPAŽA. V račun vzamem tudi avto. Bodešče 8, Bled 6468
Prodam rabljeno SPALNICO, KAVČ in dva FOTELJA in PEČ ter ŠTEDILNIK kuppersbusch. Retljeva 13, Čirče, Kranj 6469
Prodam KOMBAJN za žito »Zmaj« special 780. Franc Stroj, Dvorska vas 31/C, Begunje 6470
Prodam HI-FI stolp fiseher sistem 55, v garanciji in 8-litrski BOJLER s pipo. Telefon 28-896 6471
NOVO
Odprta je CVETLIČARNA MAK
Helena Žepič-Beguš,
Zlato polje 12/B, Kranj, tel.: 25-638
Prodam CISTERNO za kurilno olje, celo ali po delih iz 4 mm pločevine, ter nekaj olja po znižani ceni in moped TOMOS M-14, prevoženih 500 km. Breg ob Savi 66
Prodam LATE za kozolec. Šmartno 7, Cerklje 6472
Prodam dva meseca staro TELIČKO za pleme ali zakol. Zg. Brnik 102
6473
Prodam 1500 kosov nove sivo-glad-ke STREŠNE OPEKE »Novo mesto«. Ogled popoldan. Ivan Bernard, Matije Čopa 5, Bled 6474
POČITNIŠKO PRIKOLICO, starejšo, za 4 osebe, ugodno prodam. Kovačevič, Bračičeva 5, Tržič 6475
Prodam izvenkrmni MOTOR za čoln 10 KM in MOTOR z menjalnikom za spačka. Strle, Cankarjeva 2, Radovljica, tel. 75-009 6476
PASJO HIŠO za velikega psa, nerabljeno, izolirano, izdelano po predpisih, prodam. Dr. Avčin, Bled, Pod Kozarco 6, tel. 064/78-252 6477
Ugodno prodam TRAKTOR torpedo, 75 KM, 120 m, pogon na vsa štiri kolesa, ali menjam za manjšega z enim pogonom. Zapoge 11, Vodice
6478
Prodam ŠOTOR za 4 osebe in tovorno PRIKOLICO. Drago Peteh, C. 4. julija 25, Tržič, tel. 064/22-221 — int. 22-79 dopoldan 6479
Prodam traktorski OBRAČALNIK heublitz sip 220, v zelo dobrem stanju. Sp. Brnik 61, Cerklje 6480
SEDEŽNE STOLE - FOTELJE, cena 27.000 din in JOGI-ležišče, cena 13.000 din, prodam. Telefon 26-731
6481
BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Janez Kos, Sora 14, Medvode 6482
Prodam rabljena GARAŽNA VRATA, otroško posteljico, cevi za talno gretje in brus za kosilnico BCS. Za-kelj, Poljanska 20/A, Škofja Loka
6483
Prodam 40 m' suhega smrekovega LADIJSKEGA PODA. Brane Čelik, Virmaše 55, Škofja Loka 6484
Ljubiteljem psov prodam NEMŠKO OVČARKO, staro dve leti, dobro stražarko, z rodovnikom in B izpitom. Trškan, Mestni trg 39, Škofja Loka 6485
Odhod:
7. avgusta 1985
z eno najsodobnejših sovjetskih ladij Moskva—Kazan—Uljanovsk—Žigulji—Volgograd Donu
Ne zamudite enkratne priložnosti — ponudbe zelo kvalitetnega programa, ki sodi v sam vrh sovjetske turistične ponudbe!
Cena:
od 140.000 din naprej
Rostov na
Podrobnejše informacije in programe dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah!
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Prodam globok VOZIČEK za dvojčka. Danica Čufer, Forme 19, Škofja Loka 6486
Prodam PPR 1,5 — 300 m, 3x2,5
- 300 m, PGP 3 x 1,5 - 200 m. Cena po dogovoru. Jože Kobe, Podbrezje n. h., Duplje 6487
Prodam TUNER tehnics ST 3500 in ZVOČNIKE korting 2 x 100/150 W. Štular, Planina 20, Kranj, tel. 28-902
6488
Prodam KRAVO pred telitvijo. 01-ševek 49 6489
Prodam ZALUZIJE za okna in balkon za večje dvosobno stanovanje na Planini II., Kranj, Rudija Papež* 3, stanovanje 5 6490
Ugodno prodam OJAČEVALEC gem maršal, 80 W, električno KITARO iris, STOJALO žirafa in MIKROFON shure. Branko Beganovič, Pro-letarska 31, Tržič 6491
Prodam 1 m5 fasadnega PESKA in teraco podokenske POLICE ter PISALNO MIZO in dve ležišči. Bled, Rečiška 1, tel. 77-022 6492
Prodam SENO. Hraše 28, Lesce
6493
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Martin Mlakar, Goli vrh 7, Gorenja vas 6494 '
Prodam 5000 kosov bele silikatne (fasadne) OPEKE in 30 KOMBI PLOŠČ 5 cm ali zamenjam za porolit 6 cm. Močnik, Cerklje 74/A 6495
Ugodno prodam dobro ohranjeno JADRALNO DESKO jugoracing in DIANO, letnik 1979. Lužnik, Trata 39, Škofja Loka, tel. 62-040 6496
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet. Telefon 22-636 6497
DNEVNO SOBO »Alples« Železniki, prodam. Ogled vsak dan. Kranj, Župančičeva 13 6498
Prodam 600 kg semenskega KROMPIRJA. Marija Brane, Belca 36, Mojstrana 6499
ŠPORTNI VOZIČEK (marela), prodam. Telefon 064/60-245 6643
TELICI frizijki, visoko breji in MOTORNO ŽAGO husqvarna, prodam. Crngrob 5, Žabnica 6644
Poceni prodam OVCE in JANČKE. Rajko Oblak, Brebovnica 1, Gorenja vas nad Škofjo Loko 6645
Prodam KRAVO, ki bo drugič tele-tila, brejo 9 mesecev. Bambič Katarina, Bukovščica 7, Selca 6646
Prodam mlada KOZLIČKA. Rozman, Golnik 75 6647
Prodam bočno traktorsko KOSILNICO rasspe za traktor IMT 533, 539. Čirče 13, Kranj 6648
Prodam 1000 kg fasadnega PESKA »Zreče« in 800 kg APNA v vrečah. Strahinj 7, Kranj 6649
Prodam INVALIDSKI VOZIČEK in kuhinjski STOL. Telefon 24-666 ali 21-631 popoldan ali zvečer 6650
Prodam dobro ohranjene lesene STENE od starega skednja, primerne za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 6651
Prodam PUHALNIK za seno. Hraše 4, Preddvor 6552
Prodam tri tedne starega BIKCA. Lahovče 61 6653
Prodam 50 nV rabljene SALONITNE KRITINE in slemenjake. C. na Rupo 32, Kokrica, tel. 25-059 6654
PEČ tam stadler, 35.000 kcal in 2000-litrsko plastično CISTERNO, prodam. Stane Langerholc, Sr. Bitnje 101 ali tel. 44-686 6655
SPALNICO, dvoposteljno, trd les, prodam. Jamnik, Stritarjeva 4, Kranj, tel. 23-922 6656
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Golnik, tel. 50-871
- int. 293 6657 Prodam   ELEKTROMOTOR, 2,2
kW, 950 obratov. Alojz Plahuta, Retljeva 2, Kranj, Čirče 6658
Prodam sveže APNO v vrečah. Lahovče 19 6659
Prodam otroko ŠPORTNO KOLO rog, na pet prestav. Cena po dogovoru. Informacije po tel. 74-450 popoldan 6660
Po lanskoletni ceni prodam nov 180-litrski BOJLER za peč centralnega ogrevanja skupaj s stikalno ploščo, grelcem in inštalacijo. Šenčur, Stružnikova 11 6661
Prodam ZAJKLJE (sivi-orjak), z mladici. Visoko 41, Šenčur — Žor-manov mlin 6662
Prodam KOŠNJO (vrt in travnik). Podreča 11, Mavčiče 6663
Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Krmelj, Šutna 86, Žabnica 6664
Prodam PUNTE in BANKINE ter MEŠALEC za seno »Sonce« 3 in PAJKA fahr, vse v dobrem stanju. Janko Kristane, Srednja vas 13, Šenčur 6665
Prodam 10 dni staregaa TELIČKA simentalca, bikca ali teličko. Drago Krt, Kurirska pot 7, Primskovo 6666
Avstrijsko prenosno sušilno NAPRAVO za seno in OTROŠKO KOLO, prodam. Struževo 5, Kranj 6667
Prodam dirkalno KOLO ROG sprint, novo. Gorenja vas — Reteče 68, Škofja Loka 6668
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, STAJCO in HOJCO. Feliks Golob, Kranj, Kutinova 7, Ore-hek, tel. 27-456 6669
Italijanski ŠPORTNI VOZIČEK PEG (marelo), cena 14.000 din in avstrijski predšotor za camp prikolico ADRIA 380, prodam. Telefon 24-631
6670
Prodam še neodpakirano novo rotacijsko KOSILNICO SIP 1350. Draga 11, Škofja Loka, tel. 62-902 6671
Prodam iskra HI-FI stereo SST 2030, ZVOČNIKI 2 x 50 W. Mavčiče 6672
Prodam 650 malih, rdečih in nerabljenih SALONITK 40x65 cm. Daro Zvab, Kranj, Struževo 74, tel. 22-914 6673
PRAŠIČKE, stare 8 tednov in traktorski ZGRABUALNIK za seno, prodam. Stare, Tatinec 6, Preddvor 6674
Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE OMARICE in dvodelno nerjaveče POMIVALNO KORITO. Telefon 25-524 6675
Ugodno prodam 290-litrski HLADILNIK, v garanciji. Kranj, Planina, Tuga Vidmarja 10 6676
GRADBENE ELEMENTE, opeko, modularec, armaturne mreže, molzni stroj »Virovitica« in nov TRAKTOR deutz TD 4806 S s kabino, pro-
rJJJ škofja loka LJJ v prihodnjem tednu:
vam v prihodnjem tednu na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice svetuje nakup naslednjih živil:
— sardine v olivnem olju 100 g, cena 43,51 din
— goveji golaž od 200 do 600 g, cena 82,77 do 231,30 din
— pecivo DOMAĆICA in LOTOS — ceneje za 20%
— 1 I jabolčnega soka — 99,60 din
— 1 I mešanega sirupa — 221,00 din
CENE VSEH NAŠTETIH ŽIVIL SO V ČASU OD 27. MAJA DO 1. JUNIJA UGODNE. v HISA DOBREGA NAKUPA ,
dam. Vzamem tudi kredit. Šifra: Izjemna priločžnost — ugodna cena
6677
Prodam drobni KROMPIR in STREŠNO OPEKO cementni folc in bobovec. Dorfarje 21, Žabnica 6678
Prodam bosansko KOBILICO. Me-terc, Begunje 101/A 6679
Prodam dve KRAVI simentalki. Razgledna 14, Bled 6680
Prodam stilno SPALNICO, žensko KOLO. Cnakarjeva 12, Radovljica
6681
Poceni prodam lepo ohranjen ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Zelnik, Podreča 77, Mavčiče, tel. 40-046 6682
Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK z električno uro. Telefon 74-373 6683
Ugodno prodam počitniško ŠOTOR PRIKOLICO. Stjepan Lojak, C. Alojza Travna 19, Javornik, Jesenice
6684
Prodam jalovo KRAVO. Gustel Kocjančič, Brezje 53, 64243 Brezje
6685
Prodam RADIOKASETOFON sa-nio 7076. Telefon 27-711 6686
ČOLN ELAN GT 402 s prikolico, rabljen, brez motorja, je naprodaj. Telefon 42-491 6687
BIKCA, desetdnevnega, prodam. Valjavec, Zvirče 19, Tržič, tel. 57-181
6688
Prodam PRAŠIČA, težkega okoli 60 kg. Zg. Brnik 28 6689
Prodam 200 m' SMREKOVEGA NAPUŠČA. Šmid, Selo 25, Bled 6690
Prodam nov HIŠNI RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Telefon 28-670 6691
ŠOTOR induplati, 4—6 oseb, prodam. Danilo Langerholc, Sr. Bitnje 101, Žabnica, tel. 44-686 6692
GRADITELJI! Nova dvižna GARAŽNA VRATA»Lip« Bled, še v embalaži, prodam za 10 % ceneje. Per-dan, Šenčur, Beleharjeva 4/A 6693
Prodam TELICO simentalko, ki bo junija teletila. Potočnik, Rovte 8, Podnart 6694
Prodam SENO, cena 20 din za kg. Telefon 60-704 6695
Ugodno prodam prenosni TELEVIZOR, črnobeli TELEVIZOR iskra in AVTORADIO z ojačevalcem in zvočniki. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj 6695
Prodam 5 LR naseljenih PANJEV. Krničar, tel. 81-703 v delavnikih 6696
MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon 24-122 po 15. uri 6697
Prodam PRALNI STROJ gorenje. Informacije popoldne, telefon 50-010
6698
KUPIM
Kupim mladega PSA, majhne velikosti. Telefon 24-781 po 15. uri 6500
Kupim PUHALNIK eola ali grič. Telefon 27-871 popoldan 6501
Kupim bočno traktorsko KOSILNICO. Telefon 65-109 6502
Kupim suhe hrastove DESKE. Telefon 69-509 6503
Kupim 200 kosov nove novomeške OPEKE. Tone Rakovec, Jezerska c. 1, Kranj tel. 22-011 6504
Kupim veliki ZOBČENIK za betonski mešalec LIV, notranji premer 63 cm. Telefon 061/611-002 - int. 274 dopoldan 6505
Kupim DRVA. Telefon 23-434 6639
Kupim JAGNJETA, stara do 3 mesecev (obeh spolov). Telefon 061/577-211 6640
Kupim STRUŽNI AVTOMAT od 16 do 25 0 z delom ali brez. Telefon popoldan (064) 26-196 6698
VOZILA
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Telefon 82-955 popoldan 6699
Prodam MINI 1000, letnik 1975, cena 15 SM. Telefon 43-148 popoldan
5696
Prodam ZASTAVO 101 po delih in MOPED avtomatic. Telefon 28-187
6102
Prodam MZ 250 TS, letnik 1981. Volčjak, Grenc 17, Škofja Loka 6506
Prodam PUCH EXPRESS. Leopold Šmid, Frankovo naselje 74, Škofja Loka, tel. 61-864 6507
Prodam 126-P, letnik 1979. Sitar, Binkelj 18, Škofja Loka 6508
Prodam osebni avto WAUXHALL VIVA 1972, dobro ohranjen. Toma-žič, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 6509
Prodam starejši MOPED tomos. Britof 290 6510
Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do maja 1986 in dele za VVARTBURGA (4 gume s platišči) zadnja desna vrata in prag. Bojan Žura, Zlato polje 4, Kranj 6511
Po zelo ugodni ceni prodaffl ■ STAVO 101 S, zelene barve. JejT, Križe 76/A * KADETT city, 1977, 3 vrata, P dam za 550.000 din. Teiei 064/24-926 JL
Prodam MOTOR z ME
KOM
ali brez za TAM H° M
651'
Klančar, Mandeljčeva 13, Kranj ^ Ugodno prodam R 16, le^^jjjg registriran do 86. Brezje pri " ^
40 17 P
Prodam R 16, registriran do v>r
lija 1985. Ogled vsak dan poj*
Vlado Živkovič, Pristava 51,TrZl jjji
Prodam ZASTAVO 750 K. Hr^: Preddvor „ jj
Prodam 2 novi GUMI 135 S* u Tel.: 064-61-439 ^
Prodam   ZASTAVO 750, 1975.   Milan Jezeršek,  Milje idj Šenčur, tel. 43-122 . ^
Prodam KATRCO 4 TL, «"1 1978, Drago Goričan, Pavle M*gj ve 19, Naklo #
Ugodno prodam ZASTAVO ' ; Tel.: 49-058, Prebačevo 4, Kranj °,
Prodam   ZASTAVO   750, le" 1980, registriran do maja l98oL voženih   40.000 km. Tel.: Primskovo
Prodam MOPED na tri preS^ registriran do junija. Javornik 9<^ Joštom, Kranj
Prodam 5 skoraj novih °rl*L GUM SEMPERIT 175x14. U 23-860 ali 23-341 °S
Prodam ZASTAVO 101, *K 1978, dobro ohranjeno. Gra*1" Miltenovič, Valjavčeva 14, Kranj
Poceni prodam APN 4, star ti, ter STEREO WALKMAN. v<g 49, Šenčur a
Prodam DIANO, letnik 1978,^-22-928
Prodam   ZASTAVO   101, le 1977. Sv. Duh 75, Škofja Loka k
Prodam R 10, vozen, neregis^m. Cena 40.000 do 50.000 din. JaneZJ§J hinec, Deteljica 2, Tržič fili
Prodam VW 1303, letnik 1974. Pjjj Hlebec, Jenkova 1, Kranj, tel.: 21 ■
Pol
Prodam MOPED tribrzinec r. kar, Pševska 10/D, Stražišče, K"l
PEUGEOT"  204   karavan, letjJ 1968, obnovljen, prodam (Pr* za dele). Telefon 064/28-427 °$
Ugodno prodam ZASTAVO . SC, letnik november 1979 in ka^ bolirano ZASTAVO 101, letnik ^ Jezerska c. 124/C, Kranj , |f
Prodam LADO 1200 standarO-j tnik 1974, celo leto registriraj AVTOSEDEŽ. Ogled vsak dan P°£jl dan. Jani Čijevič, Kidričeva 38 ^
Prodam dobro ohranjen B J> letnik 1974 in ZASTAVO 750. .'V 1974. Jerala, Ješetova 12, Kranj j
Prodam avto LADA kar«, letnik 1977. Franc Logonder, ^ ca 6 j
OPEL MANTA, letnik l»73^>r dam za 26 SM. Pifko, Šenčur, Y%
Ugodno prodam OPEL R^sK' letnik 1965. Janez Kajdtž, w> $ 1 l/A, Bled 3
Prodam LADO 1200, letnik ' j za 19 SM. Milenko Bezarevič, vfy avgusta 5, Kranj . >
Prodam SIMCO 1000 GL& * 1974. Telefon 064/70-109 popo
Prodam ZASTAVO 101 con*>EJ tnik   november   1981, prevo' 25.000 km. Srečo Frlih, Britof Kranj *fi(
Prodam osebni avto FIAT l*^' MOTORJA tomos sprint eleKp pf in APN-4. Milan Zavrl, Pšenic""^ lica 12, Cerklje Jrf
Prodam ZASTAVO 750, no. Britof 101, Kranj .-tU1'
Ugodno prodam LADO 1200, 1976. Konc, Golnik 47
Prodam dobro ohranjeno VO 750, letnik november l9»*- f lene, Poljanska 49, Škofja L°KV 61-361 - int. 254 dopoldan f
FORD TAUNUS 12 M, rno^e generalni, prodam v celoti al' ™$ lih. Kuralt, Alpska 15, Bled 4
Prodam FIAT 126-P, letnik ^ Sp. Gorje 161 ,J-
TOMOS AVTOMATIC 3 MS. ^ 1980, prodam za 32.000 din. ^jš 77-319 dopoldan t
Kupim NSU, primo, lahko P"^ lih. Telefon 23-648 lpj
Prodam ŠKODO 110 L, Z* 1973, vozno. Stane Bešter, ?o\)*g Podnart
Prodam ali menjam 126-P. d> 1984 za ZASTAVO 101, staro leti. Vreček, Britof 153, Kranj jj
Ugodno prodam VW 1200, letnik,    odlično    ohranjen, r 7,5 SM. Ošlaj, Titova 3, Jeseni^ 82-720
r
originalne dele za
gorenje
• PRALNE STRO^
• ELEKTRIČNE l<* PLINSKE ŠTEDILNIKE
• HLADILNIKE)" ZMRZOVALNE SKRINJE
• BOJLERJE TIK'
DOBITE
v globusu, elektroodelE*
I. nadstropje M MERKUR KR/
8H!L24. MAJA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN ©Q)IMlSgS©IESGLAS
, Vdno prodam VOLVO DE £UX AVTOMATIK, Marko Le-2^Gubčeva3," Kranj, telefon
. Ugodno prodam ZASTAVO 750, le-siui 1975- Daniel Urbič, Šenčur, Ga-
ska 41 6553 škodam  DIANO 6,  letnik 1978.
«umavec, Kamna gorica 29 6554 lflRft0dam ŠKODO 120 LS, letnik
m- Marko Kržišnik, Sovodenj 7
n 6555 I9ftn^am   ZASTAVO   750, letnik
°u' Zapuže 2, Begunje 6556
dam    AVO 10L letnik 1977> Pro"
«m. Jereb, Podjelovo brdo 19, Sovo-> tel. 69-050 6557 d/T0dam ZASJAVO 101 L, letnik , y*mber 1976 in vlečno kljuko. Te-
l<£ 80-002 v petek po 16. uri 6558 ^am FIAT 126-P, letnik decem-1978. Mandeljčeva pot 7/A, Kranj
^ 6559 50o^am R-4, P° delih- Telefon
j*5« ali 061/311-755 dopoldan 6560 nih^ndam GOLFA diesel, prevože-* '0-000 km. Milan Repe, Zg. Gorje
n 6561 h\jodam ^ 1300 Marjan penca,
valova 17, Jesenice, tel. 82-408 t, 6562
VfJ^rn dobro ohranjeno ZASTA-
17 1°1 L, letnik 1978. Bijelič, Ravne ^zič 6563
PrM letnik 1978, dobro ohranjen, »dam. Serpanj, Sp. Bela 13, Pred-pr 6564
l9rr°dam ZASTAVO 750, letnik °> Mavec, Kocjanova 14, Stražišče p 6565
tnil,r0dam osebni avto R-4 GTL, le-
hrll984. Prevoženih 15.000 km. Edi es. Zupančičeva 2/A, Bled 6566
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
USTAVO KOMBI 430 K, letnik 7(1 ->i   nevozno,   prodam. Telefon
VolMZDO 1300 de lux, letnik 1972, (Oh'l0> neregistrirano, prodam. Tele-
"'5-010 - int. 338 - Klajič 6568 fon^dam MOPED tribrzinec. Tele-
V5"784 (064) 6569 lav °dam AVTOPRIKOLICO. Mati-
p^Pler, Planina 60, Kranj 6570 ]/q !"°dam dobro ohranjeno ZASTA-2.abmca 1 6571 197C1 VTm   ZASTAVO   750, letnik
APiv«0ko 107' Sitar 6572 dat^ °- zelo dobro ohranjen, dodam ° ?premljen, modre barve, pro-KHižg e§ Rogel->» Križe 176, 64294
fonS100 1307 GLS, prodam. Tele-
p24-63l F 6573
l976°dam USTAVO 101, letnik KOt'^8 3 SM in novo tovorno PRI-i^O 180x 100. Kranj, Planina,
g3 Vidmarja 6, stanovanje 16 6574 O64 o°dam MOTOR APN-4. Telefon
j:24;09l 6575 'W am MOTOR VW 113, leto prošnje 1969, 1200. Ogled popoldan, st^nj. Juleta Gabrovška 23, IV. nad-
pPje, stanovanje 22 6576 l97r°dam ZASTAVO 750, letnik K* " Lojze Jerman, Štirnova 13,
3. tel. 24-950 6577 n0 r°dam MOPED APN-6 in dirkal-ČeM^PkO maraton. Sp. Brnik 65,
F?* 6578 K Km FORD TAUNUS 17 M, dola iQoanien' registriran do januar-tOpa86 ter prenosni RADIOKASE-to ;'UN' Telefon 50-571 samo v sobo-a nedeljo popoldan 6579
to pt^?0 poceni prodam osebni av-(|| |AT 125-P, registriran do okto-kav,a°5. Klavdij Mulič, Kranj, Velj-h '»novica 4 6580 l973r°dam ZASTAVO 101, letnik $>M 'neregistrirano, vozno, cena 5
r*2eri ed vsak dan od 18- do 20- ure v0rsDSODote in nedelje. Šinigoj, Ko-Tržič 6581 l9770darn ZASTAVO 101, letnik W Povoženih 84.000 km, registri-ha.rj a° decembra 1985. Rebec, Gro-6^3ro° naselje 28, Škofja Loka, tel.
Ci 6582 l979l°aam   ZASTAVO   750, letnik
Ortik Prevoženih 60.000 km. Tončka
jl*' Ribno 56, Bled, tel. 78-241 6583 *i6-pdam   dobro   ohranjen FIAT f: °gled vsak dan od 19. do 20.
\cx    n so°ote in nedelje. Kotnik, pTZ 6- HI /22. Kamnik 6584 %ir°dam R-4 TLS, letnik 1978, regi-Bk^n   do   marca   1986. Telefon Pi^ 6585 6riw„am ZASTAVO 750. Jevšek, 209, Kranj 6586 4|oj°dam R-4, po delih. Sabotin, tel ft? c avna 22, Javornik, Jesenice, Pr^ 39 Popoldan    ■ 6587
%b 1darn dobro ohranjeno VISO 2 W.*        1982- Informacije v sobo-
KŠl 77-996 6588
l979 dam ZASTAVO 101, letnik *a. 4V°, ZASTAVO 750, letnik 1974, I43 '£ SM. Franc Berčič, Zg. Bitnje
PpTa^nica 6589 fe8ist • 0T 304- dobro ohranjen, |fo^i(riran do aprila 1986, ugodno ^krja"11' Ogled v soboto popoldan. VoIh' Titova 53/B, Jesenice ali PfnHn po tel- 81-562 - int. 49 6590 0^an • ZASTAVO 750, odlično Ptnieno- Golniška 77, Kranj 6591 * uaam karambolirano ZASTAVO
STANOVANJA
Oddam družinsko STANOVANJE od 1—5 let in samsko SOBO. Predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku.
6612
Najamem GARSONJERO za dve leti. Plačam v naprej, v Škofji Loki ali Kranju. Šifra: Nujno-Š 5259
Samski moški išče opremljeno SOBO. Šifra: Nujno 6355
Sprejmem dve dekleti na STANOVANJE. Smledniška 35, Kranj, drugi vhod 6593
Iščem GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice, vseljivo v začetku septembra. Ponudbe pod: Učitelj ali telefon 064/28-191 po 15. uri 6594
Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Telefon 22-221 — int. 23-38 od 15. do 15.30 6595
V Kranju ali bližnji okolici najamem GARSONJERO ali enosobno . STANOVANJE. Lahko tudi neopremljeno. Možno predplačilo za eno leto v naprej. Šifra: Redna plačnica 6596
Najamem STANOVANJE (garsonjero) v Ljubljani za 4 leta ali dam v zameno svoje na Golniku. Naslov v oglasnem oddelku. 6597
Oddam enosobno STANOVANJE v hiši na Golniku, za nekaj let. Šifra: Predplačilo 6598
STANOVANJE, 28,5 m\ s centralnim ogrevanjem, v Škofji Loki, zamenjam z večjim do 35 m1, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 6599
Mlada zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Vlado Gu-slov, Kratij, Ul. Tončka Dežmana 10
6600
Iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Telefon 47-093 6601
Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju. Telefon 21-219 dopoldan
6602
Šestčlanska družina najame enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Predplačilo za eno leto. Oglasite se od 15. do 21. ure. Osman Tutaj
— pri Ivanu Gašperlinu, Ul. XXXI. divizije 24, Kranj 6603
Dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, 87 m', s centralnim ogrevanjem in telefonom, v Kranju
— Planina, prodam po 9 SM/m', za gotovino in kredit. Ponudbe po tel. 064/26-842 po 17. uri 6604
Najamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod: Nudim predplačilo 6605
Mlad zakonski par z otrokom išče primerno STANOVANJE (soba, kuhinja, sanitarije) v Kranju ali okolici. Plačilo dve leti v naprej. Ponudbe pošljite na naslov: Redžo Marošlič, Sr. Bitnje 49, Žabnica, tel. 22-371 -int. 39 od 6. do 12. ure 6606
V dvoposteljno SOBO na Bledu, sprejmem dva podnajemnika. Telefon 78-329 6607
Zakonca nujno najameta STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali Kranja. Telefon v oglasnem oddelku.
_ 6608
POSESTI_
Trisobno STANOVANJE z garažo v Kranju in PARCELO z gradbenim dovoljenjem zamenjam za HIŠO z malo vrta. Naslov v oglasnem oddelku. 6609
Prodam KMEČKO POSLOPJE v okolici Bleda, možno za adaptacijo za vikend ali posest. Voda in elektrika v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 6610
V centru Kranja zamenjam večjo HIŠO za manjšo. Naslov v oglasnem oddelku. 6611
Manjšo KMETIJO na samem najamem, s kasnejšim odkupom. Telefon 061/312-104 6613
Blizu Bleda prodam polovico HIŠE s parcelo. Telefon 80-053 6614
ZAPOSLITVE
Zaposlim delavca v predelavi PLASTIČNIH MAS, po možnosti kovinske stroke. Stara Loka 81, tel. 61-211
6287
Takoj zaposlim KUHARICO, lahko upokojenko. OD po dogovoru. Stanovanje v hiši. Zaposlite se v gostišču »Draga« v Begunjah na Gorenjskem 6615
Takoj zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA ali delavca z znanjem varjenja. Repovž, Strahinj, tel. 47-409, stanovanje 47-504 od 15. ure dalje
6616
V redno delovno razmerje sprejmem KV MIZARJA. OD po dogovoru. Drago Mubi, Jezerska c. 73, Kranj 6617
KUHARJA ali KUHARICO in NATAKARJA ali NATAKARICO iščemo za picerijo, ki jo bomo odprli v starem delu Kranja. Telefon 24-019
6618
Zaposlim KLJUČAVNIČARJA. Alojz Pelko, Visoko 8, Šenčur -6619
GOSTILNA »MANGERT« Bled, tel. 77-132. Sprejmemo žensko za pomoč v kuhinji, v popoldanskem času. Ugodno za upokojenke 6620
Takoj zaposlim KUHARJA in NATAKARICO v GOSTILNI »KAMP« Bled, tel. 77-441 6621
GOSTILNA pri »BIZJAKU« Zg. Bela 20, zaposli takoj KUHARICO ali žensko za pomoč v gospodinjstvu. Zaposlitev je lahko stalna ali sezonska. Nudimo sobo ali po dogovoru stanovanje. Vse ostale informacije dobite osebno. Telefon 064/45-017
6622
>50
H'j] "lk 1980. Jernej Mlinar, Goli Gorenja vas
6592
prodam ZASTAVO
TV ANTENE montiram in popravljam. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737-194 6362
ROG SERVIS, Trojarjeva 50, Stražišče, Kranj. Sprejem koles: ponede ljek, sreda, petek od 16. do 18. ure
6623
ČISTIM in POPRAVLJAM plinske in električne štedilnike. Telefon 78-367 6624
ZIDARSKI OBRTNIK prevzame zidavo hiše od temelja. Notranje omete, predelne stene ali fasade, vse vrste zidarskih del. Telefon 25-928
6625
NAROČILA za VODOVODNE INSTALACIJE, sprejema obrtnik. Telefon 064/28-427 6626
GASILSKO DRUŠTVO ŠENKOV TURN organizira v soboto, 25. maja ob 14. uri v Kosezah pri Vodicah IV. GASILSKO TEKMOVANJE za pokal Šenkovega turna. Po tekmovanju bo ob 20. uri velika vrtna veselica. Igral bo ansambel 12. nadstropje 6627
Iz prinesenega blaga, po solidni ceni ŠIVAM zavese. Telefon 28-510
6628
BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju, obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 27.5. 1985 ob 15.30 in 29. 5. 1985 ob 7.30. Delavski dom, vhod VI. ali tel. 47-256 6629
ZIDARSKA DELA opravljam poceni in solidno, z dostavo materiala in lastnimi stroji. Ponudbe pod šifro: Pogodba 6630
PRIREDITVE
MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. Vabi vas PLESNI KLUB KRAN.I! 6298
Ansambel SIBILA vabi v PETEK, ob 20. uri na P^ES pred hotel TRANSTURIST ter v NEDELJO, 26. 5., ob 14. uri na PLANINO POD GOLICO kjer bo izbor za MISS NARCIS 1985 z VESELICO 6631
Oc,^2, registrirano do 16. 4. 1986. . P^va 7- Stražišče, Kranj 6641 foh GOLFA, letnik mi: Tele-
6642
Skupina POP DESIGN vabi na PLES vsako SOBOTO v HOTEL KAZINA na Jezerskem, ob 20. uri. VABLJENI! 6632
ZŠAM ŽIRI priredi v soboto, 25. 5. 1985 VESELICO. Igra sansambel JEVŠEK s pevko Jolando 6633
Kinološko društvo Škofja Loka priredja NASTOP ŠOLANIH PSOV, dne 26. 5 1985 ob 10. uri na NOGOMETNEM IGRIŠČU v PUŠTALU
IZGUBLJENO 6634
Ušla je modra PAPIGA, sliši na ime Pika. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Zni-daršič, Kranj, Staneta Žagarja 26
6635
V okolici Škofje Loke se je izgubil BOKSER, ki sliši na ime Rolo, je temnejše tigraste barve. Kdor ga najde naj sporoči po tel. 60-218 od 15. ure dalje 6299
Izgubil se je nemški OVČAR, črno rjave barve na ime En. Jože Rebolj, Kajuhova 5. Kranj, telefon 23-457
OSTALO
V dopoldansko VARSTVO sprejmem dojenčke, od 7 meseca starosti dalje, na Planini. Telefon 26-751 6636
Iščem VARSTVO za triletno DEKLICO, s 1.6. 1985. Telefon 23-913 popoldan 6637
Sem vdova, upokojenka, grem gospodinjiti ali za družbo starejši osebi, najraje v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6638
ČESTITKA
Ob visokem življenjskem jubileju 90-letnici čestitajo dragemu očku Janezu Bajžlju iz Struževega, borcu za severno mejo, vsi njegovi.
Po sklepu upravnega odbora Gasilskega društva Tržič — mesto
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnega sredstva — orodno vozilo TAM 2000 diesel.
Avtomobil je 100.000 din.
v voznem  stanju. Izklicna cena je
Javna licitacija bo v prostorih gasilskega društva Tržič, v Bračičevi ulici 6, Tržič, dne 4. 6. 1985 s pričetkom ob 17. uri. Na javni licitaciji lahko sodeluje vsaka druž-beno-pravna in fizična oseba, ki na dan licitacije plača 10 % začetne cene.
Podrobnejša pojasnila lahko dobite po telefonu: 50-223. Ogled vozila je možen vsak dan v gasilskem domu v popoldanskem času.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz SOP — Transport
IVAN BODLAJ
roj. 1912
Od njega se bomo poslovili v petek, 24. maja 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Umrla je naša sodelavka, upokojenka
MARIJA DOLINAR
rojena Omejc
Od pokojnice smo se poslovili v četrtek, 23. maja 1985, ter jo pokopali na kranjskem pokopališču.
OO sindikata Gorenjski tisk Kranj
OBVESTILA
ELEKTROINSTALACIJE. na nOA i HIŠI ter adaptacije in popravila vam hitro tn po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indiaktor poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd . . .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286
KAMIONSKI PREVOZ lesa, opravim hitro in solidno.' Kličttč po tel. 77-854 6361
V SPOMIN
24. maja mineva leto dni, odkar je nehalo biti srce dragemu možu
FRANCU JANEŽIČU
Težko je spoznanje, da te ni in da te nikoli več ne bo. Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, tja,kjer vladata večni mir in tišina. A v mojem domu je praznina in v srcu bolečina.
Vsem prijateljem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu, moja iskrena hvala.
ŽALUJOČA ŽENA PEPCA
Tržič, 24. maja 1985
Sporočamo žalosto vest, da je umrla naša sodelavka
KATARINA KERN
bolniška sestra v pokoju
KOLEKTIV BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
BRIGITE KRIŽAJ
se zahvaljujemo za vse izraze sožalja, za cvetje, zboroma za lepe pesmi in govornikoma za besede zadnjega slovesa. Posebna zahvala velja sosedi, medicinski sestri Ani,za pomoč v zadnjih urah njenega življenja in župniku Markušu za lep
obred.
Žalujoči: mož Janez, hči Mara, sinova Milan in Janez z družinami ter drugo sorodstvo
Godešič, 12. maja 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta in starega očeta
ANDREJA URBANČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje ali denarno pomoč ter se poklonili njegovemu spominu.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 15. maja 1985
Kje si zdaj naš ljubi ata, kje tvoj ljubi je obraz, kje tvoja skrbna je roka, ki skrbela je za nas
V SPOMIN
26. maja 1985 je minilo leto žalosti, odkar je nehalo biti dobro srce nepozabnega ata
FRANCA ŠKRJANCA
iz Lahovč 13
Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le večni mir. Vedno še slišimo tvoj korak, v našem domu je praznina, v naših srcih je ostala velika bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler še nas ne bo črna zemlja zakrila.
Vsem, kj obiskujete njegov grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Lahovče, Mengeš, Britof
V SPOMIN
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, da ne bi bil z nami ti navzoč.
24. maja mineva žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce našega skrbnega moža in očeta
JANEZA KALANA
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala!
ŽENA FRANCKA IN HČERKA JANA Z DRUŽINO
Škofja Loka, 24. maja 1985
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete
MARIJE JEJ AR
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, delavcem oddelka 523 tovarne obutve Peko, Mesoizdelkom Škofja Loka in delavcem Zlita Tržič — tozd Pohištvo za izražena sožalja, darovano cvetje ter denarno pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem KUD Duplje za petje žalostink, cerkvenim pevcem ter vsem, ki stenam kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJENI
r
Hitra pomoč v nesreči
Vinku Jelencu in Frakljevim, ki jim je zemeljski usad uničil hiše, bodo pomagali krajani, delovne organizacije in občinski izvršni svet — Takoj je treba najti lokacije za gradnjo novih hiš
Dražgoše — Letošnja mrzla zima in spomladanska moča sta povzročili, da je v Dražgošah začel drseti približno 300 metiov dolg in 80 metrov širok del zemljišča. Čeprav se je komaj vidno premaknilo, je usad tako močno poškodoval hiši Vinka Jelenca in Angele Frakelj, da nista več primerni za bivanje. Trenutno se je drsenje ustavilo, vendar nihče ne ve povedati, ali se je zemlja že umirila ali pa bo še drsela proti dolini in tako ogrožala še druge stanovanjske hiše in gospodarska poslopja.
»Že pozimi je začelo pokati v stenah in so se pojavile prve razpoke«, pripoveduje Angela Frakelj. »Vendar nismo pomislili,da gre za plaz, oziroma da se zemlja premika, zato smo razpoke spomladi za-mazali in za 1. maj smo hoteli hišo prebeliti. Zaradi slabega vremena smo beljenje odložili. Po prvomajskih praznikih pa so se začele razpoke večati in na priporočilo občinske komisije za oceno škode elementarnih nesreč smo se 14. maja izselili. Sreča, da je stanovanje v dražgoški šoli, kjer je snaha učiteljica, prazno. Živino pa so vzeli v hleve sorodniki in sosedje. Tudi pri obnovi, pravijo vaščani, nam bodo pomagali, kolikor bodo največ mogli.«
Vinko Jelene, ki je hišo kupil pred šestnajstimi leti in jo je vsa leta obnavljal, jo je na priporočilo komisije sam začel podirati, tako da bo škoda manjša. Usad jo je na-
čel še bolj kot Frakljovo, ker leži ravno na osi usada.
»Krajevna skupnost nima sredstev, da bi lahko tudi denarno pomagala pri obnovi,« pravi predsednik krajevne skupnosti Pavle Be-šter. »Vsekakor pa bomo pomagali najti ustrezno zemljišče za gradnjo, prav tako pa bomo, kolikor bomo največ mogli, pomagali pri obnovi oziroma pri gradnji novih hiš. Naj povem še to, da je teren v Dražgošah povsod plazovit in so že
Pavle Bešter, predsednik krajevne skupnosti Dražgoše.
Frakljevi stanujejo v šoli.
Vinko Jelene je hišo že začel podirati. — Foto: F. Perdan
pred leti morali podreti dve hiši na drugih koncih.«
Posledice usada v Dražgošah je v torek obravnaval tudi škofjeloški izvršni svet, ki je sklenil, da morajo prizadetim takoj zagotoviti zemljišče za novi hiši in dokumentacijo. Iz sredstev rezervnega sklada za elementarne nesreče pa je za začetek odobril Vinku Jelencu 400.000 dinarjev in Frakljevim 600.000 dinarjev pomoči. Hkrati pa je sklenil, da je treba takoj začeti delati sanacijski načrt za zemeljski usad, pri čemer bodo sodelovali strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane.
Prizadetim bodo pomagali tudi v Alplesu, kjer so že sklenili, da bodo tako Jelencu kot Fraklju odobrili po milijon dinarjev posojila. V osnovni šoli Železniki pa bodo odobrili 600.000 dinarjev posojila. Pomagala bo tudi stanovanjska skupnost Škofja Loka, ki bo tudi nudila posojilo za gradnjo pod ugodnimi
P^oj*-« L. Bogataj
Prometno tekmovanje cicibanov
Kranj — Avto-moto društvo iz Kranja prireja v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj vsako leto tekmovanje s skiroji za cicibane v počastitev dneva mladosti. Na letošnjem tekmovanju, ki bo v ponedeljek, 27. maja 1985, ob 17. uri na Titovem trgu v Kranju, bodo cicibani prvič tekmovali s kolesi.
Na prireditvi bodo nastopile ekipe iz vrtcev, ki so na izbirnih tekmovanjih zbrale največ točk. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal, tri najuspešnejše tekmovalce bodo nagradili z otroškimi kolesi, vse nasto-
Srečanje prvoborcev
Občinski komite ZKS tudi letos ob dnevu mladosti pripravlja srečanje prvoborcev škofjeloške občine. Zbrali se bodo 25. maja ob 8. uri pred Domom Zveze borcev v Škofji Loki, od koder se bodo z avtobusom odpeljali v delovno organizacijo Termopol na Sovodenj. Po ogledu tovarne se bodo z vodstvom pogovorili o delu in načrtih, predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelinova pa bo na kratko spregovorila o gospodarstvu občine.
Po pogovoru bo kosilo, potem pa si bodo prvoborci ogledali bolnico Franjo. V Škofjo Loko se bodo vrnili okoli 16. ure. Tovariši iz Žirov lahko počakajo avtobus ob 8.45 na Trebiji pred Domom pod Planino.       L. B.
pajoče pa bodo obdarili s sladkarijami.
Prireditelji vabijo starše in druge prebivalce, naj si ogledajo tekmovanje in spodbujajo nastopajoče k čim boljšim rezultatom. Tekmovanje, ki je prikaz znanja cestno prometnih predpisov pri najmlajših, veliko prispeva k prometni varnosti otrok.
(S)
Srečanje invalidov
Kranj — Prek petsto obiskovalcev pričakujejo jutri ob 14. uri v Majdičevem logu v Kranju, kjer bo kranjsko Društvo invalidov priredilo prijateljsko srečanje ob 25. maju, dnevu mladosti, in minulem mednarodnem dnevu invalidov. Praznik bodo obeležili s kulturnim programom, za njim pa bo na vrsti družabno srečanje.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
25. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I in Planina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Kokrica od 7. do 18. ure, PC Šenčur od 7. do 17. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Klemenček Duplje od 7. do 16. ure.
V nedeljo, 26. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet,
JESENICE
Rožca, na Plavžu, in Delikatesa, Kasta 3 na Kor. Beli
TRŽIČ
Mercator Bistrica, Živila Jelka in Mer-cator, Trg svobode 21.
Avtocesta Naklo—Ljubljana
Lepo speljana in varna
Predsednik komisije za tehnični pregled avtoceste Naklo—Ljub' ljana in glavni republiški gradbeni inšpektor dipl. inž. Jaka Pj"*" hoda: »Ker smo dela nadzorovali že med gradnjo, najbrž ne u° napak, ki bi zadrževale izdajo uporabnega dovoljenja ...«
Vodice — V prostorih glavne baze za izgradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana v Vodicah so se v torek, 21. maja, dopoldne prvič sestali vsi člani komisije za tehnični pregled avtoceste. Vodi jo glavni republiški gradbeni inšpektor dipl. inž. Jaka Prihoda Tako se je začelo odštevanje pred svečanim trenutkom, ko bo 29 kilometrov dolga avtocesta odprta za promet.
Prekršili smo nenapisano pravilo in se proti običaju udeležili začetka sestanka in dela komisije za tehnični pregled avtoceste. Predsednika dipl. inž. Jaka Prihodo smo povprašali, kaj pomeni in kako bo potekalo delo komisije.
»Danes začenjamo tehnični pregled, ki bo trajal do konca meseca in se bo nadaljeval tudi junija. V komisiji sodelujejo vsi inšpektorji in vsi predstavniki organov oziroma organizacij, ki so dali soglasja za ta veliki objekt. Začenjamo s pregledom deviacij, po katerih že deloma poteka promet. To so deviacije "Naklo— Strahinj, Naklo—Cegelnica, Kranj — Golnik, Rupa—Kokrica in Kranj — Preddvor, ter regulacij Dupeljščice, Gameljščice in objektov na teh delih.«
»Torej je program tehničnega pregleda časovno razporejen .«
»Tako je. S pregledi začenjamo na objektih oziroma delih, kjer so izvajalci končali in jih zato že lahko prevzemamo. Tako načrtujemo 28. in 29. maja tehnične preglede na pokritem vkopu v Šentvidu in na mostovih čez Savo, Kokro in Rupovšči-co. Nazadnje bo na vrsti še celovit pregled celotne avtoceste z vso opremo in signalizacijo ter cestninsko postajo. Če bo vreme kolikor toliko naklonjeno, potem bi s pregledi morali končati nekako do srede junija.«
»Za oceno je seveda še prekmalu. Morda pa bi vseeno lahko kaj rekli o tem objektu?«
»Ker smo dela nadzorovali že med samo gradnjo, najbrž ne bo napak, ki bi zadrževale izdaio uporab-
Predsednik komisije za tehni pregled avtoceste Naklo—Ljubljani in glavni republiški gradbeni i" špektor dipl. inž. Jaka Prihoda: »De' la smo nadzorovali že med sarno gradnjo. Najbrž ne bo napak, ki & zadrževale izdajo gradbenega dovO' ljenja.«
"
nega dovoljenja. Seveda pri tako likem objektu običajno prihaja "° pripomb oziroma manjših odst°' panj, ki pa jih je običajno moč sor^ merno hitro odpraviti in rešiti. W pomembnejše pa je, da moramo de* sledno spoštovati in tudi zagotovi prometno varnost. Sicer pa misli^ da ne bom prehitel z mnenjem, °e rečem, da je celotna trasa avtocest od Naklega do Ljubljane zelo leP° speljana.«
»In kdaj lahko pričakujemo otvO' ritev?«
»V takih vremenskih razmer3^ kot so danes in v tem časovnem 0£ dobju je na takšnem objektu mogo^ zares zelo dobro in kvalitetno dela^ Mislim, da bi vsi izvajalci z deli ko? čali lahko sredi junija. Otvoritev o& roma začetek prometa na njej pa J potem samo stvar dogovora.«
A. Žalar
Jutri: Dan mladosti na Primskovem — Že od ponedeljka naprej so v vrtcu delovne organizacije lbi v Kranju vsak dan ob 17. uri na programu prireditve pod naslovom Teden mladosti ni Primskovem (na sliki: prireditev v torek). Društvo prijateljev mladine Primskovo pa bo skupaj z družbenimi organizacijami le krajevne skupnosti jutri, 25. maja, ob 10. uri na športnem igrišču v Kokrškem logu pripravilo osrednjo prireditev z naslovom Dan mladosti na Primskovem. Namenjena bo najmlajšim, mladim in starejšim. Vodil jo bo Mito Trefalt. Če bo vreme le količkaj ugodno, bo na programu 15 tekmovalnih igric. Na ogled bo 200 modelov različnih letal. V šotoru civilne zaščite bodo vrteli filme. Ivanka Beguš bo pripovedovala zgodbice, pravljice in pesmice. Predstavila se bosta slovenski par na kmečki ohceti: Sandi Zevnik s Primskovega in Bernarda Sušnik iz Bohinjske Bistrice. Nastopili bodo tudi člani folklore, pevski zbor, učenci s plesi in drugi. Obljubljajo, da ne bo nikomur dolgčas, zato na svidenje jutri v Kokrškem logu na Primskovem — A. Z. — Foto: F. Perdan
GLAS   Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ___j
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja I.oka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novin*^ Leopoidina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplot^ Andrej Zular in Danica Zavrl-2lebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko HaJ"^ Tone Guzclj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik' ^ januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tl*^"}q$ ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, ra^a M vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za 1. polletje 1.250 ^
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
NOVO NOVO NOVO
Odpiramo v petek, 31. maja, oh 10. uri
RADOVLJICA