Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431, Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N I N A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 670
TRST, ČETRTEK 9. NOVEMBRA 1967, GORICA
LET. XVI.
Pomen
Vesoljskih
raziskav
Velikansko tekmo med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo v izstreljevanju raket v vesoljstvo je nedavni uspeh Sovjetov s pristankom sonde na Veneri še bolj razvnel. Ta četrtek bodo izstrelili — v primeru lepega vremena — z rta Kennedy v tir okrog zemlje velikansko raketo »Saturn«, visoko nad 100 in težjo od 2000 ton. V vesolje bi lahko ponesla Dieselovo lokomotivo.
Te dni je objavil turinski dnevnik »La Stampa« uvodnik, v katerem odločno zagovarja vesoljske raziskave nasproti očitkom, da gre preveč denarja za te stvari, medtem ko ljudje na svetu stradajo. Avtor članka meni, da znanost in umetnost, s tem pai tudi človeška kultura in omika, ne bi napredovali, če ne bi nekega dela od tistega, kar omikani narodi ustvarijo, porabili za nove raziskave. Ravno te ustvarjajo nove možnosti in vire za odpravljanje revščine, bolezni in drugih stisk na svetu. Pa tudi vsa kultura je bila ustvarjena s tistim, kar so imeli ljudje trenutno na svojem času in sredstvih odveč. In tako je še danes.
Če bi porabili vsa sredstva, ki gredo zda| v Združenih državah, v Sovjetski zvezi in tudi drugod, za vesoljske raziskave, rajši za lajšanje stisk na svetu, revščine, podhranjenosti, bolezni, nevednosti in kar jih je še, bi sicer to začasno, morda za nekaj desetletij, gotovo nekaj zaleglo, a potem bi se znašel civilizirani svet brez rezerv, brez novih možnosti, da pomaga, in brez perspektiv za bof-dočnost. In prišel bi čas, ko bi se današnji visoko razviti svet industrijske civilizacije sam znašel na robu stiske ali v njej.
Danes je omikani svet ravno zato v stanju, da pomaga zaostalim narodom, ker je zaradi razvoja svoje znanosti in tehnike napredoval hitreje kot oni. (Da bi lahko še precej več pomagal, a ne na račun znanstvenih raziskav lin kulture, je drugo vprašanje). S svojimi možnostmi vedno prehiteva verjetnost kakih velikih svetovnih stisk, ki bi mogle postati katastrofalne za človeštvo, npr. pomanjkanje hrane, česar se vsi tako boje. Do tega pa ne bo nikoli prišlo, ker znanost hitreje odkriva nove vire hrane, za zdaj še teoretične, kakor človeštvo izkorišča stare.
Nagel razvoj znanosti pomeni zato varnostni jez pred vsemi predvidenimi in nepredvidenimi nesrečamii svetovnega obsega, ki bi lahko zadele človeštvo. To velja tudi za še dokaj oddailjeno možnost preobljudenosti, četudi je postal strah pred njo že prava mora za velik del človeštva in tudi za katoliško Cerkev, ki se je znašla pred hudim moralnim in teološkim problemom omejevanja rojstev s kemičnimi sredstvi, s tabletami. Ve-(Nadaljevanje s 3. strani)
GOVOR BREŽNEVA
NA PROSLAVI REVOLUCIJE
Na slovesni proslavi petdesetletnice bolj-ševiške revolucije v Rusiji, ki je bila prirejena v Moskvi za zastopstva inozemskih komunističnih partij in katere sta se seveda udeležili tudi zastopstvi italijanske in jugoslovanske partije, prvo pod vodstvom Longa, drugo pod Titovim vodstvom, je imel Brežnev govor, ki je trajal štiri ure in deset minut. Povedal je marsikaj, kar je vzbujalo zanimanje poslušavcev, a verjetno še bolj tistih, ki so sedeli doma in v tujini pri radijskih aparatih ali televizorjih, kakor pa udeležencev zborovanja, katerih njegove misli najbrž niso iznenadile.
Po splošni sodbi si je Brežnev prizadeval nekako rehabilitirati stalinistično obdobje v sovjetski partiji. Stalinovega imena sicer ni imenoval, a izrekel tudi ni nobene kritike na njegov račun. Zagovarjal je tezo, da sta se teorija in praksa sovjetske partije vedno skladali; ta trditev pa je v nasprotju s tistim, kar so trdili svoj čas Hruščev in drugi kritiki Stalinove dobe, namreč da je bila pod Stalinom enotnost teorije in prakse razbita. Vse odklone od stalinistične linije je označil Brežnev za odklone od leninizma; šel je celo še dalje in tolmačil uničenje vseh opozicio-nalnih skupin v partiji kot potrebno in koristno dejanje celotne partije.
Tudi kar zadeva obdobje druge svetovne vojne, je Brežnev revidiral Hruščovovo stališče, da je Stalin zanemaril priprave za obrambo pred Nemci in da je bila Sovjetska zveza zaradi tega preslabo pripravljena na nenadni Hitlerjev napad. Brežnev je zdaj izjavil, da je sovjetska partija (ki jo je seveda imel Stalin takrat popolnoma v oblasti) pravočasno predvidela Hitlerjev napad in državo oborožila.
MOLK O HRUŠCOVU
O Hruščovovem obdobju v sovjetski politiki je Brežnev, kot že omenjeno, molčal. Niti omenil ni velikanskih sprememb in dramatičnih dogodkov, ki so se takrat odvijali in ki so temeljito spremenili vse sovjetsko življenje, zlasti z odpravo kulta osebnosti, osebne diktature in dotedanje zaprtosti nasproti svetu, pa tudi doslednega favoriziranja težke industrije na škodo življenjske ravni ljudstva. Zdi se, da smatra Brežnev vse tisto za obremenitev sedanje sovjetske politične linije. Znameniti 20. kongres sovjetske partije, na katerem je Hruščov razkrinkal Stalinove zločine in kjer je dobil stalinizem ostro in zgodovinsko obsodbo, je omenil Brežnev le v dveh brezpomembnih stavkih.
Zelo pa je poveličeval sovjetsko vojsko; očitno je, da jo smatra sedanji sovjetski režim za zelo važno orodje svoje »politike
moči« in za nekakega partnerja in važno oporo vlade v njeni politiki. Niti sindikati niti nobena druga interesna skupina ali plast ni bila deležna v njegovem govoru take pozornosti, najmanj intelektualci, za katere je še vedno prav malo svobode. Tudi sedanji režim jih smatra samo za kategorijo, ki mora služiti ciljem partije pri »produciranju« masovne kulture in zabave za »delovne ljudi« ter za ideološko vplivanje nanje v smislu partije.
SVETOVNA KOMUNISTIČNA |	KONFERENCA
V pogledu zunanje politike se je Brežnev med drugim zavzel za sklicanje komu-1 nistične svetovne konference in za tesnejšo politično in vojaško strnitev vzhodnega bloka. Iz njegovih besed je bilo razvidno,
1 da računa, da je večina inozemskih partij že pristala na tako svetovno komunistično konferenco. Zato je pričakovati, da bo prišlo do nje že v nekaj mesecih. Brežnev je ! poudarjal potrebo po enotnosti v svetov-1 nem komunističenm gibanju, kljub popolni neodvisnosti posameznih partij — s čimer je očitno sprejel, vsaj formalno, stališče jugoslovanske in romunske partije. S tem v zvezi je Brežnev napadel kitajske komu-j niste in jih obdolžil, da skušajo razcepiti ' mednarodno komunistično gibanje in da 1 ovirajo vietnamske komuniste v njihovem boju proti zločinskemu napadu Združenih držav. Ko je to govoril, sta dva kitajska 1 diplomata, ki sta bila navzoča na zborova-1 nju, zapustila dvorano.
! Brežnev je potem zaključil, da bi mogli biti vojaški uspehi vietnamskih komunistov mnogo večji, če Mao Tse Tungova j skupina ne bi ovirala koordinacije komunistične pomoči od zunaj. Sovjetska zveza J pa je odločena, je rekel, še naprej pomagati Vietnamu, dokler ne bodo ameriški imperialisti prenehali z vojno in zapustili , Vietnama. Dejal je tudi, da mora biti komunistični tabor buden, kajti nova sve tovna vojna bi povzročila neizrekljiva opustošenja. Zato je treba ustanoviti enotno fronto proti imperializmu in vojni. Njegov govor je bil v splošnem bojevit.
PODPORA ARABCEM
Z zanimanjem so bile sprejete zlasti njegove besede o sporu na Bližnjem vzhodu. Rekel je, da so Velika Britanija in Združene države podprle »izraelsko agresijo«. Arabski narodi pa so se lahko ponovno prepričali, da je Sovjetska zvezi njihova prijateljica. Sovjetska zveza bo tudi zana-prej pomagala »borcem za svobodo«. Ta pomoč bo lahko politična, gospodarska ali
(Nadaljevanje m 2. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 12. novembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kurent in njegove gosli«. Pravljica, napisal Gustav Strniša; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 »Deset-yenski kovanec«. Radijska drama, napisal Shuntaro Taniikawa, prevedla Lada Mlekuž. Igra RO., režira Stana Kopitar; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore — Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«; 21.30 Vašiki ansambli; 22.10 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 13. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 18.00 Zbor »Monteverdi« Italijanskega Kulturnega Instituta v Hamburgu; 19.30 Misli in nazori; 20.50 Pripovedniki naše dežele — Vinko Beličič: »Upanje«; 22.30 Slovenski solisti. Violončelist Ciril Škerjanec, pri klavirju Marijan Lipovšek.
e TOREK, 14. novembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore — Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«; 17.20 Slovenščina za Slovence, pripravil prof. Martin Jevnikar; 17.40 Dr. Danilo Sedmak: »Domišljija«; 17.50 Ljudske pesmi v izvedbi Ljube Berce-Košuta in Nerine Pelizon s Triom Možina; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Manuel De Falla: »Lutkovno gledališče mojstra Pedra«, opera v enem dejanju; 22.45 Črni cvet, jazzovska revija.
« SREDA, 15. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (Za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Lilki iz naše preteklosti: »Miroslav Vilhar«; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (Za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.30 Znani solisti v Trstu, pripravlja Claudio Gherbitz; 19.10 Zdravniška posvetovalnica, pripravila dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) »Za vašo knjižno polico«.
k ČETRTEK, 16. novembra, ob: 12.00 »Tri in ena — Sobotni varjete«, besedilo Danila Lovrečiča; 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva — Marija Kacin: »Manjši slovstveniki 14. stoletja«; 18 00 Zbor »Jacopo Tomadini« iz Vidma; 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki. radijski tednik za najmlajše. Pripravlja Kra-sulja Simoniti; 20.35 »Črni tulipan«. Napisal Aleksander Dumas, prevedel Silvester Škerl, dramatiziral Jožko Lukeš. Igra RO., režira Jože Peterlin.
• PETEK, 17. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje, pripravlja prof. Tone Penko; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Ne vse, toda o vsem, 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 19.10 Novele XX. stoletja — Alojz Kraigher:	»Kakor kralj na svoji zemlji«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe.
• SOBOTA, 18. novembra, ob: 12.00 Kulturni odmevi; 14.45 Pojeta: Anna Identici in Tom Jones; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — Oddaja za avtomobiliste; 16.15 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Druga oddaja. Slovensko gledališče v dobi razsvetljenstva; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Obletnica meseca: »Marie Curie ob stoletnici rojstva«; 18.30 Veliki mojstri jazza: Harry James; 19.10 Družinski obzornik, pripravlja prof. Ivan Theuerschuh; 20 35 Teden v Italiji; 20.50 »Tri iin ena — Sobotni variete«; 21.20 Vtrblo na ples; 22.20 Za prijeten konec tedna.
NOVI PREDSEDNIK SENATA
Za novega predsednika senata je bil v sredo izvoljen senator Ennio Zelioli Lanzi-ni. Novi predsednik se je rodil pred 68 leti v pokrajini Cremona in pripada demokri-stjanski stranki. Med drugo svetovno vojno se je udeležil odporniškega gibanja, član senata pa je že od leta 1948. Zadnjih sedem let je bil podpredsednik senatne zbornice.
Dosedanji dolgoletni predsednik senata Cesare Merzagora je zato odstopil, da bi se — kot je sam poudaril — laže posvetil političnemu in parlamentarnemu delovanju. Merzagora se ne strinja s sedanjo vladno politiko, kar je javno povedal na nekem zborovanju, ki so se ga med drugimi udeležili predsednik republike, ministrski predsednik in mnogi drugi ministri. Ker je ob tej priložnosti kritiziral tudi ustanovitev \ dežel, so ga javno napadli tudi komunisti.;
Vse kaže, da hoče Merzagora zdaj aktiv-: neje poseči v politični boj, česar kot pred sednik senata do zdaj ni mogel.
—0—
SLOVENIJA HOČE BITI SORAZMERNO ZASTOPANA
V skupščini LR Slovenije in sploh v slovenskih političnih krogih ter v tisku se je začela akcija za pravičnejše zastopstvo Slovenije v zvezni upravi v Beogradu in v di- j plomaciji. Slovenija je zastopana zdaj približno samo s 50% tolikih predstavnikov, kot bi morala biti glede na svoje prebivalstvo. Tega so krivi v veliki meri slovenski funkcionarji sami, ker se branijo iti v Beograd. S tem namreč izgube pravico do svojega stanovanja v Sloveniji in si nakopljejo tudi razne druge nevšečnosti ekonomskega značaja, pa tudi glede šolanja otrok itd. ali
pa morajo živeti ločeno od družine. Cela ministrstva so zato brez Slovencev.
Zdaj skušajo urediti vprašanje tako, da bi zagotovili slovenskim predstavnikom — to pa velja tudi za druge republike — primerne ekonomske pogoje v Beogradu in da se ne bi znašli na slabšem kot prej po večletnem službovanju v Beogradu.
PAPEŽ NA POTI OZDRAVLJENJA
Papež Pavel VI., ki je bil ob koncu preteklega tedna operiran zaradi bolezni, o kateri so poročali že več mesecev, je na poti naglega okrevanja. Z vseh strani sveta dobiva nešteto voščil za svoje zdravje. Zdravniki so prepričani, da bo popolnoma ozdravel in da ne bodo nastopile nikake poope-racijske komplikacije.
ZA SLOVENSKA ULIČNA IMENA V TRSTU
Občinski svetovalec Slov skupnosti Rafko Dolhar je te dni naslovil na tržaškega župana Spaccinija pismeno vprašanje, v katerem ga opozarja na potrebo, da se nekatere mestne ulice poimenujejo tudi po slovenskih zaslužnih možeh. Svetovalec pripominja, da je občinska uprava že v preteklosti prevzela to obveznost in da je to vprašanje aktualno zlasti sedaj, ko je več ulic dobilo nova poimenovanja.
Od slovenskih zaslužnih mož, ki bi lahko prišli v poštev, navaja dr. Dolhar naslednja imena: glasbenike Marija Kogoja, Vasilija Mirka in Franca Venturinija; zgodovinarja Josipa Godino - Vrdelskega; pesnika Iga Grudna; pisatelja Ivana Cankarja; pesnike Franceta Prešerna, Srečka Kosovela. Simona Gregorčiča, Franceta Cegnarja in Koseskega; slikarja Alberta Sirka; pisca Jako Stoka in končno še bazoviške žrtve.
(firitansbi ta buri s ti izgubljajo glasove
TEDENSKI KOLEDARČEK
12. novembra, nedelja: Emil, Avrelij
13. novembra, ponedeljek: Stanislav, Nevenka
14. novembra, torek: Borislava, Jozafat
15. novembra, sreda: Leopold, Jerica
16. novembra, četrtek: Albert, Vanč
17. novembra, petek: Ljuba, Gregor
18. novembra, sobota: Milko. Hilda
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago j Legiša • Tiska tiskarna »Grapbii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V Angliji so imeli v četrtek preteklega tedna nadomestne volitve v treh volilnih okrožjih. V dveh sta zmagala konservativna kandidata za spodnjo zbornico. Edini konservativni kandidat, ki je bil pri teh volitvah poražen, je — Winston Churchill, eden izmed vnukov pokojnega velikega dr- ^ žavnika. To pa dokazuje, da se Angleži vendarle ne zanesejo stoodstotno na — tradicijo.
GOVOR BREŽNEVA NA PROSLAVI REVOLUCIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) vojaška, glede na okoliščine. Te njegove besede si razlagajo v svetu kot jasno grožnjo, da je Sovjetska zveza pripravljena tudi vojaško podpreti arabske države v morebitni novi vojni z Izraelom. V kakšni obliki, o tem se da ugibati: ali samo z orožjem ali tudi z vojaštvom. Gotovo je le to, da je Sovjetska zveza s tem svojim vtikanjem v spor na Bližnjem vzhodu, ki bi ga seveda rada izkoristila, da dobi večji vpliv na 80 milijonov Arabcev, zelo za pletla tamkajšnji položaj in ga oddaljila od pametne in sporazumne rešitve. Dala je samo potuho arabski trmi, da se ne pogajajo z Izraelom za nobeno ceno — dokler ne bodo Izraelci uničeni, kot je te dni ponovno zatrdil voditelj organizacije palestinskih Arabcev.
Laburisti so izgubili pri teh volitvah sorazmerno zelo veliko glasov. V volilnem okrožju Leicester, kjer so imeli doslej večino 5500 glasov, so bili grdo poraženi. Konservativci so dobili 4000 glasov več. Se hujši poraz so doživeli v škotskem vo-livnem okrožju Hamilton, ki je veljalo za najtrdnejšo laburistično trdnjavo v vsej škotski, še lansko leto spomladi so zmagali z večino 16.000 glasov. Zdaj pa je zmagal kandidat — ali pravilneje kandidatka — škotskih nacionalistov z večino 1800 glasov. To je advokatinja Winnie E-wing, ki bo odslej zastopala narodno zavedne Škote v britanski spodnji zbornici.
V Gortonu pri Manchestru je laburistična stranka sicer obdržala svoj mandat, a njena večina se je skrčila na 580 glasov. Proti njej je kandidiral, kot omenjeno, Churchillov vnuk, Churchill-Spencer. Tolaži se lahko s tem, da je tudi njegov stari oče prvič propadel pri volitvah.
Politični opazovavci v Londonu si razlagajo ta laburistični poraz kot slabo znamenje za to stranko pri prihodnjih splošnih volitvah. Ljudje najbrž niso zadovoljni z gospodarsko politiko laburistične vlade — če so Britanci sploh kdaj zadovoljni z vladno gospodarsko politiko. Zdi se, da ne. Nekaj pa je pripomogel k porazu laburistov tudi jiorast škotskih nacionalistov, ki hočejo neodvisnost.
Avstrijska vlada v težavah
Vlada kanclerja Klausa je imela od vsega začetka — odkar je Avstrijska ljudska stranka (OVP) sama prevzela vlado — v načrtu, da zajezi preveliko trošenje proračunskega denarja in zmanjša kolikor mogoče državni proračun ter tako tudi zmanjša nevarnosti inflacije. S tem pa si je nakopala težave pri volivcih. Pri pogajanjih za novi državni pi'oračun so predstavniki gospodarstva in kmetov sicer pristali na to, da doprinesejo svoj delež k tem naporom, upira pa se uradništvo, češ da se vlada ni posvetovala z njim, preden je sprejela ukrepe o varčevanju.
Gospodarstvo in kmetje pa grozijo, da če uradništvo ne bo doprineslo svojega deleža, tudi oni ne bodo podprli vlade pri varčevalnih ukrepih in ne bodo pristali nanje. To nezadovoljstvo z vladno gospodarsko politiko, ki je, objektivno gledano, nujna, se kaže tudi na političnem področju, kjer je vladna Ljudska stranka doživela pri deželnih volitvah v nekaterih deželah izgube nasproti opozicionalni socialistični stranki. Po takem neuspehu v deželi Gornji Avstriji imata zdaj Ljudska in Socialistična stranka enako število zastopnikov v deželnem zboru — vsaka po 23 — in socialisti so prejeli v celoti celo 5000 glasov več kot Ljudska stranka. Tej grozi, da bo izgubila deželnega glavarja, če je ne podprejo liberalci s svojima dvema poslancema. Ti pa so bolj za politiko nevtralnosti do boja med obema velikima strankama.
K vsemu temu se pridružuje še nevarnost stavk in pretiranih zahtev po povišanju plač. Nekatere kategorije uslužbencev in delavcev zahtevajo celo fantastična povišanja od 12 do 18°/o, medtem ko se produktivnost viša mnogo bolj počasi. Plače so se dvignile zadnja tri leta v nekate-
V vročem julijskem soncu smo se večkrat ustavili, da bi si odahnili, občudujoč lep razgled, ki se je razgrinjal pred nami, in posebno obširno ravnino, posejano z mesti in vasmi in obrobljeno s sinjo verigo daljnih gora. In od tega razgleda so se nam pogledi vedno spet vračali k mestu pod nami, z njegovimi neštetimi šilastimi pročelji ozkih starih hiš in z obsežnimi, strmimi rdečimi strehami, s katerih so mežikala ozka podstrešna okenca. Na naši desni so se dvigali grajski stolpi, najbližji pa nam je bil Stolp tortur, mračen in mogočen stolp, ki je služil nekdaj za ječo in mučilnico. Ta velja za eno naj večjih zanimivostih, in zlasti še zaradi takoimenova-ne »niirnberške železne device«, ki še vedno stoji v njem in že stoletja uživa žalostni sloves kot eden naj hujših dokazov grozotne okrutnosti, katere je sposoben človek. Dolgo smo se pripravljali, da bi si jo šli ogledat, in zdaj smo končno bili na tem.
Ko smo se spet enkrat ustavili med hojo in se naslonili na grajski zid, ter se zazrli na mesto in vrtove pod seboj, je vzbudil našo pozornost ljubek prizor na vrtu pod nami. Ravno pod mogočim sivim zi-
rih panogah, npr. uslužbencem v trgovini, za 25°/o, medtem ko se je obseg trgovine povečal le za 14%i, cene pa za ll"/o. Celo zadnji kongres avstrijskih sindikatov je postavil mnogo nižje zahteve po povišanju, vendar pa se mnogi sindikalni funkcionarji ne ozirajo na to in tudi ne na splošni gospodarski položaj Kaže, da spadajo tudi Avstrijci k tistim narodom, ki so se preobjedli svobode in blaginje ter se izpostavljajo novim nevarnostim strastnih notranjepolitičnih in socialnih sporov. Ti pa lahko avstrijsko demokracijo odločilno oslabijo in uravnavajo pot kakim skrajnežem na levi ali na desni, kot se je to zgodilo v Grčiji in že prej v Franciji, kjer je De Gaulle samo logična posledica razprtij med strankarskimi politiki, katerim so bile strankarske, skupinske in osebne koristi več od narodnih.
V teh dneh nam je misel na smrt bližja kot običajno. Sicer se sodobni človek nerad ukvairja s tem vprašanjem; živi kakor, da bi smrti ne bilo, vsaj zanj ne. In vendar je smrt dzmed vseh življenjskih danosti najbolj gotova, da, absolutna gotovost našega življenja. Vse drugo je le več ali manj verjetno in po svoji naravi in pomenu kaj relativno. Spričo tega ima vsak človeik določen, zaivestnejši ali nezavestnejši odnos do smrti, dasi se izogiba soočenju s tem vprašanjem. Toda smrt ostaja kljub temu največja gotovost našega življenja.
Človek je v zgodovini gledal na smrt pretežno v luči svojega verovanja. A tudi ta tradicionalna gledanja dobivajo v zadnjem času novo osvetli lev in poudarek. Za krščanstvo je v tem pogledu najznač.lnejš.i doprinos francoskega filozofa in znanstvenika-paleontologa p. Teilharda de Char-dina. Pa tudi v marksizmu odkrivamo v tem nove poglede. Tako beremo v oktobrski številki dunajske revije za dialog Neves Forum članek 41-letne
dom je ležala velika, lepa črna mačka in sc igrala z majhnim, prav tako črnim mladičem. Migala je z repom, ki ga je mucek skušal ujeti, ali pa ga rahlo odrivala s šapami da ga je še bolj razvnela v igri. Bilo ju je res lepo videti tam v soncu, ki je vroče pripekalo na ozki vrt med grajskim 7-i-dom in stenami lepih ponosnih starih hiš, ki jih je čas napravil samo še lepše.
Elias P. Hutcheson je izluščil iz zida manjši kamen in se pripravljal, da ga vrže na vrt. Moja žena je to opazila in ga prijela za roko.
»Nikar, gospod Hutcheson. Lahko bi zadeli mucka.«
»Nikakor, gospa. Pazil bom. Zabavno bo videti, kako se bosta začudila, odkod je nekaj priletelo.«
»Rajši ne, gospod Hutcheson, mu je prigovarjala moja žena.
On pa se ni dal pregovoriti.
»Vaš strah je popolnoma odveč, gospa,« jt rekel. »Saj veste, da še muhi ne bi storil žalega. Rad imam živalice. Vrgel bom kamen daleč proč, da ju ne zadenem. Boste videli, kako smešno se bosta začudila.«
(Dalje)
POMEN VESOLJSKIH RAZISKAV
jNadaljevanje s 1. strani) soljske raziskave bodo brez vsakega dvoma; odkrile in omogočile življenje na drugih planetih, preden bo človeštvo prišlo tako daleč. Pri tem ne bodo predstavljali več ovir niti daljave niti mraz in morda tudi ne več vročina, z umetnim ustvarjanjem ozračja, zlasti če upoštevamo, da napreduje znanost vedno hitreje in danes že s pravo vrtoglavo hitrostjo ter da bo odkrila še možnosti, o katerih se nam danes niti ne sanja, kakor se ljudem 18. m še 19. stoletja ni sanjalo o atomski sili.
Jugoslavija se pogaja z Evropsko gospodarsko skupnostjo za čimvečje carinske o-ajšave.	j	|
Zahodni časnikarji, ki so prisostvovali vojaški paradi za 50-letnico revolucije v Moskvi, so raznesli vest, da poseduje Sovjetska j zveza vesoljsko atomsko bombo.
ga praškega filozofa Milana Machovca z naslovom: Marksizem in smrt, s podnaslovom: marksistična teorija komunikacije. Spričo aktualnosti vprašanja želim podati njegove misli.
MARKSIZEM IN SMRT
Človek občuje — komunicira s svojim prija-leljam pa tudi s svojim nasprotnikom in to ne samo v svoji neposredni okolici, temveč more občevati tudi z zgodovinskim človekom iz drugih časov. Tako morem, voditi dialog tudi s svojim »boljšim jazom«, s svojo lastno perspektivo, z vsemi svojimi možnostmi in željami — potem morem doseči končno tudi najvišjo možno obliko dialoga, to je dialog med »jazom« in »neja-fom«. To je dialog s svetom »brez mene«, s kompleksnostjo tega, kar nisem »jaz«, kar je v bistvu ob polni zavesti konflikta moje biti in moje »ne-biti« identično s smrtjo.
»Moja smrt« — edina absolutna gotovost v mojem življenju — ne pomeni za »modernega človeka« po pravilu sploh »nič«, kot je že zdavnaj poudaril Epikur. Smrt pomeni zgolj točko, končno točko nekega bivanja, torej nobeno bivanje več.
To pojmovanje je »normalno« in značilno le za človeka, ki je pogreznjen v stvari. Ce omejim svoj »jaz« na posest stvari, njih razumevanje in uporabo, potem je smrt resnično zgolj »konec«, točka, s katero se zaključi moje življenje.
Ce sc pa v človeku razvije notranji dialog, težnja za rastjo in samoproraščanjem, iskanje za vedno višjimi oblikami »jaz«, potem smrt ne pomeni več neke točke, ne več »nebivanja«, marveč to moje »nebivanje« postane v meni resničnost, postane stvarnost moje življenjske usode.
S SMRTIO ŽIVETI
Potem ne živrn le tako dolgo, dokler bivam, dokler sem, kakor bi to formuliral Epikur, ne le »pred smrtjo«, marveč »živini s smrtjo«, z do-življenje svoje lastne smrti. V svojih načrtih in željah »računam« s smrijo in po tem uravnavam svoje celotno življenje.
Smrti odstraniti ne morem, pač pa jo zmorem vključiti v svoje življenje. To pomeni, da svoj.-življenjske ideale tako preoblikujem, da jih smrt ne uniči, marveč izpopolni.
Lahko postavim vprašanje, kaj pomeni svet »brez mene«, svet z mojo smrtjo, in to morem predpostaviti svojemu aktivnemu odnosu do sveta.
Dialog s smrtjo je dialog s svetom »brez mene«, z absolutnim »ne-jazom«. Samo v tem najdem končno in povsem samega sebe, kajti le spričo smrti se mi razodene, kaj je bilo v mojem, življenju in v mojem »jazu« bivanjsko važnega in pomembnega.
Na mrtvaški postelji ni več laži in taktiziranja ; človek stoji končno popolnoma gol sam pred slabo, šele spričo smrti spozna, za kaj je v življenju resnično šlo: če ne za več — navadno je lak o — vr.aj za to, da si želimo, da bi nas otroci, ko dorastejo »razumeli«, gledali v nas poštene ljudi, in na tihem upamo, da bodo »našo stvar« nadaljevali.	Marija	Krlič (Dalje)
Niirnberška „ ŽclcZtiO devica”
99
|Bram Stoker — Prevedel F. J.
DIALOG S SMRTJO
^ T'i2rii/{pgfi
Finžgarjev dom - dom openske mladine
Zadnjo nedeljo v oktobru je bil v Finžgar-jevem domu nedeljski prosvetni popoldan. Nastopili so spet naši openski študentje, ki igrajo v svojem godalnem kvintetu »Fleia-des«. Ogreli so posebno mlade poslušavce v dvorani.
V drugem delu pa je zaživel pred nami Finžgarjev svet, to se pravi naša Gorenjska, v kateri je bil rojen, kjer je živel in deloval pisatelj, po katerem ima Dom ime. V lepih barvnih slikah smo se bližali temu svetu, vmes pa so bile recitacije in pripovedi iz Finžgarjevih literarnih de' ter glasba in petje. Večer je bil zares prijeten in zanimiv.
To nedeljo, 12. novembra pa bo na vrsti drug tak večer z barvnimi slikami, s pripovedmi in petjem. Prikazan bo slovenski svet. ki ga malo poznamo. Začetek ob petih popoldne.
PRIREDITVE V FINŽGARJEVEM DOMU
Prejšnjo nedeljo je bila v našem Fin-žgarjevem domu prva prireditev v letošnji sezoni za otroke. Nekoliko pozno, a dobro je tudi to.
Glede na potek prve prireditve pa so izrazili nekateri starši željo, da bi bile prireditve vsebinsko malo bolj pestre in da bi tudi dalje trajale. Mogoče bi bilo prav, če bi teh mladinskih sestankov (ker na njih naj bi se pač shajala predvsem mladina) ne jemali preveč kot prave prireditve s togimi točkami, ki se naglo odvijajo in nato hiter konec, kakor da se prirediteljem mudi, da imajo dvorano čimprej prazno. Mladina naj ne bi imela občutka, da
je tam samo mimobežen gost. Med zidanjem dvorane in pri njenem odprtju se je veliko govorilo, da je dobila openska mladina končno svoj dom, v katerem se bo lahko počutila doma. Toda od takrat je minil že lep čas, prireditev pa je bilo sorazmerno malo in še te so bile kratke. Mogoče bi bilo dobro, če bi mladini ob taki priložnosti kdo spregovoril, morda kak vzgojitelj ali vzgojiteljica in jim kaj povedal s področja vzgoje, dogajanja v svetu, kakšno pravljico ali kar koli. Lahko bi jim prebral tudi pravljico ali odlomek iz kake lepe mladinske knjige ter jim vzbudil zanimanje zanjo in za branje sploh.
Tudi dijaški orkester »Pleiades« nastopa preveč koncertno. Zaigra nekaj skladb na odru, kot na koncertu, in konec. Otroci pa bi ga radi dalje časa poslušali. Zanje ni važno, če se skladbe tudi trikrat ali štirikrat ponovijo, če jih orkester nima naštudiranih kaj več. Glavno je, da bi jim igral in ostal nekaj več časa med njimi. Nič ne de, če bi se mali pri tem malo zavrteli, odraslim, razen morebiti materam in očetom, pa naj bi bil vstop ob takih priložnostih zabranjen, če so prireditve res namenjene mladini.
Še vedno tudi ni nič slišati, da bi nameravali naštudirati z otroki kako igrico ali nastop. Tudi o tem se je pred odprtjem Finžgarjevega doma govorilo, vsaj med otroci, ki bi radi igrali.
Veseli smo lepe dvorane, vendar pa se ne bi smel pojaviti vtis — vsaj ne pri otrokih — da je dvorana prelepa zanje.
Sklepni zbor 10. slovenskih športnih iger
V soboto zvečer je bila gledališka dvorana Kulturnega doma v Trstu tako zasedena kot ob najodličnejših in najbolj reprezentativnih predstavah našega Slov. gledališča ali kakega drugega znanega gledališkega in, glasbenega ansambla. Tokrat pa so dvorano napolnili naši športniki, a prisotni so bili tudi številni ljubitelji športa. Prireditelji in organizatorji JO jubilejnih slovenskih športnih iger so po našem mnenju pravilno ravnali, ko so izbrali Kulturni dom za zaključno manifestacijo teh športnih iger, ki so več mesecev bile središče zanimanja in aktivnega športnega udejstvovanja stotin in stotin slovenskih mladincev in mladink.
Popolnoma upravičeno je zato predsednik S. Ž. »BOR« Dušan Košuta v slavnostnem govoru poudaril zadovoljstvo in veselje prirediteljev in organizatorjev iger, ker se jim je posrečilo razgibati tako množico slovenske mladine, kakršne ni mogla doslej razgibati nobena druga dejavnost. S tem so bili vsaj delno poplačani trud, požrtvovalnost in napori tistih oseb, ki so nosile glavno težo in breme te mogočne manifestacije.
Dnevni tsik je že podrobno poročal o rezultatih in uspehih, ki so jih v raznih športnih disciplinah dosegli tako posamezniki kot športni klubi in društva. Zato jih ne bomo
na tem mestu ponavljali. Naglasiti pa moramo. da so 10. jubilejne slovenske športne igre zgovoren in otipljiv znak g'o boke živ-Ijenjkosti tukajšnje slovenske mladine in njene trdne ter odločne volje, da se brez manjvrednostnih kompleksov, brez predsod kov, vedro in optimistično vključi v življenje ter da umsko in telesno prekinjena prispeva svoj delež k napredku celotne družbe.
To voljo naše slovenske mladine je spoznala tudi italijanska javnost; spoznali pa so jo zlasti tukajšnji oblastveni organi, ki so po tržaškem občinskem odborniku Ceschiu v soboto v Kulturnem domu med drugim dali javno priznanje njeni pridnosti, požrtvovalnosti in resnosti. Besede, ki jih je spregovoril predstavnik tržaške občine, niso namreč izzvenele kot običajna priložnostna pohvala, temveč tudi kot slovesna obveza in zaveza, da bodo odgovorni krogi naši mladini — in s tern, upamo, celotni naši manjšini — odslej nudili tisto moralno in gmotno pomoč, ki jo upravičeno zasluži in ki jo je od družbe dozdaj čestokrat zaman pričakovala. To je po našem mnenju tudi eden izmed pomembnih uspehov slovenskih športnih iger, uspeh, s katerim so te igre nadvse častno proslavile svoj 10. jubilej.
Komu pa je potem namenjena? če se otroci zdaj ne bodo navadili hoditi vanjo, se je bodo izogibali tudi, kadar bodo veliki. In če bodo zdaj razočarani nad programi, bodo prenehali hoditi vanjo, ko bodo nekoliko odrasli, in si bodo iskali zabavo drugje. Tega pa openski starši, ki dajo kaj na dobro vzgojo svojih otrok, ne bi radi. Zato se obračajo preko našega lista na odgovorne, da posvetijo malo večjo skrb in ljubezen sestavi programov in otrokom sploh. Naj jim ne bo glavni namen dvorana, ampak mladi rod, bodočnost našega naroda in naše manjšine, pa tudi Cerkve, ki tudi gradi že na mladini.
PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS IŠČE NOVE PEVCE
Pripravijo se lahko vsi ljubitelji zborovskega oetja, tudi laki, ki še niso sodelovali v nobenem pevskem zboru.
Razglasitev velja za: SOPRANE od 18. do 30. leta; ALTE od 18. do 40 leta; TENORJE od 18. do 35. leta; BASE od 18. do 45. leta.
Avdicije se vrš;jo vsak ponedeljek in vsak četrtek ob 20. uri na sedežu zbora v ul. R. Manna 29.
Razglasitev velja do 30. decembra 1967.
ČESTITAMO
Na tržaški univerzi je pred dnevi diplomiral za doktorja ekonomskih in trgovskih ved g. Rafael Sežun.
Novemu doktorju iskreno čestitamo prijatelji in uprava Novega lista.
št. Lenart:
NOVOMAŠNIK
Dne 29. oktobra je daroval svojo prvo sveto mašo pater Karel Primožič (Primo-sig), tukajšnji domačin. Novomašnik si je izbral težavni poklic misijonarja. Pozdravljamo ga in mu želimo mnogo uspeha v njegovem poklicu. Novi misijonar je sedmi in zadnji sin sorazmerno revne družine.
Ob tej priložnosti je zaslužni zgodovinar Beneške Slovenije Angel Cracina spisal knjižico — kot jih je sestavil več v zadnjih letih —, v kateri nam prikaže zgodovino novomašnikove družine, razpravlja o priimku Primožič in podaja zgodovino cerkve sv. Antona v Barganjaku (Gor. Mjersa, Št, Lenart). Spis je opremljen z več ilustracijami in je zelo bogat na vsebini. Beneški pesnik Zdravko je novomašniku na čast zložil primerno lepo pesem, ki je tudi natisnjena v knjižici.
—a—
Pa še eno veselo iz naše fare. Bodoči doktor teologije Marino Hvalica (Oualizza) je postal profesor literature v malem videmskem semenišču. Tu je toliko let deloval naš veliki in nepozabni očak Beneške Slovenije Ivan Trinko. Naša želja in upanje je, da bo g. Hvalica postal njegov vreden naslednik.
Špeter:	ZAČETEK	ZIME
Kmetje po obronkih naših gora so že veselo upali, da bo lepo oktobrsko vreme še nekaj časa trajalo. Radi bi si namreč bili spravili domov še zadnjo steljo, pa tudi kaj drv, saj za jesenske pridelke že tako ni bilo potreba dosti truda, da bi jih znosili na kašče ali v hrame, ker jih je bilo pač malo.
NA GROBOVIH
Goričani še vedno v starem tradicionalnem duhu obhajajo spomin vernih duš. Običajno vsesvetno deževno vreme je še pripomoglo k vzdušju, kakršno je v navadi ob »vahtih«. Na glavnem goriškem pokopališču so bili vsi grobovi okrašeni, povsod so gorele svečke ali lučke kot živ dvogovor med onimi, ki so šli, in nam, ki smo še ostali.
Goriški nadškof je v glavni pokopališki kapeli daroval zadušnico za vse pokojne. Nato je obiskal vsa okoliška pokopališča. Vojaške oblasti so poskrbele za zadušnice in polaganje vencev na grobnicah na Osla-vju in v parku »Rimembranza«. Posebna štafeta je prinesla gorečo bakljo v ta park in od tod v oslavsko kostnico, kjer je ostala prižgana do sobote zjutraj in so jo nato v štafeti odnesli v kostnico v Redi-puglii.
Podobne slovesnosti na vojaških pokopališčih so bile tudi onstran meje. Ganljiva je bila spominska proslava pri kostnici na griču sv. Antona nad Kobaridom. Odposlanstvo bivših bojevnikov iz Gorice je prineslo v tamkajšnjo kapelo velik križ iz kovanega železa in dragocene svečnike, izdelane na podoben način; poleg tega še oltarne prte in podobno cerkveno opremo.
Naslednji dan je prispelo v Kobarid tudi posebno odposlanstvo iz Čedada pod vodstvom senatorja Pelizza, ki se je udeležilo pri kostnici zadušne maše.
MORO V REDIPUGLII
Na državni praznik dne 4. t. m. je obi- j skal veličastno kostnico v Redipugliji tudi ministrski predsednik Moro. Svečanost je imela letos še poseben poudarek, ker je predsednik v svojem govoru naglasil, da so žrtve veliko doprinesle k nedotakljivosti državnih meja. V svoj govor je tudi povezal žrtve v Južnem Tirolu, ki so padle v zahrbtnih atentatih nemških teroristov. Po ganljivi svečanosti je ministrski predsednik odšel preko Vidma v Vicenzo. S tu-kajšnimi oblastniki ni imel časa za sestanek, edino senatorju Vallauriju je obljubil, da se bo pozanimal za vsa pereča vprašanja goriške pokrajine. Povabil ga je tudi v Rim, da bo bolj natančno razložil vsebino goriških teženj.
Kakšne so te težnje, so izrazili tudi člani italijanskih mladinskih organizacij vseh strank v posebni spomenici, ki so jo poslali Aldu Moru. V prvi vrsti zahtevajo, naj se postavi v Doberdobu, protosinhro-tron, da bo bodoči rod dobil na domačih tleh nujno zaposlitev.
ZA ŠOLSKE ZGRADBE
Goriški občinski svet je odobril občinski načrt za nove šolske zgradbe. Načrt predvideva poldrugo milijardo lir stroškov v ta namen. V načrtu so štiri nove osnovne šole, tri enotne srednje in dve višji srednji. Občinski odbornik za javna dela Lu-pieri je k načrtu pojasnil, da se bo med drugimi zgradilo tudi poslopje, ki bo v Ulici Čampi, ki bo imelo deset učilnic za približno 200 učencev. Liberalec Fornasir je v zvezi s prostorom za slovenske šole v ulici Čampi izrazil mnenje, da bi bilo bolje izbrati kak drug kraj in morda celo pridružiti slovenske šole italijanskim. Slovenski odborniki so pa povdarjali zadovoljstvo, da se je občina vsaj načeloma odločila za poseben slovenski šolski center, ki bi naj torej bil nekje ob ulici Čampi. Odbornik Lupieri je kolegi Sviligoju še posebej poudaril, da pomeni ta izbira prvi korak k moderni uredbi slovenskih šol v Gorici.
Frejeli smo:
Števerjan - Ščedno:
CESTA IN MLEKO
Enkrat se lahko oglasimo tudi mi Šče-denci! Zadovoljni smo, ko vidimo, da so našo cesto vendarle začeli popravljati in širiti. No, vsaj obljuba sc je izpolnila. Upamo, da jo bodo kasneje tudi asfaltirali. Hvala in čast vsem, ki si za to prizadevajo.
Treba pa bi bilo rešiti še en važen problem. Zadeva je tale: Ščedenci imamo pre-obilo mleka samo za enega mlekarja, a še ta je že ostarel. Več kot toliko ne zmore, pušča mleko doma, pol vzame, pol pusti. Na tak način hlev ne daje dohodka. O tej zadevi bi se moralo kaj pametnega ukroniti. Ali postaviti v števerjanu mlekarno? Ali nastaviti mlajšega in vnetega mlekarja? Da bo kmet tako siguren, kam s svojim pridelkom. Nič napačnega ni, če gredo prispevki za »Dom«, za zvonove, ampak še važnejša bi bila mlekarna, in tudi če bi jo postavili na »plači« v palači.
Vaščan
VINSKA KUPČIJA
Po naših Brdih se kmetje povsod vesele res prav dobrega vina, tako po količini kakor tudi po kakovosti. Nekateri vinogradniki so pridelali vino, ki ima po 14 stopinj in tudi več. Mesec pred trgatvijo ni bil kaj prida dober za grozdje, toda tik pred obiranjem se je vreme znatno zboljšalo, dnevi so bili sončni, kar je pripomoglo, da je grozdje pridobilo na sladkorju. Dobre kapljice ne manjka, zato kmetje sami prodajajo vino in ga ne dajejo radi »grosistom«; tudi cena je kar dobra, saj nekateri prodajajo tokaj ec po 230 lir za liter in še več.
Kot običajno smo tudi letos praznovali vseh vernih duš dan. Domači župnik je imel pri grobovih ganljiv govor; zaradi slabega vremena pa je procesija bila le v cerkvi.
Solkansko polje:
NAŠE GOSPODARSTVO IN LETINA
Kakor smo že pisali v Novem listu, j j ves naš okraj podvržen suši najhujše stopnje. Letos se je to posebno pokazalo. Že prvega pridelka, to je graha ni bilo nič. Krompir je obrodil le tistemu, ki je vsadil tuje seme, dobro pognojil, globoko zoral in zastrupil koloradskega hrošča. Kdor je sadil domače seme, ni skopal niti toliko, kolikor je v zemljo vsadil. Tudi sirka nismo imeli nič, za činkvantin in jesensko sejanje je prišel dež prepozno. Pšenice je bilo malo, ker je kmetje niso mogli sejati zaradi neprestanega dežja ob setvi.
Prizadeta je bila tudi trta, a je vseeno vzdržala. Nekatere sosede je obiskala tudi toča. Kljub vsemu smo imeli srednjo letino in dobro vino. Zelo žalostno pa je z živinsko krmo, ker smo imeli komaj dve dobri košnji.
Letos se je pojavilo dosti škodljivega mrčesa. O hrošču smo že govorili; dosti rdečega radiča pa je požrla neka majhna uš. In na koncu se sedaj v jeseni vidi, kako gosenice kar pred očmi žrejo listje z repe.
šele četrtega septembra je zelo močno zmočilo, a je za jesensko setev le bilo prepozno. Stari kmečki pregovor je, da mora priti za dobro jesensko setev zadnji dež vsaj 15. avgusta. Rešilo pa je trto in tudi nekaj otave.
V Ulici Brigata Etna so mestni delavci postavili namesto lesenih električnih drogov cementne, čudno pa je, da niso drogov zamenjali tudi v ulici Scogli, ker so ludi ti popolnoma gnili. Zato naj občina poskrbi, da se ne bo pripetila še kaka nesreča, ko bo padel kol kakemu mimoidočemu na glavo.
OBVESTILO
Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazije-liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 12. novembra ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ulici Croce.
Starši dijakov ali njihovi namestniki so napro-šeni, da se sestanka udeležijo.
- Huna.IbktM tlalina
Spravljanje po naših bregeh bo pa sedaj otežkočeno. November je namreč že pokazal svoje prvo zimsko lice. Muzci in matajurska pobočja so že pobeljena s prvim snegom. Mestni smučarji so se že veselili, češ da bo za praznike kar dobra smuka. Začelo je pa deževati, se menjavati z lepim vremenom, pa zopet snežiti, tako da imamo v enem dnevu po troje sprememb, ki pa niso v korist ne nedeljskim izletnikom ali smučarjem, še manj pa zemljiškim obdelovalcem.
Prejeli smo:
TRBIŽ
V Kanalski dolini se je vedno mnogo govorilo in razpravljalo o služnostnih pravicah v gozdovih, ki so last Verskega sklada v Rimu. Saj so zlasti za kmetijstvo močan gospodarski steber. Znani so tudi nepretrgani prepiri med upravičenci in gospodarji obremenjenih gozdov. Ti so se začeli že pod Avstrijo, so dosegli svoj višek pod fašizmom z zmagovito pravdo pred kasacijskem sodiščem v Rimu in se nadaljevali tudi po zadnji svetovni vojni.
Zadnje čase pa vlada v zadevi pravo zatišje. Upravičenci si smejo sekati pristo-ječe jim količine lesa in se kar nič ne pritožujejo. A tudi gozdna uprava pridno 'seka na tisoče kubičnih metrov hlodovine. Drzni jeziki govore, da gozdna uprava namenoma ne dela težav upravičencem, da ima bolj proste roke pri izrabljanju gozdov. Ko bo prišlo do cenitve in ugotovitve lesnih zalog, se utegne izkazati, da gozdovi ne bodo mogli več zadostovati zahtevam upravičencev, in ti bi mogli biti, po mnenju teh govoric, nujno prikrajšani in bodo tako oškodovani.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Uprizoritev 99 Anarhista
Tretjega novembra je bila v Kulturnem domu ( skušal posnemati igranje preteklosti, čeprav ni premiera Štokove dvodejanke »Anarhist«, ki jo je bil dosleden. Ce bi skušal podati realno podobo Slovensko gledališče pripravilo nekako ob robu ! tedanjih ljudi, potem bi jih oblekel drugače, saj
rednega repertoarja, da bi s tem počastilo 100- j so to kmetje iz Kozje vasi. Skoro tudi ni nihče
zaigral pristnega kmrta. kot edino le Milič, vsi
letnico rojstva pisatelja in predstavo nekako vokvi-rito v 100-letnico slovenskega gledališča.
Jaka Stoka je po rodu Kontovelčan in je pred petdesetimi leti s svojim idealizmom, pisateljsko in igravsko darovitostjo razgibal slovensko prosvetno življenje med tržaškimi Slovenci. Bil je soustanovitelj Dramatičnega društva v Trstu in za-
drugi so bili meščani, nekaki pisarji. Ne da bi težili v kako pretirano zaostalost in kmečko nerodnost, bi vendarle lahko izluščili pristnejšo podo bo tedanjih naših kmečkih ljudi.
Kot smo že omenili, se nam zdi, da je ustvaril najbolj enovit in dosledno zgrajen tip veleposest-
četnik poklicnega gledališkega delovanja v Narod- j ^ J	m Njegova bahavost in zavist, nje-
nem domu. /ato se ga seveda ob proslav, sloven- I goy not^nj. nemir> fc. ga skrbnQ zakrjva ponoSi
nem domu. /ato se ga seveda ob proslav
skega gledališča z vso upravičenostjo spominjamo dosledno	dobrQ	y	celo[no	dobo
na Tržaškem, kjer je polagal temelje slovenski	...	.	ana	.	„otvnril In}Im
ljudski igri in gledališču
Stokove dramske igre so tipični odraz dobe kateri je Štoka živel in deloval. Njegovi junaki so kmečki ocanci, so obrtniki in pometači, mali posestniki in gruntarji, občinski tajniki, trgovski agenti in žanaarji, le ob usodnih trenutkih se pojavijo med njimi glavarji in podobni oblastniki. Stoka se suče med temi preprostimi ljudmi, jih posluša in opazuje in se jim od srca smeje Spremlja jih, ko so župani in občinski možje, ko zaslišujejo in sodijo, razlagajo svoje mnenje in sodbe. 'Pisatelj se ne roga njihovi preprostosti, preveč rad jih ima, da bi se norčeval iz njih, posluša jih, obnavlja njihovo duhovitost in naivnost ter spremlja njihove zaključke.
Ob tem nastaja tista preprosta besedna in položajna komika, ki je tipična samo za ta domači svet in seveda karakterna, saj je vsak Štokov junak po- svoje komičen v svoji resni zavzetosti.
Iz Stokovega »Anarhista« diha tedaj slovenski tržaški okoliški svet izpred pol stoletja. Nič ni v njem tako izumetničenega kot v sodobnih zgodbah slavnih dramatikov — in vendar se gledavec ob ta ki igri prav nič ne dolgočasi. Gotovo ne more biti repertoar sestavljen samo iz takih iger, a hočemo reči, da prinesejo »Anarhisti« prej osvežitev kot pa bojazen, da nismo zadosti napredni.
Režija Jožeta Babiča je želela pripraviti predstavo nekako v čitavniškem žanru, kar se nam zdi edino pravilno. Škoda le, da v tem ni doslednosti. Tako bi, po našem mnenju, ostali pri pristnejši zamisli, ko bi v v začetku ne napovedovali nastopajočih po zvočnikih, ampak, da bi v pristnosti časa predsednik čitavnice stopil na oder in napovedal spored večera. Tudi igravci bi lahko ostali poslušavci na koncertu v slogu čitavnice brez kakršnega koli hitenja v temi. Seveda bi moral biti potem tudi govor na koncu tako vokvir-jen, da bi kljub temu, da je sodoben, bil vendar tudi čitavniško zaključen.
Igranje je lahko posnemanje igravcev izpred, recimo petdeset let, lahko pa je realistični dramski prikaz tedanjega življenja tistih ljudi, ki v dvo-dejanki nastopajo, Zdi se, da je Babič bolj po-
NOVA ŠTEVILKA »MOSTA«
Izšla je nova številka tržaške revije »Most«. V njej sodeluje s člankom o znanem slovenskem športniku - košarkarju Ivu Daneuu tudi Marijan Rožanc, katerega nedavni proces v Ljubljani je vzbudil toliko pozornosti.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JUBILEJNA SEZONA 1967-68
V SOBOTO, il. NOVEMBRA OB 21. URI
V NEDELJO, 12. NOVEMBRA OB 16. URI GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA
NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ IJUBLJANE Z OPERO ALEKSANDRA PORFIRJEVICA BORODINA »KNEZ IGOR« opera v štirih dejanjih s prologom Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 73-42-65 Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem, domu vsak dan od 12. do 14. ure.
Dober lik župana je ustvaril Jožko Lukeš, izrazita in enovita podoba je to. le malo morda preveč mesten.
Zevnik Silvija Kobala se zdi preveč teatraličen
in povsem nekmečki tip, Starešiničev kmet tudi . preveč meščanski, Raztrcscnov pomaga ustvarjati I voljila tudi današnje slovenske gledavce.
vzdušje, v kolikor ni mestoma preveč teatrično poudarjen. Isto velja tudi za Turkovo podobo, ki gotovo ni kmečka.
Zelo dobro podobo občinskega tajnika je zadel Adrijan Rustja, morda eno izmed najbolj doslednih podob, pogojeno v maski in mimiki, kar jih je doslej ustvaril. Ob njem pa je prav tako dobro Izoblikoval občinskega slugo Martinka, Edvard Mar-tinuzzi. To je sicer vloga, ki je že napisana tako, da jo je prijetno igrati. Martinuzzi ji je dal svoj komični igravski izraz, da je polno zaživela. Nevarno je le, da pri Martinuzziju zdrsne v ko-medijanstvo, ker vabi v to tu pa tam. besedilo, Martinuzzi pa gre rad za njim. Vendar mora ostati v mejah igre, da ne bi zašel v pretiranost.
Manjši vlogi imata še Rado Nakrst in Dušan Jazbec.
Predstava prijetno leče, zelo pa moti prepogosta napačna izgovorjava vokalov in napačni naglasi. V tem oziru je občutiti odsotnost lektorja, /enski kvintet ali sekstet prijetno zaključuje predstavo.
Čeprav je Štokova dvodejanka znana tržaškemu občinstvu, saj je bila tudi po zadnji vojni večkrat na sporedu naše radijske postaje in jo je Slovenski oder igral po odrih v naših vaseh, bo ponovna odrska realizacija lega dela gotovo zado-
J. P.
Razmišljanje o načelih in slovenski narodnosti
Znani slovenski filozof in esejist V.nko Bru-,nosti, to je možnosti, če so tista načela v danih men je izdal pred kratkim pri Slovenski kulturni j lazmerah sploh uresničljiva. Tu se spusti včasih akciji v Buenos Airesu zanimivo in precej obsežno ( !udi na teološko področje, v glavnem pa se drži knjigo (okrog 280 strani) pod naslovom »Iskanja«, filozofskega terena.
Izšla je kot 64. izdaja omenjene založbe, kar je | ju citira tudi znamenite besede slovensikega glede na razmere nadvse časten rezultat, tako z filozofa J. Janžekoviča: »Bog je dopustil tudi zlo... literarnega in splošno duhovno ustvarjalnega vi-1 >Cr svoboda je tolika vrednota, da ga v očeh dika kot tudi v pogledu organizacijskega in fi- j božje previdnosti odtehtava. Stvarstvo s svobodami bitji je kljub grehu neizmerno popolnejše, kakor bi bilo brez njih... Svoboda dela iz nas
nančnega napora.
SIMPATIČEN UVOD Prof. Brumen je razdelil svojo knjigo v pet delov: »Brez vodnikov in luči«, »Od načel do de-ianj«, »Misli o kiritilki«, »Naseljenci in narodnost« in »Največja pa je ljubezen«. Temu je dodana »Uvodna beseda« na dveh in pol straneh. V uvodu skromno naglaša: »Kakor vsak pisec, zlasti kadar ga še tesnita čas in obseg pisanja, sem v knjigi povedal in tudi podčrtal to, za kar sem mislil, da moram povedati, ker spada k stvari, to je k namenu knjige. Nisem pa izpovedal vsega, kar bi še mogci povedati. Marsikje pokažem le en obraz ali vid resnice, ne pa vse resnice. Cesar ne trdim, torej s tem ne zanikam, ne tajim 'n še manj zavračam. Kar sem napisal, to mi-rldm, a marsikaj drugega ludi mislim ali vsaj dopuščam, pa v knjigi opuščam. Ni nujno, da za zmeraj. Z ničemer pa nočem nikogar učiti, kaj naj sodi o tej stvari ali kako naj ravna v onem primeru. Zase iščem rešitev, le da pri tem naglas mislim. Vesel pa sem vsakogar, ki hoče misliti z menoj. Ni treba, da enako.«
PROTI MEDSEBOJNI NESTRPNOSTI Po tem simpatičnem uvodu nas tudi knjiga nikakor ne razočara. Res da marsikak bravec, ki je tudi sam precej razmišljal o stvareh, o katerih piše prof. Brumen, in ki enako globoko občuti iste probleme, ne bo v vsem pritrdil avtorju, ker igrajo pri tem veliko vlogo pač lastne izkušnje in spoznanja; a v glavnem se bo vendar strinjal z njim in se pri tem čudil, kako bistro im s čutom za bistveno je znal avtor obravnavati naše pedago ške, filozofske, kulturne in narodne probleme.
Prvi del knjige, »Brez vodnikov in luči«, je bolj' kratko (6 strani) razmišljanje o duhovni in narodni situaciji pisca samega in drobca slovenske narodne skupnosti, sredi katere živi. Ne moremo mimo, ne da bi citirali vsaj kratek odlomek z tega dela knjige, odlomek, ki značilno izraža avtorjevo miselnost, nasprotno vsakemu totalita-izmu ali samosvojemu prisvajanju resnice: »...Najhujša zverina med vsemi, prava volkulja, ki nam zapira pot iz temne goščave na goro luči, je medsebojna nestrpnost. Ta ni samo neumevanje in nepriznavanje pravice do drugačnosti, je neumevanje nemožnosti, da bi vsi ljudje rmslfli isto ter delali enako.«
SVOBODA JE NAJVECJA VREDNOTA V drugem delu, »Od načel do dejanj«, razpravlja o uresničevanju in izvajanju načel v praksi in nastopi proti takoimenovanemu »kačurstvu«, ki hoče uresničitev načel brez upoštevanja real-
najodličnejže, povsem edinstveno bitje v naravi. Vse drugo dogajanje v svetu je kakor gibanje ure, ki mu je ves potek v naprej določen . ..«.
Tretji de), »Misli o kritiki«, je predvsem razmišljanje o cenzuri tako s strani Cerkve kot s strani države. Posebno zanimivi in izvirnti, so tudi odstavki, ki govore o tem, kako zavira iskanje spoznanja in resnice tudi prevelika vernost izročilom in miselnim šolam. Razpravlja ludi o pravi in napačni kritiki.
VPRAŠANJA NAŠE NARODNOSTI
Četrti del je v nekem smislu najzanimiivcjši in najaktualnejši, ker obravnava vprašanja naše narodnosti, pod naslovom »Naseljenci in narodnost«, u naslov ni najbolj posrečeno izbran, ker zadeva marsikaj tistega, o čemer razpravlja avtor, vse Slovence in tudi naše zamejstvo. V lem poglavju načne mnogo vprašanj, ki se vzbujajo glede slovenstva. Zanimivo je zlasti njegovo razpravljanje c. tem, kaj je narodnost. Brumen pride do spoznanja, da je to vprašanje zapleteno in da k narodnosti sicer spada narodna zavest, toda »bitna stvarnost mora iti pred doživljajsko. Preden so se v nas Slovencih vsi posamezniki narodno prebudili, kakor pravimo, preden so se zavedli, da so Slovenci, mar tedaj še niso bili Slovenci? Upira se nam, da bi narodnost, tudi osebno, videli le v doživljajski sestavini. Celo nekaj nepristnega, ne pravega, vidimo v primerih, ko se nekdo -uti kaj drugega, kakor pa bitno je. Narodna zavest je prava le, kadar ustreza bitni narodnosti človeka, kadar je njen izraz.«
TUDI ZA PRIMORSKE IN KOROŠKE SLOVENCE
V tem poglavju najdemo odstavke, ki so napisani prav za primorske in koroške Slovence. Kdor razmišlja o vprašanjih slovenske narodnosti in o naši narodni usodi, naj si nujno prebere to poglavje Brumenove knjige in marsikaj se mu bo razjasnilo.
Važno in aktualno je tudi poglavje »Dolžnosti do rodne domovine«.
V zadnjem delu »Največja pa je ljubezen«, poudarja avtor, da je napisal to delo iz ljubezni. »Ljubezen do resnice je bila vodilo tudi tedaj, ko smo morda rušili nekatere drage nam predsodke.«
Knjiga je napisana v lupom jeziku, brez tiskovnih napak, natiskana na lepem papirju, opremil pa jo je arh. Božidar Bajuk. Po ceni 1600 Ur za broširan izvod in po 2200 lir za vezan izvod se 'ohi povsod, kjer so v prodaji izdaje Slovenske kulturne akcije.	//
GOSPODARSTVO
LISTJE ODPADA
Pritisnil je neprijetni del jeseni in začelo je odpadati listje vsemu sadnemu drevju, najprej koščičarskemu. Sem spadajo v prvi vrsti breskve, potem češnje, češplje, marelice, vse vrste sliv in drugo. Vse te vrste koščičastega sadja napada smolika, breskve pa posebej kodra ali zvijanje listov in mladih poganjkov.
Tako proti kodri kot proti smoliki uporabljamo enako zaščitno sredstvo, in sicer Mezzene v mešanici 400 gramov do i/. kg na 100 litrov vode. Prah enostavno premešamo z vodo.
Škropiti pa moramo takoj, ko se sadno drevje ogoli in ne smemo čakati. To škropljenje v pozni jeseni več zaleže kot vsa poznejša škropljenja. Seveda nam s tem ni prihranjeno škropljenje še konec zime, to je konec februarja — v prvih dneh marca.
Poškropiti moramo vse koščičarje, zlasti breskve.
TOBAK Z MALO NIKOTINA
Danes sta na svetu splošna težnja in želja po tobaku z malim odstotkom nikotina. Zato je italijanski monopol že pred leti začel s selekcijo tobaka, pri čemer je iskal čiste linije rastlin, ki bi vsebovale čim manj nikotina. Za vzgojo takega tobaka so v Italiji najboljša jamstva, ker vsebuje italijanski tobak zelo malo nikotina.
Delo prave selekcije se je pričelo leta 1964. Preizkušali so 300.000 stebel, iz katerih so najprej zbrali 600, iz teh pa 125 za nadaljnje preizkuševanje. Posebej izbrana ekipa je delovala pod okriljem kmetijske fakultete pri univerzi v mestu Pisa. Iz zgornjih 125 izbranih rastlin je izbrala 9 kulti-var, ki so kazali znatno znižanje nikotina. Tako je kazal kultivar Hercegovina 62°/o manj nikotina kot izhodne rastline, kulti-var Maryland 61%, Perustica 44, Kentucky 35ft/o, itd.
Ker je ženi zmanjkalo peteršilja
Ves svetovni tisk in večina radijskih postaj je objavila pred kratkim novico, da je bila ukradena iz skladišča na letališču NA-TO-sil v Zellu pri Neuburgu ob Donavi iz-strelilna raketa »Sidevvinder«, ki je veljala za veliko vojaško tajnost, šele zdaj pa se je zvedelo (spet po zaslugi nemškega tiska), kako so tatvino sploh odkrili, če bi ne bilo zmanjkalo ženi nemškega »oberfeld-vebla« Meierja peteršilja za večerjo, bi danes še vesoljna Atlantska zveza sploh ne vedela, da je bila tista raketa ukradena in da je danes gotovo že v rokah »konkurenčnih« sil, lepo razstavljena in preučena do zadnjega vijačka. Še vedno bi veljala za »vojaško tajnost«. Zgodilo pa se je tako: Žena omenjenega feldvebla je opazila, da nima peteršilja za večerjo. Zato je telefoni-rala možu na vojaško letališče in mu na-ročila, naj stopi domov grede na družin-ski zelenjavni vrtiček in naj nareže šop i
peteršilja. (Za kaj vse služijo telefoni NATO). Mož je izpolnil to ženino povelje. Ko pa je pulil peteršilj na svojem vrtičku, ki leži tik za skladiščem, v katerem hranijo vodljive izstrelke, je opazil meter dolgo luknjo v visoki ograji iz pletene žice. To mu je postalo takoj sumljivo. Začel se je ozirati naokrog in je odkril, da je ena izmed okenskih šip na skladišču razbita. To je takoj prijavil. Pri pregledu se je izkazalo, da manjka ena izmed raket. Postala je plen vohunov. Če bi oberfeldveblova žena ne bila pogrešila poteršilja, bi tega gotovo še dozdaj ne bili odkrili.
Morda bi bilo dobro, če bi si NATO preskrbela nekaj jat gosi za stražo svojih letališč. Te so, kot znano, rešile rimski Kapi tol pred sovražniki. Morda bi se enako obnesle tudi na straži vojaških tajnosti Atlantske zveze in ... ameriških letališč v Vietnamu.
ŠPORT
MEMORIAL »M. FILEJ«
NOGOMET
Dne 4. novembra so moštva Podgore, Sovodenj, Dijaškega doma in Livade igrala izločilne tekme za nogometni pokal.
Tudi letos je športno društvo iz Sovodenj rado dalo na razpolago svoje igrišče za te tekme.
Najprej sta igrali ekipi Podgore in Livade. Zmagali so fantje z Livade z rezultatom 2:1. Tekma je bila zelo napeta in disciplinsko kar v redu.
Nato sta igrali še ekipi Dijaškega doma in Sovodenj. Zmagali so ti zadnji, ki so zabili fantičem iz Dijaškega doma 4 gole.
Sedaj je na vrsti finalna tekma med moštvoma Livade in Sovodenj, ki bo najbrž 8. decembra.
LAHKA ATLETIKA
Zaradi slabega vremena in neuporabnosti šport, nih naprav so bile tekme, ki so bile določene za 1. 11. dopoldne, prenešene na nedeljo, 12. novembra dopoldne. Urnik in program tekmovanja ostaneta neizpremenjena (začetek ob 8.30 na Šolskem stadionu v Gorici).
NAMIZNI TENIS
Turnir se bo začel v četrtek, 8. 11. zvečer ob 20. uri in se bo nadaljeval v soboto popoldne (11. 11.) od 16. ure dalje v prostorih Katoliškega doma v Gorici.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
bo v tednu	od 13.	11. do 18.	11. v prostorih
Katol. doma v	Gorici.	Tekmovali	bodo posamezniki, razdeljeni	v dve	kategoriji	(naraščajniki —
1950 in mlajši; mladinci — 1949 in starejši) ter ekipe, sestavljene iz treh tekmovalcev. Vpis za tekmovanje je do 14. novembra zvečer. Vpisnina znaša 100 lir.	Začetek	tekem bo	dne 16. 11. ob
20. uri.
Novice po svatu
SLOVENCI PODPRLI ČRNSKEGA KANDIDATA
V mestu Clevelandu (ZDA), kjer živi kakih 60 tisoč Slovencev oziroma potomcev slovenskih izseljencev, je bil za novega župana izvoljen črnec Carl B. Stokes. To je prvi črnec, ki je postal župan velikega ameriškega mesta. Tiskovna agencija Uni-tes Press ob tej priložnosti ugotavlja, da je Carl B. Stokes zmagal, ker so ga na volitvah med drugimi podprli tudi slovenski izseljenci, oziroma njihovi potomci.
tfpomini i% ploe hvetoum vojne
■ ■>7» ■■■■■■V RUSKEM UJETNIŠTVU i
»Saj sva oba polnoletna,« se oglasim jaz. »Evdokica nas kmalu zapusti in zelo sem ji hvaležen, če se je hotela posebej od mene posloviti. Evdokica, najlepša hvala. Se- • daj pa domov. Pozno je že.« Obrnil sem se proti domu. Malo so oklevale, potem pa sledile. Pred vhodom v našo hišo je stal nočni paznik. Govorila sva malo o prekrasni noči. Ko so prišle do tja tri gracije,1 sem vse štiri pozdravil z »lahko noč«. To- J variši so že spali, saj je bila ura preko enajste.
Drugi dan je postal France Pavlovec' »ključnik«. Dobil je ključe od vseh shramb, in zalog, tudi moj gorilni špirit je bil pod njegovim ključem, v najbolj trdno zavaro-1 vanem prostoru. Ključnik je odločal o jedilnem listu in on je dajal kuharici potrebno za pripravo naše prehrane. V začetku' si je vse zapisoval na polo papirja, ker še' ni imel dokumentov, katere mu bo izročil Matfej Fomič. Malo ga je skrbelo, kako' bo z zapisovanjem, ker še ni znal mnogo
ruščine, zlasti ne pismene. Pomiril sem ga, da na polo lahko piše slovensko, saj je imel lepo in jasno čitljivo pisavo. Med tem se bo izvežbal v zapisavanju v ruščini - cirilici, saj je potrebno vpisavati samo male, vedno se ponavljajoče besede. O zalogah ni smel govoriti z nikomer, razen z ravnateljem in menoj. Svojo nalogo je izvrševal vedno brezhibno.
Meni se je delo zopet namnožilo. Poleg dela v rastlinjaku, ki se je zopet začelo — a v manjšem obsegu — sem moral takoj prevzeti vodstvo nad delavci, Moldovanci. To delo ni obstajalo samo v tem, da je bilo potrebno delavce zutraj vpisati, popoldne in zvečer pa kontrolirati, ampak jim tudi dodeljevati dnevno delo. Imel pa sem veliko pomoč v Griši, moldovanskem lepem fantu, ki ni bil še dovolj star za vojaško službo in je delal na preizkuševali-šču že 5 let. Vsa dela je poznal temeljito in enako temeljito tudi vrednost vsakega moldovanskega delavca, oziroma delavke, j
katerih je bilo največ. Griša je bil skozi in skozi pošten, priden, vesten ter vdan. Če je bilo potrebnih več delavcev, jih je pripeljal, če pa jih je bilo potrebnih manj, mi je prej povedal, katerim je potrebno zvečer povedati, naj ne pridejo drugi dan. Pri tem pa je vedno upošteval domače razmere delavčeve družine. Skoraj leto dni sem vodil to službo in le parkrat so mi posamezni delavci osebno sporočili svoje želje, kar bi lahko smatral za malo pritožbo proti Griši. Griši sem izplačeval ob sobotah plačo sorazmerno drugim, pod roko pa je dobil dodatek 20%. Ta dodatek se je izdatno izplačal, ker brez njega ne bi mogli tako nemoteno izvrševati vseh opravil. Nas Avstrijce je imel rad, rade pa so nas imele tudi nekatere Moldovanke, zlasti pa Pavlovca, mene mnogo manj. Tovarišem dela ni primanjkovalo: oranje od jeseni do pomladi, če je le dovoljevalo vreme, sejanje do konca novembra; če ni bilo tega dela, potem je bilo potrebno postavljati in vkopavati hrastove, pol metra dolge količe za mejnike med poskusnimi parcelami, ki v bodoče ne bodo več premikale svojih rej ne na sever ali jug, ne na desno ali levo.
(Dalje)
Piše TONE FORNEZZI
freekat	,	.	v.
e ANDREJ NOVAK	_J	ffffl	^
^0
<D «3 >N S
O .
>[/7 rt
v S j;'u c
Tl h rt
žSgPF
c‘ l-i 3 O (D c
a^ T3
rt	•p--	—
° o N rt .. in ■§ n C .3 «2
u S . -2,-a “ c
c/d c/i D rt D c
O Tl d
a s?
•si | si .-s “ I I.S j
o X:
* <D O
u
>7) <D
*(/) OJ
VTTrn
K1-3
O
(U O qj
JS
O
p, rt d O
l_i 4) od
Mi °
rt d
<u
>N >U
o* „
w u C
*č3
<3
° ca M
(U w (U §■2
CA Go
o c
„ . (/)
a ^
^ p,;n a o. " B-S?
P. ></) <u j; ~ Š rt c
u E 2 No
hi
:	CO
£, J3 s? -d '3
fc^?cŠ2#S
tu rt (3 3 -a ‘S
s a’°«c •"' ‘
J2	“ ra ~>cj
Ofiž gN	° 73 «	c
a u 3 S« a jj
>c/) d ^	C/)	>	._
O !« r,
o 5 ca =- _
«	8-J-3
° &3
>C/) rU:
c/) >tr
2 2Zm
rt >c/;
M >C/5 M
c >
s
W « & R-§« NJ3 o
^ M
m
(A <D
D c/)
lil
N > o; O <D
iC-S
slo
(D </)
p,
c a
^ D OD
5
a rt O
>U O
a c Ji
rt >c/j
«’š ^
P U a
►y (/) </> rt
C/)	<£
>(/) rt
.« N 2’>
aj rt
«/) >o tfit/jJS O rt * £ VT
g 43