Štajerski TEDNIK Aktualno Sp. Podravje z Živa meja pogosto ogroža prometno varnost COLOR CMYK stran 1 V središču Podravje z »Nemogoče je, da ima toliko otrok posebne potrebe«  Stran 2 Ptuj, torek, 25. oktobra 2022 torek, 25. 10. 2022  Strani 6 in 7 Letnik LXXV z št. 83 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Aktualno Spodnje Podravje z Lokalne volitve 2022: za 21 županskih stolčkov 61 kandidatov Videm z Štirimilijonski projekt kanalizacije v roke Komunalnemu Po neuradnih podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Štajerskega tednika, imajo največ županskih kandidatov, podjetju Ptuj po osem, v občinah Ptuj in Dornava. Na drugi strani v petih občinah na položaju ostajajo dosedanji župani, saj V petih občinah so novi župani že znani  Stran 2 Podravje Podlehnik z Za počivališče pri ribniku zmanjkalo denarja protikandidatov ni. Več na strani 3.  Stran 4 V središču Podravje z V obvezni predmetnik bi morali uvrstiti tudi digitalne veščine  Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje z Odlični pogoji za pridelavo jabolk, a nasadi se zmanjšujejo Foto: ČG  Stran 9 Nasilje v SVZ Hrastovec z Gorišnica z Letos že več kot 200 »neželenih dogodkov« Po revoltu vaščanov Formina bodo cesto znova odprli torkova izdaja  Stran 11  Stran 24 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 5 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Ljudje in dogodki Markovci z V Športnem parku Zabovci zaživela gostinska ponudba Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 25. oktobra 2022 Podravje z Preglednost križišč: včasih so edina pot prijave na inšpekcijske službe Živa meja pogosto ogroža prometno varnost Čeprav je zakonsko določeno, kakšna sme biti višina zelenja ob cestah, živa meja pogosto onemogoča ustrezno preglednost križišč. Na ta način se povečuje možnost prometnih nesreč. Težave nastajajo tako na zasebnih nepremičninah kot občinskih in državnih. Grmovje, razne poljščine (predvsem visoke, kot je koruza) in živa meja pogosto ovirajo vidljivost v cestnem prometu in se razraščajo tudi na pločnike. Primerno obrezano rastlinje je izjemno pomembno predvsem z vidika varnosti pešcev, kolesarjev in voznikov. »Večkrat sem podal pobudo, da se lastnika, koncesionarja in pristojne inšpekcijske službe opozori, da se na regionalni cesti (pri stanovanjski hiši Krčevina pri Vurberku 80A) na parceli, ki je v lasti Republike Slovenije, zagotovi preglednost, ki bo omogočala varno vključitev stanovalcev, obdelovalcev kmetijskih površin na državno cesto. Lastnik je odstranil nekaj cipres, vendar ni zagotovil varnega prehoda na cesto, saj je pustil večjo živo mejo ravno v vidnem polju. Koncesionar bi moral pri odstranitvi pregledati, ali je vključevanje varno. Trenutno stanje onemogoča varno vključevanje voznikov osebnih vozil, delovnih strojev, kolesarjev in drugih udeležencev v cestnem prometu na državno cesto in predstavlja veliko nevarnost za vse udeležence v prometu. Na tem odseku namreč še vedno ni urejenih površin za pešce, kolesarje in voznike osebnih, kombiniranih in tovornih Tudi občinski odlok predpisuje, kaj ni dovoljeno Ptujska občina pomen vidljivosti in preglednosti vozišča opredeljuje v 48. členu Odloka o cestah. V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. To je torej teorija, praksa je pogosto nekaj povsem drugega. Kjer ni tožnika, ni sodnika. Medobčinska inšpekcija SOU občin Spodnjega Podravja je v letošnjem letu izrekla več opozoril, vezanih na rezanje vegetacije in postavljanja drugih ovir ob cestah: »Z izrečenim opozorilom so lastniki zemljišč zadeve uredili tako, kot jim je to odredil občinski inšpektorat in na podlagi tega inšpektorji niso izrekli nobene globe.« Sodna praksa v prid javnemu interesu Včasih se spori zaradi višine žive meje rešujejo celo na sodišču. Eden izmed takih primerov je iz leta 2015 v občini Kidričevo. Ker je inšpektorica lastniku zemljišča naložila naj živo mejo ob lokalni cesti poreže do višine enega metra, je ta pravico iskal na sodišču. Čeprav se je skliceval na to, da je živa meja kot ograja postavljena dolga leta in da mu omogoča zasebnost, je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Na upravnem sodišču so tehtali sorazmerje med zasebnim in javnim interesom, prevladal je slednji. Foto: ČG V nekaterih primerih je zaradi visoke žive meje dejansko treba zapeljati skorajda že na cestišče, da se lahko voznik prepriča, ali je cesta prosta ali ne. vozil, ki razvijajo na tem odseku visoke hitrosti,« je pred kratkim opozoril ptujski mestni svetnik Milan Klemenc. Ker gre v tem primeru za državno cesto, je nadzor nad vidnim območjem ob vključevanju na cesto v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo oziroma Inšpektorata RS za ceste. Ptujska občina jih je o tej problematiki obvestila že pred časom in zadeve so uredili. To pa še zdaleč ni osamljen primer, takih in podobnih težav je veliko, tako na državnih kot regionalnih cestah. Eden izmed teh je denimo priključek na Rogaško cesto s parkirišča nakupovalnega središča Qcenter. Starejša stano- vanjska hiša, ki stoji na levi strani ceste, je obdana z živo mejo, ki dejansko močno zastira pogled in onemogoča varno vključevanje na občinsko cesto. Globa za kršitev znaša 500 evrov Zakon o cestah določa, da na območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo ali na območju cestnih priključkov na občinsko cesto ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objektov, naprav in drugih predmetov ter storiti česarkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Predpisana globa za kršitev znaša 500 evrov. Za reševanje težav so v odvisnosti od kategorizacije ceste pristojni bodisi občinski bodisi republiški inšpektorji, ki lahko ukrepajo tudi na zasebni lastnini. Zaradi zagotavljanja stanja se v nekaterih primerih lahko lastninska pravica celo začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. Ne glede na določila prostorskih aktov je za sajenje živih mej v varovalnem pasu javnih cest potrebno soglasje upravljavca cest. Za državne ceste je to Direkcija za ceste, za občinske ceste pa občine. Dženana Kmetec Podravje, Videm z Projekt brez javnega razpisa predan Komunalnemu podjetju Ptuj Štiri milijone evrov za dobrih šest kilometrov kanalizacije Občina Videm je sredi oktobra prejela sklep o sofinanciranju izgradnje kanalizacije Lancova vas, Sela, Barislovci, Trnovec. Vrednost projekta je okrog štiri milijone evrov, milijon evrov bo primaknila država. Občina je že januarja oddala vlogo na razpis okoljskega ministrstva, po več dopolnitvah je oktobra sprejela sklep o sofinanciranju v višini milijona evrov, kar je maksimalni znesek sofinanciranja. Vrednost izgradnje kanalizacije v štirih videmskih krajih je štiri milijone evrov. »Uvedba v delo in uraden začetek del je bil v avgustu 2022, konec projekta je v skladu s sprejetim načrtom razvojnih programov v letu 2026,« so povedali na občni. In-house naročilo Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj, ki je projekt pridobilo v okviru t. i. in-house naročila, kar pomeni, da je občina štiri milijone evrov težak projekt oddala javnemu podjetju, katerega solastnik je tudi sama in ji ni bilo treba iskati naročila ‚zunaj na trgu‘, kar je uradno sicer v skladu z zakonom o javnem naročanju. Vendar pa mora v skladu s tem zakonom veljati, da podjetje, ki projekt izvaja v okviru in-house naročila, to narediti za enako ali nižjo ceno, kot velja na trgu. Videmski projekt obsega izgradnjo kanalizacijskega sistema na območju naselij Lancova vas, Sela, Barislovci in Trnovec, odpadna voda pa se bo odvajala v obstoječo komunalno čistilno napravo Videm, zmogljivosti 3.500 populacijskih enot. Kanalizacijski sistem je v večji meri načrtovan na območju cest, dolžina predvidenega kana- 6SRåWRYDQL YOMXGQRYDVYDELPRQDçDOQRNRPHPRUDFLMRRE GQHYXVSRPLQDQDPUWYH ki bo v petek, 28. oktobra 2022, ob 13. uri Y3DUNXVSRPLQRYQDVWDUHPPHVWQHPSRNRSDOLåĀX QD3WXMX Nuška Gajšek, çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM Foto: Črtomir Goznik Država za izgradnjo manjših kanalizacijskih sistemov namenja 54 milijonov evrov. lizacijskega sistema pa znaša 6,5 kilometra ter vključuje tri prečrpališča. Na Arsu, kjer so dali mnenje k projektu, so še ugotovili, da bo imela gradnja začasen vpliv na okolico in ljudi, predvsem zaradi hrupa in prahu, a da ne bo vplivala na zdravje ljudi. Na razpisu uspešen tudi Ptuj Občina Videm ni bila edina podravska občina, ki je bila uspešna na tem razpisu. Pozitiven sklep o sofinanciranju je prejela tudi MO Ptuj. Ministrstvo za okolje je v začetku leta objavilo razpis za izgradnjo kanalizacijskih sistemov za območja pod 2.000 enot, za sofinanciranje tovrstnih projektov je predvidenih 54 milijonov evrov. Poleg Vidma, ki je torej upravi- Odobrene vloge za sofinanciranje kanalizacije Občina Videm Ptuj Dobrepolje Naklo Ivančna Gorica Ig Trebnje Slovenj Gradec Znesek sofinanciranja 1.000.000 € 930.710 € 1.000.000 € 578.994 € 426.917 € 722.072 € 248.298 € 563.577 € Vir: MOP čen do milijona evrov, in Ptuja, ki je prejel okrog 930.000 evrov, so ostale občine še Dobrepolje, Naklo, Ivančna Gorica, Ig, Trebnje in Slovenj Gradec. Žetale izključene O pripravljenem projektu izgradnje kanalizacije pogosto govori tudi žetalski župan Anton Butolen, a kot pojasnjuje, se na razpis okoljskega ministrstva niso mogli prijaviti, čeprav bi gradili kanalizacijsko omrežje z manj kot 2.000 enotami. Država je namreč Občino Žetale izključila iz območij, kjer je predvidena gradnja javnih kanalizacijskih sistemov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 25. 10. 2022 stran 3 Aktualno torek z 25. oktobra 2022 3 Spodnje Podravje z Za 21 županskih stolčkov neuradno 61 kandidatov Največja gneča pred goloma na Ptuju in v Dornavi Po neuradnih podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Štajerskega tednika, imajo največ županskih kandidatov, po osem, v občinah Ptuj in Dornava. V Zavrču, Podlehniku, Žetalah, pri Sv. Andražu in Sv. Tomažu na položaju ostajajo dosedanji župani, saj so edini oddali kandidature. Nove župane bodo nedvomno dobile občine Juršinci, Majšperk, Destrnik in Gorišnica, kjer se dosedanji župani iz lokalne politike umikajo. Foto: ČG Vse kaže, da bodo Darja Vudler Berlak, Slavko Pravdič, Sebastian Toplak, Anton Butolen in Mirko Cvetko ostali na županskih funkcijah. Za njihovo izvolitev bo dovolj en sam glas. Kje bodo volitve odločene v prvem krogu in kje bodo nedvomno novi župani V Ormožu, Kidričevem, Markovcih, Cirkulanah, na Hajdini in v Vidmu bodo volitve odločene v prvem krogu, v vsaki občini sta po dva kandidata. V občinah Majšperk, Juršinci, Destrnik in Gorišnica bodo dobili nove župane, dosedanji se za funkcijo več ne potegujejo. Za župansko kandidaturo pa sta se ponovno odločila dva nekdanja župana, Rajko Janžekovič v Dornavi in Janez Jurgec v Cirkulanah. Na Ptuju se za županski sedež potegujejo Nuška Gajšek (SD), Franjo Rozman (SDS), Andrej Lacko (SNS), Robert Križanič (Resnica), Štefan Petek (Svoboda), Andrej Čuš (Lista Andreja Čuša), Suzana Lara Krause (SLS) in Boštjan Koražija (Levica). Čuš in Gajškova sta se v volilni tekmi za županski položaj pomerila že pred štirimi leti. Gajškova je takrat zmagala v prvem in drugem krogu, Čuš je volilni tek za župana končal na tretjem mestu, v mestni svet se je uspelo uvrstiti šestim svetnikom z njegove liste. Preostalih šest kandidatov, ki letos ciljajo na župansko funkcijo na Ptuju, v lokalni politiki doslej ni vidneje delovalo. Osem županskih kandidatov imajo tudi v občini Dornava. S sedanjim županom Jankom Mercem, ki nastopa kot neodvisni kandidat, bodo moči v predvolilni tekmi merili še štirje nedovisni kandidati (Rajko Janžekovič, Miran Prigl, Drago Ciglar, Vili Mar), Sandi Žuran (NSi), Stanislav Ciglar je kandidat Zelenih in Matej Zorko stranke SDS. V Slovenski Bistrici, ki je po številu prebivalcev in po velikosti največja občina v tem delu Podravja, se bodo za županski stolček potegovali štirje kandidati. Ob dolgole- tnem županu Ivanu Žagarju, ki so ga na tokratnih volitvah podprle stranke SLS, SDS, Desus in NSi, se bodo za glasove volivcev potegovali še Matej Španinger, s podporo SNS, Ljubo Poles, ki ga podpira stranka Gibanje Svoboda, Romana Brzin pa kandira s podporo stranke Za ljudstvo Slovenije. V Makolah bodo volivce skušali prepričati trije kandidati: dva neodvisna Jožef Trol in dosedanji župan Franc Majcen, s podporo stranke SDS se bo za županski stolček potegoval Danilo Lončarič. Odločal bo že prvi krog V večjih občinah v regiji, Ormožu, Kidričevem, Vidmu, Markovcih in na Hajdini, imajo aktualni župani po enega protikandidata, enako tudi v Cirkulanah. Naštete občine bodo župana dobile v prvem krogu. V Ormožu sta kandidata Danijel Vrbnjak (SDS) in Ivan Škrlec (SLS), v Kidričevem Anton Leskovar (SDS) in Jadranko Školnik (SD), na Hajdini Stanislav Glažar (SDS, SLS, SD) in Janko Merc (neodvisni), v Vidmu Branko Marinič (SDS) in Brane Kolednik (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Markovcih Milan Gabrovec (LDS) in Dragan Mikša (neodvi- sni), v Cirkulanah Antonija Žumbar (nedovisna) in Janez Jurgec (SDS). V Središču in Trnovski vasi bo zanimivo Zanimive volilne tekme je pričakovati v Središču ob Dravi in Trnovski vasi. V Središču so kandidature vložili štirje kandidati. Jurij Borko, ki je bil SDS-ov župan, sedaj nastopa kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Prav tako se bo s podporo volivcev za župansko mesto potegoval Toni Jelovica. Renata Požgan Bubek je kandidatka NSi, Andrej Horvat pa SDS. V Trnovski vasi se je za kandidaturo odločil direktor občinske uprave Jože Potrč, ki nastopa kot neodvisni kandidat. Za še en mandat se poteguje sedanji župan Alojz Benko (SLS, SDS, Zeleni), kandidat je tudi Slavko Moharič (Resnica). Kdo bo sedel na proste županske stolčke Na Destrniku so županski kandidati trije: nekdanji podžupan in dolgoletni svetnik Branko Horvat (Lista za Urban), Vlasta Tetičkovič Toplak, direktorica občinske uprave, ki nastopa s podporo SDS in SLS, ter dosedanji podžupan Robert Simonič z Listo NaJprej Destrnik. Aktualni župan Franc Pukšič se za nov mandat ne bo potegoval. Štiri županske kandidate imajo v občini Gorišnica: Janko Ranfl (SDS), Petek Jože (SLS), Borut Kolar in Jože Erhatič, oba neodvisna. V Juršincih so župansko kandidaturo oddali trije: Vesna Krampelj (SDS), Alojz Herga (SLS) in Robert Horvat (neodvisni). Vsi trije so aktivni v lokalni politiki, Krampljeva in Herga sta aktualna podžupana, Horvat občinski svetnik. V Gorišnici in Juršincih dolgoletna župana Jože Kokot in Alojz Kaučič več ne kandidirata. V Majšperku, kjer bo dolgoletno županjo Darinko Fakin na županski funkciji prav tako zamenjal nov obraz, so na seznamu županskih kandidatov štiri imena: Sašo Kodrič, podpora SLS, Dušan Mesarič, podprla ga je stranka Gibanje Svoboda, Marjan Vesenjak s podporo SDS ter Janja Dežmarić Zolar, ki jo je pri kandidaturi podprla NSi. Maribor s kandidaturami ponovno rekorder Med 12 mestnimi občinami je podobno kot pred štirimi leti največ zanimanja za župansko funkcijo v Mariboru. Vodenje štajerske prestolnice v naslednjem mandatu zanima 15 kandidatov, med njimi so sedanji župan Saša Arsenovič, nekdanji župan Franc Kangler, nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis, nekdanja poslanka Lidija Divjak Mirnik, nekdanji radijski in televizijski voditelj Boštjan Klun in Vladimir Šega, predsednik sveta delavcev v DEM in HSE ter kulturnik. V Ljubljani se za najvišjo funkcijo v mestu poteguje devet kandidatov, v Celju pet in Kopru sedem, med njimi nekdanji župan Boris Popovič. Najmlajša med mestnimi občinami, Krško, ima šest županskih kandidatov, enako število jih je v Velenju in Novi Gorici. V MO Slovenj Gradec se edini za mandat poteguje aktualni župan Tilen Klugler. Župani, ki so brez konkurence V petih občinah dilem glede rezultata županskih volitev ni. V Žetalah bo že šesti mandat zaupan Antonu Butolenu (neodvisni), v Podlehniku bo zadane cilje skušal v drugem mandatu uresničevati Sebastian Toplak (neodvisni), enako v Zavrču Slavko Pavdič (NSi). Volitve za župana so že odločene tudi v občini Sv. Andraž, kjer bo aktualna županja Darja Vudler Berlak (neodvisna) nastopila tretji mandat, in občini Sv. Tomaž, kjer je župan Mirko Cvetko (NSi) na pragu petega mandata. Uradne kandidature po 30. oktobru Podatki o županskih kandidaturah so neuradni. Uradni še niso na voljo, saj so kandidature v pregledovanju na občinskih volilnih komisijah. Te bodo v prihodnjih dneh izvedle še žreb o razvrstitvi kandidatov. Sicer pa je kandidature do 30. oktobra še moč umakniti, to je tudi rok za njihovo potrditev. Javno bodo uradni podatki o kandidaturah objavljeni najkasneje 4. novembra. Mojca Vtič, Mojca Zemljarič Podravje, Slovenija z Prvi krog volitev za predsednika republike Največje presenečenje Prebilič in Senčarjeva V drugem krogu volitev za predsednika države se bosta pomerila kandidata, ki se za funkcijo potegujeta kot nestrankarska. Zmagovalec prvega kroga volitev Anže Logar je član in poslanec SDS, Nataša Pirc Musar formalno doslej v politiki ni delovala, sta pa njeno kandidaturo podprla dva nekdanja predsednika države, Danilo Türk in Milan Kučan. Pred drugim krogom je podporo Pirc Musarjevi že v nedeljo zvečer napovedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob. Volivci so Logarju namenili 292.000 glasov (34 %), Pirc Musar- jevi 231.000 (27 %). Prvi je zmagal v večini volilnih okrajev v državi, druga v Ljubljani, Mariboru, Zasavju, na Primorskem in delu Gorenjske. Na tretje mesto se je s 132.000 prejetimi glasovi uvrstil Milan Brglez. Nedvomno sta presenečenje volitev četrto- in petouvrščena Vladimir Prebilič (Vesna, zelena stranka) ter Sabina Senčar (Resnica). Oba sta prehitela kandidata parlamentarnih strank Janeza Ciglerja Kralja (NSi) in Miho Kordiša (Levica). Kako so volili v Spodnjem Podravju Logar je suvereno najboljši rezultat dosegel tudi v Spodnjem Podravju. V Slovenskih goricah z Dornavo, Markovci in Gorišnico ga je podprlo 46 odstotkov volivcev, ki so oddali svoj glas, v Halozah in na Dravskem polju dobrih 45 in na Ormoškem 44,5 odstotka volilcev. V MO Ptuj in na Hajdini je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Podpora drugouvrščeni Pirc Musarjevi se je v navedenih volilnih okrajih gibala med 22 in 25 odstotkov. V vseh štirih volilnih okrajih je Milan Brglez pristal na tretjem mestu – enako kot na državni ravni. Sabina Senčar je v Slovenskih goricah, Halozah s Kidričevim, na Ptujskem polju in Ormoškem Prebiliča prehitela in se uvrstila na četrto mesto, razen na Ptuju, kjer je bil Prebilič četrti. Na šesto in sedmo mesto sta se v Spodnjem Podravju, enako kot na državnem nivoju, uvrstila Janez Cigler Kralj (NSi) in Miha Kordiš (Levica). MZ Foto: Sašo Švigelj Volilna udeležba je bila sedem odstotkov boljša kot v prvem krogu predsedniških volitev pred petimi leti, kljub temu pa še vedno nizka, saj se je na volišča odpravila samo polovica volilnih upravičencev. Največ glasov sta dobila po pričakovanjih Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 25. oktobra 2022 Sp. Podravje z Država občinam 700 evrov za vsakega občana Pri nižji povprečnini bi ostali brez investicij Pred sprejemanjem državnega proračuna so vsakič trda in ostra pogajanja okrog vprašanja financiranja občin (povprečnine). Predstavniki občinskih združenj so pogajanja z vlado pred mesecem dni celo protestno zapustili. Občine so namreč izračunale, da so se jim stroški za izvajanje obveznih nalog dvignili za 94 evrov po prebivalcu, vlada bi jim medtem namenila samo dodatnih 20 evrov. Po burnem septembrskem sestanku sta obe strani v minulem tednu dosegli konsenz, da bo povprečnina v naslednjih dveh letih znašala 700 evrov na občana; trenutno je določena v višini 645 evrov, predlog vlade je bil 667 evrov, predlog združenj občin pa 736 evrov za letos in 776 za naslednje leto. Uravnilovka se je ustavila na znesku 700 evrov, z dogovorom sta glede na odzive sodeč obe strani zadovoljni. Lokalne skupnosti so bile z opozorili, da so podfinancirane, zelo glasne. Župani in vodstvo SLS so celo poudarjali, da bi prenizko odmerjeno financiranje občin lahko vodilo v krčenje denarja celo za gasilce, vrtce in socialno varstvo. „Bojazen, da ne bomo imeli niti več za tekočo porabo, kaj šele za investicije, je bila upravičena. Če se povprečnine ne bi dvignile, bi se lahko zgodilo, da bi začelo zmanjkovati denarja za vzgojno-izobraževalno in društveno dejavnost, razvoj športa in rekreacije, kulturno umetniško ustvarjalnost, knjižnično dejavnost …“ so povedali v ptujski Mestni hiši. Trpele bi investicije Spodnjepodravski župani, ki smo jih kontaktirali za pripravo članka, so sicer ocenili, da bi se primanjkljaj denarja najbolj opazil pri investicijah, financiranja vrtcev in gasilcev pa se večina od njih ne bi dotaknila. Opozorili so tudi, da če financiranje s povprečninami ne bo sledilo rasti cen, bi se občine dejansko lahko znašle v finančnih škripcih. „Že sedaj so se investicije, ki jih izvajamo, zaradi občutnega dviga cen zelo podražile. Če povprečnine ne bodo sledile rasti življenjskih stroškov, marsikatera občina ne bo imela dovolj finančnih sredstev, da bi izvajala z zakonom določne naloge,“ je dejal kidričevski župan Anton Leskovar. Župan Vidma Branko Marinič je dodal, da je veliko obveznosti takšnih, ki so za občino z zakonom določene in se jim ni mogoče izogniti, med njimi gasilstvo, vrtci, socialna oskrba. „V primeru podfinanciranja se posledično zmanjšujejo sredstva, namenjena drugim razvojnim investicijam.“ Da so investicije tiste, ki bi ob nespremenjenem financiranju najbolj trpele, je pritrdil tudi župan Trnovske vasi Alojz Benko. Težko bi zagotavljali sofinancerske deleže Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko se strinja, da bi bile v primeru pomanjkanja sredstev na tankem ledu investicije, predvsem pa vidi težavo pri zmožnosti zagotavljanja lastnih deležev za projekte. Enakega mnenja je župan Svetega Tomaža Mirko Cvetko. „Občine smo zelo dober gospodar, saj si s pomočjo lastnega proračuna pridobivamo prepotrebna dodatna sredstva z različnih razpisov. Če se bodo lastna sredstva zmanjšala, bo zagotavljanje lastnih deležev oteženo, s tem bo marsikateri razvojni projekt brez realizacije. Za varnost in zadovoljstvo prebivalcev občine je vitalnega pomena vlaganje v infrastrukturo, v opremo gasilskih društev, vzdrževanje objektov za šolsko in obšolsko dejavnost, za vzdrževanje objektov za starejše, izdatno sofinanciranje oskrbe v domu starejših …“ Foto: ČG Če vlada ne bi pristala na zvišanje povprečnin, bi nekatere občine finančno težko shajale in bi komaj zagotavljale (ali pa tudi ne) denar za nujne zakonsko predpisane naloge. Manjše občine na slabšem Anton Butolen, župan občine Žetale, je prepričan, da so od povprečnin še posebej odvisne manjše lokalne skupnosti. „Vse občine nismo v enakem položaju, ker imajo predvsem večje več lastnih sredstev (NUSZ, komunalna taksa, turistična taksa, gospodarjenje s premoženjem …). Teh virov mi nimamo. Nalog, ki so zakonsko določene, ne moremo krčiti. Krčimo lahko pri materialnih stroških v vrtcu in šoli, financiranju nadstandardnih programov (financiranje kombiniranih oddelkov), financiranju društev, na žalost pa tudi pri vzdrževanju občinskih cest, kar se- veda slabo vpliva na varnost v prometu. V primeru podfinanciranja bi najbolj trpele investicije. Že to, da se občinska združenja vsako leto pogajajo za višino povprečnine, ki je zakonsko določena, pa država svojih lastnih zakonov ne spoštuje, kaže na odnos države do občin in občanov.“ Mojca Zemljarič Markovci z Zaključena 150.000 evrov vredna naložba Podlehnik z Svetniki na zadnji seji o rebalansu proračuna Režijski obrat na novi lokaciji Za počivališče pri ribniku zmanjkalo denarja Delavci režijskega obrata občine Markovci so končno dobili nove prostore. V teh dneh že selijo vso mehanizacijo, orodje in ostale potrebščine iz Gasilskega doma v Novi vasi na novo lokacijo v industrijski coni v neposredni bližini zbirnega centra za odpadke. Svetniki občine Podlehnik so še zadnjič v tem mandatu sedli za skupno mizo in razgrnili proračun za letošnje leto. Poglavitna sprememba je znižanje prihodkov za 290.000 evrov, saj odločitev o državni podpori razvojni coni Podlehnik še ni znana, tako da se projekt, ki je ocenjen na 700.000 evrov, letos zagotovo ne bo začel. Foto: Mojca Vtič Foto: CG Režijski obrat na novi lokaciji v industrijski coni Gre za montažni objekt v velikosti 150 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe je okoli 150.000 evrov. Občina Markovci je že dlje časa načrtovala preselitev režijskega obrata, saj so bili prostori starega gasilskega doma neprimerni za njihovo dejavnost. Delavci so za svoje potrebe uporabljali tudi manjši prostor v občinski zgradbi. V slabem letu dni so dela končali. Delavci bodo imeli na voljo večje skladišče v velikosti 100 kvadratnih metrov, garažo, sanitarije s tuši in čajno kuhinjo. »Novi prostori so večji in lepši, ena večjih prednosti pa je prav gotovo tudi veliko lažji dostop z vozili,« je izpostavil župan. V režijskem obratu sta trenutno dve osebi redno zaposleni, dve pa preko javnih del. Med njihovimi zadolžitvami so urejanje in čiščenje javnih površin in zelenic, pokopališča, postajališča za avtodome, skrb za občinski vinograd … Javnih površin za vzdrževanje je vedno več, zato bodo najverjetneje v prihodnjih letih v režijskem obratu morali še koga na novo zaposliti. Po oceni Gabrovca sta mehanizacija in oprema v dobrem stanju, saj ju redno vzdržujejo. Stari objekt v Novi vasi pa bo občina najverjetneje poskušala prodati. Estera Korošec Svetniki še zadnjič skupaj v takšni sestavi V prihodnje leto se pomika tudi izvedba napovedane ureditve postajališča za avtodome ob ribniku Dežno. »Vse imamo pripravljeno, vendar nam je zmanjkalo financ. Na vrat na nos in na jesen pa tudi ni smiselno postavljati postajališča,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Investicijska sredstva so odškrnile podražitve na projektih ter višja cena šolskih prevozov. »Šolski prevozi so zakonska obveza občine, na področju infrastrukture pa je občina založila denar za pripravo projektne dokumentacije. V proračunu direkcije je predvidena ureditev križišča v Podlehniku in ureditev ceste skozi Kozmince, v letih 2024–2025 je za projekt predviden dober milijon evrov. Trudimo se, da čim prej pridemo na vrsto, zato smo se tudi odločili V minulih dneh so v Podlehniku rezali trakove. Namenu so predali obnovljeno cesto Dravinjski Vrh–Majski Vrh–Podlehnik, kjer je bil saniran tudi plaz v skupni vrednosti 480.000 evrov, ter cesto Stanošina–Sedlašek, kjer je prav tako občina s pomočjo države sanirala plaz, za investicijo pa odštela okrog 540.000 evrov. za ta vložek, ki nam bo povrnjen,« je dodal župan. Kljub neizvedbi vseh zastavljenih projektov pa so svetniki s proračunom zadovoljni. Obseg letošnjega proračuna je bil 4,6 milijona evrov, ob začetku mandata je bil okrog dveh milijonov evrov. »To ni samo naša zasluga, proračun je obsežnejši tudi na račun višje povprečnine in možnosti prijav na razpise – predvsem z naslova sanacije plazov.« Župan je še dodal, da je v proračun uvrščena tudi ureditev športnega parka, obnova igrišča za veliki nogomet, kjer je drenaža prenehala delovati. Svetnika Gorazda Šerugo so pri obravnavi rebalansa zanimali načrti s pose- stvom Lahovo, ki ga je občina letos kupila za 30.000 evrov. »Prvi cilj je, da se veduta izboljša, navsezadnje smo vinogradniška občina, da se torej odpravi zaraščanje vinogradov in očisti okolica zgradbe. Iskali bomo najemnika za vinograde ter upravitelja stavbe.« Če iskanje najemnikov ne bo obrodilo sadov, lahko občina zgradbo z več hektarji površin in gozdov v prihodnje tudi proda, je dodal župan. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora, ki je tokrat pod drobnogled vzel izvajanje sanacije plazu na cesti Zg. Leskovec–Spodnje Gruškovje. Nadzorni odbor pripomb ni imel. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 25. oktobra 2022 5 Gorišnica z Vaška iniciativa Formin ob odsotnosti župana dosegla svoje Po revoltu vaščanov bodo cesto znova odprli Forminčanom, ki so se postavili po robu občini Gorišnica oz. županu Jožefu Kokotu, je uspelo. Povezali so se v civilno iniciativo in od občine zahtevali, da ponovno vzpostavi promet za vsa motorna vozila na lokalni cesti ob kanalu (Formin–Gorišnica). Gre za bližnjico, ki jo bodo lahko že kmalu spet uporabljali za vožnjo otrok v vrtec, šolo, na treninge, pa tudi obisk zdravnika, cerkve, pošte … Svetniki so namreč na zadnji seji v tem mandatu in sestavi odločili, da se cesta ponovno odpre za ves promet. Kot je znano, je občina Gorišnica julija letos omejila promet na lokalni cesti, ki ob kanalu povezuje Gorišnico in Formin, ob njej pa stoji tudi novi Športni park. Zaradi zagotavljanja varnosti so prepovedali promet za vsa osebna vozila, razen za kolesarje, traktoriste in konjske vprege. Sklep o tej zadevi so svetniki sprejeli na junijski seji, soglasno, res pa je, da o tem predhodno niso prejeli prav nobenega gradiva. Tudi svetnik Stanislav Rižnar, ki je predstavnik vaščanov Formina, je bil ravno tisti dan upravičeno odsoten. Tik pred začetkom letošnjih počitnic se torej nikomur od prisotnih na seji ta zadeva ni zdela problematična. So pa takoj, ko so izvedeli za spremembo, skočili v zrak številni vaščani in vaščanke Formina ter se nemudoma povezali v civilno iniciativo. V zadnjih treh mesecih so se na različne načine trudili vodstvo občine prepričati, da jim »vrne« njihovo cesto. V dopisu, ki so ga naslovili na župana, direktorja občinske uprave in svetnike, so izpostavili številne pomanjkljivosti zaprtja ceste, predvsem pa so bili najbolj prizadeti zaradi tega, ker niso bili o ničemer predhodno obveščeni. Župan točke na sejo ni uvrstil, podžupan in županski kandidat jo je Vsa njihova prizadevanja so sedaj obrodila sadove. Sprva sicer ni najbolje kazalo, saj župan Jožef Kokot na zadnjo sejo občinskega sveta te točke ni uvrstil. Nato pa je podžupan Jože Pe- Storilca, ki je odstranil prometni znak, še iščejo Gorišniški policisti so v preteklih dneh obiskali nekaj vidnejših predstavnikov Vaške iniciative Formin. Še vedno namreč iščejo neznanega storilca, ki je samo nekaj dni po postaviti odstranil prometni znak, ki je voznike opozarjal na zaprtje ceste. Prav zato je svetnik Miran Černesl na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da občina odstopi od pregona. tek, ki je namesto župana vodil zadnjo sejo, sprejel drugačno odločitev. Pod drugo točko dnevnega reda je namreč uvrstil tudi glasovanje o tem, ali naj se lokalna cesta Formin–Gorišnica ponovno odpre za promet. »To je bila moja obljuba vaščanom Formina. Naše prejšnje odločitve ne moremo več spremeniti, menili smo, da je pač to najbolje za varnost naših otrok. Danes prav gotovo ni čas za razna spotikanja,« je povedal Petek, sicer tudi kandidat za župana. Na seji so bili tokrat navzoči tudi nekateri predstavniki vaške iniciative Formin, ki so mirno čakali na odločitev desetih svetnikov in ene svetnice. Svetniki poiskali opravičila, zakaj so glasovali za zaprtje ceste Miran Černesl je svetnikom prebral sklep, ki so ga pripravili: »Zavzemamo se, da se cesta ponovno odpre, hkrati pa se namestijo hitrostne ovire, uredi območje umirjenega prometa z 10 km/h in signalizacijske table od športne dvorane do konca športnega centra.« Ob tem je dodal, da je najbolj žalostno v tej zadevi to, da vaščanov Formina ni nihče o tem obvestil. »Tudi svetniki gradiva nismo dobili Foto: MZ Po cesti mimo Športnega parka bodo znova lahko vozili osebni avtomobili. pravočasno, prav tako z nekaterimi dejstvi sploh nismo bili seznanjeni,« je bil kritičen Černesl. Pred glasovanjem se je oglasil tudi svetnik Stanislav Rižnar, ki je poudaril, da tudi sam ni vedel veliko o zaprtju ceste: »To, da smo na nek način eno vas kar odrezali od občine, je nesprejemljivo. Prav tako se je prometna varnost poslabšala. Namesto da bi se v center občine lahko pripeljali po lokalni cesti, se moramo dnevno vključevati na regionalno cesto, ki je veliko bolj prometno obremenjena. Z vsem tem sem seznanil občinsko upravo, vendar sem prejel odgovor, da dokler bo župan Jožef Kokot, tega ne bodo spreminjali.« Svetnika Boruta Kolarja pa je zanimalo predvsem to, ali bo sedaj mogoče na tej cesti postaviti hitrostne ovire. Sam je namreč to pobudo podal že pred štirimi leti, vendar so mu na občini pojasnili, da to ni mogoče. Podžupan Petek je pojasnil, da gre za lokalno cesto in da s tem ne bi smelo biti težav. Cesto naj bi v kratkem ponovno odprli za promet Po precej burni razpravi je sledilo glasovanje, vseh deset svetnikov in ena svetnica so soglasno potrdili predlagani sklep in tako dali zeleno luč za ponovno odprtje ceste. Forminčani si tako lahko oddahnejo, saj so dosegli svoje, veseli odločitev pa so bili tudi prisotni člani vaške iniciative Formin. Najverjetneje bo do lokalnih volitev vožnja mimo Športnega parka spet potekala po starem. V vsakem primeru pa bo treba v prihodnje razmisliti, na kakšen način to cesto razširiti, da bo omogočala varno pot tako za pešce kot kolesarje. Umikanje na bankino in ponovno vključevanje na asfaltni del cestišča je med traktorskimi priklopniki ter pešci in kolesarji zelo nevarno. Dokler se sicer nikomur nič ne zgodi, bo vse lepo in prav. Estera Korošec Cirkulane z Upanja, da bi se zemeljska dela kmalu začela, je vse manj Podravje z Projekt Naša Drava Še vedno čakajo na optično omrežje V načrtu vlečnica čez Dravo Tako kot v večini haloških občin tudi v Cirkulanah še vedno čakajo na gradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune. Izvedba se namreč iz leta v leto zamika. Do danes ni obveljal niti eden izmed napovedanih terminov začetka zemeljskih del, ki so ga sporočili s podjetja Rune Enia. Večina ljudi zato zelo težko verjame, da se bo na tem področju sploh še kaj premaknilo oz. zares izvedlo. Pred tremi leti so na primer zelo optimistično napovedovali, da bodo omrežje v vseh občinah Upravne enote Ptuj zgradili do konca leta 2021, kar pa se seveda ni zgodilo. Prav zato je marsikoga ponovno presenetila nova napoved podjetja RUNE Enia, ki so jo v teh dneh posredovali v javnost. »Prihodnje leto se bo začelo projektiranje tras omrežja za območje občin Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Podlehnik, Ptuj, Videm, Žetale. Začetek gradbenih del v navedenih občinah je predviden v juliju 2023, ko bo znan tudi podrobnejši terminski načrt gradnje omrežja po posameznih občinah in naseljih. Da bo gradnja potekala hitreje, bomo istočasno gradili tako omrežje med naselji kot tudi omrežje do uporabnikov in uporabniške priključke,« so zapisali. Med drugim so priznali, da so se njihovi prvotni načrti spremenili. Glavni krivec za to naj bi bila epidemija covid-19, hkrati pa tudi izjemna zahtevnost projekta, ki zahteva vključevanje več deležnikov: »Prebivalcem občine Cirkulane se V okviru projekta Naša Drava, ki ga koordinira Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje - Maribor, načrtujejo vlečnico čez reko Dravo, s katero bi omogočili prehod kolesarjem in pohodnikom v Krajinskem parku Drava. Povezovala bi občino Duplek na enem in občino Starše na drugem bregu. Foto: Sta/M24 Foto: Wikipedia V Cirkulanah je kar nekaj takih točk, kjer je internetna povezava zelo slaba ali pa je sploh ni. Precej hišnih številk ne bo vključenih v optično omrežje Kot smo že poročali, pa v podjetju Rune Enia pojasnjujejo, da z razpisom ni pokrita prav vsaka bela lisa, torej optika niti leta 2023 ne bo prišla do vsakega ognjišča, saj tega ne zahteva niti razpis ministrstva, ki financira gradnjo optike, kjer ni komercialnega interesa. Ministrstvo bo subvencioniralo samo 12 komercialno nezanimivih priključkov v Cirkulanah. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je samo v Cirkulanah kot bela lisa označenih skoraj 200 hišnih številk. Ta gospodinjstva si bodo morala priklop samofinancirati, kar pa ne bo poceni. opravičujemo za spremenjeno časovnico. Zagotavljamo pa, da izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja ostaja v naših načrtih.« Cilj večletnega projekta je s širokopasovnim omrežjem opremiti približno 200.000 gospodinjstev, kmetij in podjetij na slovenskem podeželju. Vrednost celotne naložbe za vso državo je okoli 200 milijonov evrov. EK Direktor RRA Podravje-Maribor Uroš Rozman je pojasnil, da je trenutno izdelana idejna zasnova vlečnice, pripravlja pa se tudi ostala projektna dokumentacija. V projektu Naša Drava so na voljo sredstva samo za pripravo projektne dokumentacije, zato o času izvedbe še ne morejo govoriti. »Izvedba bo odvisna od zagotovitve virov v drugih razpisih ali v proračunih občin,« pravi Rozman. Izvedba naj bi stala pol milijona evrov Izvedbo ocenjujejo na okoli pol milijona evrov, pri tem pa računajo tudi na možnost pridobitve sredstev EU, ki bodo na voljo za trajnostno mobilnost. Preostanek naj bi zagotovili obe občini. Vlečnico bodo lahko uporabljali kolesarji ali pohodniki. Po vzoru podobne infrastrukture na kolesarski poti v Nemčiji jo bo poganjal uporabnik sam z vrtenjem krmila na košari, v kateri se pelje čez reko. Navezovala se bo na Dravsko kolesarsko pot na obeh straneh reke. Prehod čez staro strugo Drave, kjer je Krajinski park Drava, je trenutno možen le čez cestni most v Dogošah pri Mariboru, naslednje možno prečkanje pa je šele na Ptuju. Sta Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 V središču 6 COLOR CMYK stran 6 torek z 25. oktobra 2022 Spodnje Podravje z V učnih načrtih osnovnih šol ni temeljnih vsebin računalništva in informatike V obvezni predmetnik bi morali uvrstiti tudi digitalne Družba se vedno bolj digitalizira, zato šolski sistem nujno potrebuje spremembe na področju učenja računalništva. Dilem je veliko: nekateri strokovni delavci zagovarjajo uvedbo obveznega in samostojnega predmeta računalništva in informatike, drugi so bolj naklonjeni razvijanju digitalnih kompetenc pri vseh predmetih. »Sistem ponuja dve možni poti: reformo na nacionalni ravni, kjer bi na novo definirali predmetnike ali posodobitev učnih načrtov in prenovo znotraj obstoječih programov,« je navedel direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Vinko Logaj. Čeprav je v javnosti pogosto slišati, da so naši učenci preobremenjeni, Logaj pri tem pozornost usmerja v to, kako so obremenjeni, ne koliko so obremenjeni. Učenci imajo po njegovih besedah v osnovni šoli med šest in štirinajst predmetov. Zato se sprašuje, ali je na predmetniku prostor še za ene- ga. Spremembe predmetnika niso načrtovane, je povedal Logaj. Šole bi morale na tem področju čim prej začeti uvajati nova orodja in metode dela. Digitalne kompetence so namreč ključnega pomena za izobraževanje in življenje v družbi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer že pred tre- mi leti imenovalo posebno delovno skupino za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (Rinos). Njihov akcijski načrt je vse do danes ostal na papirju. Tudi napovedano prenovo učnih načrtov lahko po besedah predstavnikov šolskega ministrstva pričakujemo šele v naslednjih letih. Foto: pexel Učenci znajo igrati igrice, niso pa vešči na primer komuniciranje preko elektronske pošte. Do takrat pa se bodo šole morale znajti po svoje. Učenje digitalnih veščin v okviru neobveznih izbirnih predmetov ni dovolj Na OŠ Hajdina so v letošnjem šolskem letu prvič za učence od prvega do devetega razreda uvedli posebno dejavnost, ki so jo poimenovali Digitalne veščine. To ni bila samo želja njihovih učencev, ampak tudi učiteljev, ki so povedali, katera digitalna znanja otroci potrebujejo pri posameznem predmetu. Na podlagi njihovih odgovorov so za vsak razred posebej pripravili primerne učne vsebine. Poučevanje so prevzeli različni učitelji. Po besedah ravnatelja Mitje Vidoviča so opazili, da okoli tretjina učencev zadnje triade ne zna uporabljati osnovnih orodij, kot so urejevalniki besedil, preglednic, težave imajo tudi s pripravo prezentacij (Power Point). »To področje bi morali čim prej sistemsko urediti, Sodobno opremljena učilnica na OŠ Hajdina saj je trenutno vse prepuščeno naključju. Digitalna pismenost pa se od učenca do učenca zelo razlikuje. Imamo na primer devetošolce, ki ne znajo uporabljati elektronske pošte in pripeti priponke,« je dejal Vidovič in opozoril na težavo glede izbire neobveznih predmetov s področja računalništva in informa- tike. »Učenci lahko izberejo največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov. Prednost pa večinoma dajo učenju drugega tujega jezika. Vse ostalo tako avtomatsko odpade. Prav zato zagovarjam uvedbo samostojnega predmeta računalništva in informatike,« je poudaril Vidovič. Slovenija, Podravje z Do dodatne strokovne pomoči upravičena že skoraj desetina šolarjev »Nemogoče je, da ima toliko otrok posebne potrebe« Po podatkih šolskega ministrstva je septembra v šolske klopi sedlo približno 270.000 učencev in dijakov, od tega 21.888 takih, ki imajo odločbe o dodatni strokovni pomoči (DSP). Med njimi je 6.585 srednješolcev in 15.303 osnovnošolcev. V minulem šolskem letu jih je bilo 18.262, torej število otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami narašča; samo v letu dni se je povečalo za 3.626. Lani je strošek izvajanja te pomoči državo stal 5,65 milijona evrov. Šole pa se pri organizaciji soočajo s številnimi težavami, pri katerih je vsaka bolj ali manj prepuščena sama sebi, torej lastni iznajdljivosti. Foto: pexels Dodatna strokovna pomoč med poukom ali po njem? Dilema, kdaj naj gredo učenci k uri dodatne strokovne pomoči (DSP), ali med poukom ali po njem, še vedno ni dočakala epiloga. Načeloma velja, naj se ure DSP ne bi izvajale po pouku. Učitelji menijo, da bi moral biti učenec prisoten pri redni uri, denimo angleščine, ker pa ima težave prav z angleščino, je običajno prav v tistem času zanj organizirana DSP, kjer mu drugi učitelj razlaga tudi redno učno snov, kar je seveda nesmiselno. »DSP je kot učna pomoč namenjen individualizirani razlagi snovi. Smotrno je, da je razlaga usklajena z učiteljem, ki snov primarno razlaga. Organizacija in izvedba DSP se za vsakega učenca s posebnimi potrebami določita z individualiziranim programom, v katerem strokovna skupina odloči, kakšna oblika izvedbe je ustrezna, ali je to pred poukom, med njim ali po pouku,« pojasnjujejo na šolskem ministrstvu. Poleg rednih urnikov morajo tako uskladiti še individualne ure za DSP, predvsem pa zanje najti ustrezni kader. Svetovalni delavci tudi že dolgo glasno opozarjajo, da bi bilo treba preveriti upravičenost odločb, saj jih je po njihovem mnenju občutno preveč. »Nemogoče je, da ima tako veliko število otrok posebne potrebe. Nekaj je v sistemu narobe. Težave pri učenju zaznavamo že pri povprečnih učencih. Včasih je otrok enostavno nezrel in ne zmore,« pravi osnovnošolska svetovalna delavka Darinka Dekleva. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so odločbe izdane v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in s Pravilnikom o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. »Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka, so ustanovljene komisije za usmerjanje, ki jih sestavljajo specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki ot- roka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb. Komisija si mora pred odločitvijo pridobiti tudi pisno ali ustno mnenje otrokovega učitelja ter odločati na podlagi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, ki so jih pripravili strokovnjaki. V skladu z zakonodajo pa lahko komisija določi, da je potrebno ustreznost usmeritve po preteku določenega časovnega obdobja ponovno preveriti.« Ure dodatne strokovne pomoči, ki jih izvajajo najeti strokovnjaki, so plačane slabo, kakršnihkoli razlogov ni, potem ostane najeti strokovni predagog popolnoma brez ur zapovrstjo čakal. (Fotografija je simbolična.) Štajerski TEDNIK torek z 25. oktobra 2022 Foto: EK Z njim se strinja tudi Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Juršinci. »Vsekakor ni dovolj, da se računalniško opismenjevanje otrok trenutno izvaja samo v okviru Težave z ustreznim kadrom Po klasifikaciji je dodatna strokovna pomoč deljena na več tipov. Prvi je učna pomoč, ki jo izvajajo učitelji, ki praviloma učenca tudi sicer učijo in so zaposleni na šoli, drugi je pomoč za premagovanje primanjkljajev, ki jo izvajajo strokovni delavci, ki so lahko zaposleni na dotični šoli ali pa delajo v mobilni službi in sodelujejo z več šolami, tretji pa je svetovalna storitev, ki je COLOR CMYK stran 7 V središču veščine Kmalu ne bo več delovnih mest, ki ne bi zahtevala digitalnih znanj torek, 25. 10. 2022 neobveznih izbirnih predmetov ali interesnih dejavnosti. Velika težava je, da smo kot družba dali otrokom v roke razne pametne naprave, o njihovi pravilni uporabi pa jih nismo podučili. Skrajni čas je, da odpremo Pandorino skrinjico predmetnika osnovnih šol in ga prevetrimo, posodobimo. Nabor predmetov bi moral biti v duhu časa, v katerem živimo. To, da bomo v učnih načrtih nekoliko podrobneje opredelili digitalne kompetence, ne bo prineslo prav nobenih sprememb,« je povedal Sužnik in dodal, da je to znanje nujno potrebno, tudi pri iskanju zaposlitve. »Že sedaj ne vemo, katere poklice vse bodo opravljali naši učenci. Vemo pa, da najverjetneje kaj kmalu ne bo več delovnega mesta, ki ne bi bilo na nek način digitalizirano. Prav zato so ta znanja še toliko bolj nujna.« Ob tem je Sužnik opozoril tudi na številne pasti digitalne tehnologije, o katerih bi morali seznaniti mlade. »Mi že zaznavamo porast spletnega nasilja, zato bo treba čim prej ukrepati. Enodnevna predavanja za učence in starše očitno niso dovolj.« Na juršinski osnovni šoli sicer poskušajo učence z digitalnimi znanji opremiti v okviru že obstoječih predmetov, kolikor je pač mogoče. Vključeni so tudi v projekt Dvig digitalne kompetentnosti, katerega glavni namen je ravno izboljšanje računalniškega znanja tako strokovnih delavcev kot otrok in učencev. V okviru projekta bodo npr. vsi učenci od četrtega razreda naprej dobili svoj elektronski naslov z domeno šole. Korezova: »Digitalna pismenost je enako pomembna kot bralna« Tudi v Društvu ravnateljev ptujskega območja se zavzemajo za to, da bi predmet digitalne veščine uvrstili med obvezne predmete. »To je nujno, saj bi morali biti vsi otroci računalniško pismeni. Znajo igrati igrice in uporabljati razna družbena omrežja, ko je treba pravilno izpolniti spletni obrazec ali komunicirati preko elektronske pošte, pa se zalomi. Danes je digitalna pismenost enako pomembna kot bralna. Tako kot morajo vsi otroci znati brati in pisati, bi morali znati tudi upravljati z digitalnimi tehnologijami, drugače v življenju ne bodo mogli funkcionirati,« je povedala predsednica društva Ivanka Korez. Delovna skupina Rinos je pri analizi stanja v slovenskih osnovnih šolah ugotovila, »da v učnih načrtih osnovnih šol ni temeljnih vsebin računalništva in informatike, zato učenci po zaključku osnovnošolskega izobraževanja tega nimajo. To je zelo skrb vzbujajoče, če primerjamo njihove vrstnike v tujini, saj so naši osnovnošolci zato v deprivilegiranem položaju. Tudi razvoj splošnih digitalnih kompetenc (digitalno opismenjevanje) ni načrtovan usklajeno med predmeti in ne po vertikali ter je prepuščen učiteljem. Delež učencev, ki zapustijo osnovno šolo brez razvitih kompetenc za rabo digitalnih tehnologij, je prevelik. Prav zato predlagajo uvajanje temeljnih vsebin računalništva in informatike v kurikul vrtcev ter učne načrte osnovnih in srednjih šol. Prav tako bi morale šole zagotoviti celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov skladno z obstoječimi učnimi načrti. Pozabiti pa ne smemo tudi na strokovno usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev na tem področju. Estera Korošec 7 Foto: ČG Razvoj splošnih digitalnih kompetenc je trenutno prepuščen učiteljem. Sprememba predmetnika ni načrtovana »V zvezi z uvedbo računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovne šole ni enotnega stališča med strokovnjaki. Večina zagovarja vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike med obstoječe vsebine v program osnovne šole oz. izvajanje računalništva in informatike kot izbirnega predmeta,« so zapisali na Zavodu RS za šolstvo. Predmetnik za osnovne šole pokriva temeljne cilje vzgoje in izobraževanja, ki so zapisani v Zakonu o osnovni šoli. »Iz tega razloga sprememba predmetnika za osnovno šolo, ki bi vključevala uvedbo novega predmeta, posega v sistemsko ureditev in iz strokovnega vidika zahteva poseg v program osnovne šole. Ker je bilo dogovorjeno oziroma sprejeto, da teče posodobitev učnega načrta za osnovne šole obstoječih predmetov, ni prišlo do spremembe predmetnika za osnovne šole,« so pojasnili na Zavodu RS za šolstvo. Dva milijona evrov za izboljšanje računalniške pismenosti v šolah V dvoletni program Dvig digitalne kompetentnosti je vključenih 220 slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo projekta, je 1.950.000 evrov. Izbirne predmete Računalniška omrežja, Urejanje besedil in Multimedija v vseh slovenskih osnovnih šolah obiskuje 11.398 učencev, kar pomeni 18 odstotkov učencev triletja. v pristojnosti strokovnih delavcev šole. Do največ težav očitno prihaja pri pomoči za premagovanje primanjkljajev, za katero šole težko najdejo izvajalce. »Učno pomoč praviloma izvajajo zaposleni na šoli, lahko pa tudi zunanji v izjemnih primerih. Če na šoli ni ustreznega strokovnega kadra, lahko ure za tovrstno pomoč opravi strokovni delavec mobilne službe, ki je organizirana na drugem izobraževalnem zavodu. Delovna mesta v mobilni službi so sistemizirana, ministrstvo pa zagotavlja sredstva za vsako izvedeno uro, in sicer v skladu z letnim sklepom o višini urne postavke, ki trenutno z vsemi dajatvami znaša 12,54 evra.« Plačilo le za realizirane ure Foto: Pexels in še to le, če so realizirane. Če npr. dijaka iz plačila, čeprav je dijaka ali celo več njih več Morda je v teoriji res tako, v praksi pa, kot kaže, precej drugače. Svetovalna delavka iz ene strokovnih srednjih šol namreč pravi, da ure DSP niso sistemizirane, ampak se plačajo po realizaciji, zato je težko najti izvajalce, saj imajo nekatere šole tudi po sto in več dijakov z odločbo. Ministrstvo na to težavo bojda opozarjajo že leta, a se tega tam sistemsko še nihče ni lotil. Laura I. je mlada učiteljica angleščine, ki si še išče svoj prostor v pedagoškem svetu. Ker je službo rednega učitelja težko dobiti, še zlasti brez opravljenega strokovnega izpita, se je tako kot ostali njeni učiteljski vrstniki prijavljala na delovna mesta za določen, še največkrat skrajšan delovni čas. »Če imaš srečo, dobiš delo v oddelku podaljšanega bivanja, skoraj zagotovo pa lahko nudiš dodatno strokovno po- Foto: pexels Šole se pri organizaciji dodatne strokovne pomoči učencem z odločbami soočajo s številnimi težavami, pri katerih je vsaka bolj ali manj prepuščena sama sebi, torej lastni iznajdljivosti. moč. Tako delo sem tudi jaz sprejela na eni od mariborskih srednjih šol, in sicer po podjemni pogodbi, ki pomeni, da si plačan samo po realizirani uri, ne pa po dejanskem času, ki ga preživiš v šoli.« Bolj se splača kelnariti ... Vodstvo šole se je, pripoveduje, sicer potrudilo, kolikor se je pač dalo, da si ure DSP čimbolj sledijo ena drugi in da nima vmesnega čakanja. »A kaj, ko dijaki pogosto manjkajo, bodisi iz upravičenih bodisi neupravičenih razlogov. Jaz jih tisto uro čakam, ker jih ni, plačila ne dobim. Tako se zgodi, da si z dnevnim zaslužkom pokrijem stroške prevoza in parkiranja, ostane pa mi za kavo.« Bruto urna postavka naj bi bila 12,54 evra, kot je določilo ministrstvo, so ji povedali pred začetkom dela, a je bila neprijetno presenečena, ko je dobila »prvo plačo«. Iz specifikacije v obvestilu o izplačilu po podjemni pogodbi namreč izhaja, da je njena bruto ura vredna samo 9,33 evra, torej za uro dodatne strokovne pomoči na svoj račun dobi 5,70 evra, kar je malce več od najnižje urne postavke za študentsko delo, ki znaša 5,21 evra. »Tega se seveda ne grem več,« je dejala ter napovedala odstop od pogodbe in iskanje druge službe. »Če si 'zrihtam' študentsko napotnico, se mi kljub univerzitetni izobrazbi bolj splača 'kelnariti', saj v kafiču plačajo več.« Nadzor šepa, ministrstvo z glavo v pesku Na ministrstvu primera ne komentirajo, a vztrajajo, da so delovna mesta »v mobilni službi sistemizirana«, strokovni delavci pa da imajo tako kot ostali učitelji tedensko obvezo in niso plačani zgolj po realizaciji. »Pri oblikovanju urnikov in v primerih odsotnosti učenca veljajo enaki pogoji kot pri ostalih učiteljih. Učno pomoč, kot že rečeno, naj bi izvajali učitelji, ki sicer poučujejo učenca ali dijaka, če pa se šola odloči, da bo za ta namen imela zunanjega izvajalca, je urnik stvar dogovora med šolo in izvajalcem. Kaj pa nadzor? Za organizacijo dela, vključno z DSP, je seveda odgovoren ravnatelj, pravijo na ministrstvu, kjer pa na letni ravni preverjajo porabo proračunskih sredstev. Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec meni, da je nadzor več ali manj zgolj birokratski, saj inšpektorji preverjajo predvsem spoštovanje predpisov: »Pregledajo torej dokumentacijo, ne ugotavljajo pa, ali je delo z otroki in mladostniki opravljeno kakovostno. Zato kakovost skrbi zanje niha od šole do šole in je odvisna od razpoložljivega kadra in organizacije dela.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 25. 10. 2022 Izobraževanje 8 stran 8 torek z 25. oktobra 2022 Spodnje Podravje z Na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj so z vpisom zadovoljni Velik interes za študij ekonomije Študenti in študentke so že zakorakali v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode v Sloveniji jih je po prvih ocenah vpisanih okoli 65.130, od tega jih je prvič vpisanih v 1. letnik prve stopnje 14.277. Končni podatki o vpisu v visoko šolstvo bodo na voljo sredi novembra, vsi vpisni postopki pa bodo zaključeni do konca oktobra. Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je med mladimi še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Manjši interes pa je za študij poslovnih in upravnih ved, tehnike, proizvodne tehnologije, gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Podobno opažajo tudi v Višji strokovni šoli ŠC Ptuj, kjer tudi letos beležijo najslabši vpis v prvi letnik na programu Upravljanje podeželja in krajine. Vpis se je sicer glede na prvi vpisni rok aprila letos precej izboljšal, in sicer z 10 na 16 študentov. Dejstvo namreč je, da na vseh srednješolskih kmetijskih programih, na Ptuju, v Mariboru in Rakičanu, število dijakov v zadnjih letih upada. »Na omenjenih šolah je bilo skupno v četrtih letnikih okoli 25 dijakov, od tega jih je kar 16 prišlo na našo višjo šolo, zato smo kljub vsemu z vpisom zadovoljni. Se pa bojimo za prihodnost programa, saj se nam lahko kmalu zgodi, da ne bo več dijakov s področja kmetijstva, posledično pa prav tako ne študentov. To pa je prav gotovo sistemski problem na ravni države, ki bi ga morali začeti že zdavnaj reševati,« je povedal Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj. Po več letih ponovno veliko zanimanje za študij ekonomije V novem študijskem letu so več kot zadovoljni z vpisom v prvi letnik programa Ekonomija, saj so prejeli celo dve prijavi več, kot je na voljo razpisanih mest. Tako velikega števila mladih ekonomistov in ekonomistk niso imeli že zadnjih nekaj let, zato so na te številke še toliko Eneja Pišek, 1. letnik, Mehatronika »Za študij mehatronike na ptujski Višji strokovni šoli sem se odločila predvsem zato, ker imam zelo rada vse, kar je povezano s tehniko. Te vsebine so mi blizu, hitro se jih naučim in tudi zapomnim. Lahko bi sicer izbrala tudi Maribor, vendar mi je bilo pri izbiri študija pomembno tudi to, da izberem kraj, kjer se dobro počutim – in Ptuj mi je bilo vedno zelo lepo mesto.« Florjan Majerič, 1. letnik, Mehatronika Foto: ČG Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj, je ob začetku študija vsem študentkam in študentom zaželel uspešno leto. Število vpisanih študentov v študijskem letu 2022/2023: Študijski program: Ekonomija Mehatronika Upravljanje podeželja in krajine Skupaj: Št. prostih mest Št. vpisanih študentov 30 60 30 165 32 35 16 83 Vir: Višja strokovna šola ŠC Ptuj bolj ponosni. Po mnenju Harba so k tako dobremu vpisu zelo veliko pripomogli srednješolski učitelji Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj, od koder je tudi največ njihovih študentov in študentk ekonomije. »Maturantov, smeri Ekonomski tehnik, je bilo zgolj 28, nam pa je uspelo privabiti celo dva več, kot smo se nadejali. To je res neverjeten uspeh. Očitno je učiteljem uspelo dijake motivirati na pravi način.« V prvem letniku mehatronikov je letos 34 študentov in ena študentka. Vsako leto je zanimanja za to smer dovolj, gre namreč za poklic, po katerem delodajalci največ povprašujejo. Letos si sicer želimo nekoliko večji vpis v prvi letnik. Praksa je pomemben del študijskega programa Vseh študentov in študentk Višje strokovne šole ŠC Ptuj v novem študijskem letu je tako nekaj manj kot 300. Redno zaposlenih sodelavcev je 20, še dodatno pa sodelujejo z zunanjimi predavatelji, večinoma iz podjetij. Velik poudarek je na praktičnem izobraževanju (40 odstotkov študijskega programa), prav zato so študenti že v prvih tednih začeli izdelovati projektno nalogo. Slednja je ekološko usmerjena, povezala pa bo številne deležnike v lokalnem okolju, kot so vrtci, osnovne in srednje šole, podjetja … Prav tako že potekajo priprave na obisk predstavnikov lokalnih podjetij, ki bodo študentom predstavili svoje dejavnosti, seznanili pa jih bodo tudi s tem, kakšen kader potrebujejo. Dogodek »Podjetje se predstavi« bo v prostorih šole v četrtek, 20. oktobra. Veliko možnosti za povezovanje in spoznavanje pa bo tudi na oktobrskem Športnem srečanju študentov. V študijskem letu 2022/2023 na vseh slovenskih višjih strokovnih šolah študira približno 10.000 študentk in študentov, od tega jih je predvidoma okoli 3.500 v prvem letniku. Estera Korošec »Uspešno sem zaključil izobraževanje na Gimnaziji Ptuj in sedaj sem študent mehatronike. To je poklic prihodnosti, prav tako ponuja veliko različnih priložnosti za zaposlitev. Zelo vesel sem, da lahko študiram na Ptuju, ki mi je že štiri leta zelo domače mesto, tu se dobro počutim, tudi energija je prijetna. Študij na Višji strokovni šoli Ptuj pa so mi priporočili prijatelji, ki so jo že uspešno zaključili. Tilen Ciglar, 1. letnik, Mehatronika »Uspešno sem zaključil že srednješolski program mehatronike na Elektro in računalniški šoli Ptuj, nato še dve leti smer Elektrotehnik. Profesorji so me spodbudili, da naj se odločim še za študij. Hvaležen sem jim za to. Mehatronika me zanima, predvsem delo s stroji, rad pa bi še dodatno nadgradil svoje znanje.« Tomi Kolednik, 1. letnik, Mehatronika »Po srednji šoli, smer Mehatronika, je bila nekako logična odločitev, da nadaljujem izobraževanje na tej smeri. Nekatere profesorje že poznam, prav tako tudi zelo lepe prostore Šolskega centra Ptuj na Vičavi. Moja želja je, da usvojim veliko novega znanja, pa tudi drugih veščin. Vsekakor bom odgovoren, skrben in delaven študent.« Klara Kristl, 1. letnik, Ekonomija »Po uspešno zaključeni srednji šoli na Ptuju, smer Ekonomija, sem se odločila za študij na Višji strokovni šoli Ptuj. Izbrala sem program Ekonomija, saj je to področje, ki me najbolj zanima. Vesela sem, da je šola blizu mojemu domu, prav tako zelo dobro poznam že nekatere predavatelje. Prepričana sem, da sem izbrala pravo šolo zase, kjer bom pridobila ustrezno znanje. Veselim se vseh novih projektov, timskega dela, prakse, pa tudi novih sošolcev.« Aleks Foršnarič, 1. letnik, Upravljanje podeželja in krajine »Uspešno sem zaključil program Okoljevarstveni tehnik na ŠC Ptuj, nato pa so me profesorji spodbudili, da bi mogoče nadaljeval šolanje še na ptujski višji šoli. Sprejel sem izziv, imam veselje do učenja, pa tudi dela. Najraje imam prakso, to sem ugotovil že v srednji šoli. Praktične izkušnje so namreč zelo pomembne in ti pri zaposlitvi pridejo še kako prav. Če bo mogoče, bi se rad zaposlil v Kmetijski zadrugi, tam se bil že za praktičnem usposabljanju in je bilo super.« Foto: ČG Cirkulane z Učenec Teo Črnivec je zastopal Slovenijo na Danskem Otroci iz vsega sveta iskali rešitve za svetovne probleme OŠ Cirkulane-Zavrč je z letošnjim letom postala članica svetovne mreže UNESCO šol. Njihov učenec Teo Črnivec pa je našo državo zastopal na otroškem mednarodnem parlamentu na Danskem. Slednjega so se udeležili otroci iz celega sveta, iz Slovenije so bili izbrani samo trije. »To je za našo šolo res izjemen uspeh. Zelo smo ponosni, da se je našemu učencu Teu uspelo uvrstiti na tako pomemben dogodek,« je dejala Laura Mohorko Kumer, koordinatorica UNESCO projektov. V Billundu na Danskem, ki ga imenujejo tudi mesto »otrok«, vsako leto poteka otroški mednarodni parlament, kjer se zberejo otroci iz celega sveta in štiri dni rešujejo svetovne probleme. Prijav je ogromno, izbranih pa je samo 80 otrok med 10. in 17. letom. Letos so na skupščini sodelovali mladi iz 52 držav, 70 različnih narodnosti, med njimi pa je bil tudi Teo Črnivec, učenec OŠ Cirkulane-Zavrč. Priprave so se začele že šest mesecev pred odhodom na Dansko, Teo je vsako drugo soboto preživel štiri ure za računalnikom in z drugimi otroki razpravljal o različnih problemih. »Verjamem, da smo mi, otroci, voditelji našega jutri. Otroška domišljija lahko prispeva veliko pozitivnega k velikim korakom človeštva. Otroci svet vidimo skozi otroške oči v popolnoma drugačni luči. V tem projektu smo dobili nove prijatelje, izbolj- šali komunikacijske sposobnosti, hkrati pa smo iskali nove ideje o tem, kako bodo prihodnje generacije še vedno dihale svež zrak v dobri medsebojni klimi,« je dejal Teo, ki ga je na potovanju spremljala učiteljica Marjana Protner. Ob prihodu na Dansko so se naprej sprehodili po mestu, se ustavili v tamkajšnji osnovni šoli, sprejela pa jih je tudi županja. Teo je z veseljem sprejel povabilo na intervju za lokalni časopis. Veliko Foto: OŠ Cirkulane Zavrč Teo Črnivec z učiteljico Marjano Protner časa so imeli tudi za druženje, izmenjavo idej in sklepanje novih prijateljstev. Slovenske predstav- nike je pozdravil tudi Mihael Zupančič, slovenski ambasador na Danskem. Zaključno prireditev so preko računalniškega ekrana ponosno spremljali tudi Teovi starši. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo torek z 25. oktobra 2022 stran 9 9 Podravje z Vremenske neprilike in odkupne cene dotolkle številne sadjarje Odlični pogoji za pridelavo jabolk, a nasadi se zmanjšujejo V Sloveniji imamo odlične pogoje za pridelavo jabolk, ki po kakovosti resnično izstopajo, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Vendar pa se obseg nasadov z jablanami zmanjšuje. Zagotovo so k zmanjšanju nasadov pripomogle vremenske neprilike v zadnjih letih, ki so sadjarje oropale dohodka in razvoja, svoje pa dodajo tudi odkupne cene ter konkurenca iz tujine. Sadjarska kmetija Toš iz Svetega Andraža v Slovenskih goricah skrbi za 18 hektarjev sadovnjakov jablan ter še za 1,5 hektarja jagod. Letošnja sadjarska bera je skromnejša od običajne, čeprav je o normalnih letinah že težko govoriti. Tudi letos je namreč sadjarsko kmetijo Toš prizadela pozeba, suša pa je prizadetost jablan samo še potencirala. »Obiranje sedaj končujemo. Kar lahko rečem o letošnji letini, je, da smo imeli že boljše, pa tudi slabše, pričakujemo pa okrog 600 ton jabolk,« je zaupal sadjar Tomaž Toš. Površina intenzivnih nasadov jablan ter pridelek jabolk v izbranih letih Površina (ha) Pridelek (t) 1991 2.304 40.916 2001 3.081 50.787 2011 2.734 81.323 2016 2.416 42.739 2017 2.355 13.605 2018 2.328 86.587 2020 2.164 66.124 2021 2.093 23.011 Vir: SURS čajočimi proizvodnimi stroški, ob tem pa so primorani iskati tudi rešitve v boju z naravo. Z vse višjimi cenami sončne energije so se spopadli s postavitvijo sončne elektrarne na objektu hladilnice, pred točo so sadovnjake zavarovali s proti- bi lahko država pomagala, da bi v zavodih pretehtala kakovost nad ceno, na drugi strani pa bi država sadjarjem omogočila, da po realni ceni prodamo jabolka.« Tako kot ostale panoge se namreč tudi sadjarji soočajo z naraš- V javnih zavodih še vedno tudi cenejša uvožena jabolka ... Sadjarska kmetija iz Sv. Andraža večino jabolk proda v javne zavode, torej šole in vrtce, ostalo posameznikom. Slednji so do nakupa jabolk (za zdaj) še bolj zadržani kot običajno, a razlog ni v ceni, meni Toš. »Letos so dobro obrodila tudi jabolka na dvoriščih, tako da prvo zalogo večina ljudi ima,« je dejal. Dodatne možnosti prodaje pa vidi na področju javnih zavodov. »Javni zavodi so začeli sodelovati z nami, še posebej, odkar zakonodaja omogoča, da se del nabave hrane izloči iz skupnih javnih razpisov, vendar menim, da bi lahko storili še več. V javnih zavodih se srečujemo s poljskimi, cenejšimi jabolki, tukaj 2019 2.267 54.272 Foto: Kmetija Toš Sadjarji so v boju proti toči postavili protitočne mreže že na večini sadovnjakov, največja težava sadjarjev pa ostaja pozeba, ki je sadjarje najhuje prizadela v letu 2017. Slovenija z Ustanovljeno Združenje za žgane pijače točnimi mrežami. »Za postavitev oroševalnega sistema imamo prešibak vodni vir, tako da proti pozebi nasada ne moremo obvarovati, proti toči smo ga zaščitili, sedaj ga bomo skušali še proti suši.« Raje hlev za krave kot hladilnico za jabolka Toševi torej vztrajajo v sadjarstvu, marsikateri sadjar je na tej poti obupal. Med njimi je tudi Alojz Mlakar z Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici, ki je bil primoran zaradi vremenskih neprilik in stanja na trgu sadjarsko kmetijo preoblikovati. »Če ti pozebeta dve jablani, ti običajno pozebejo vse, če pa ti zbolita dve kravi, pa še vedno imaš preostanek črede,« je enostavno in jasno povedal Mlakar ter tako pojasnil odločitev, zakaj se je po dveh katastrofalnih (100 %) pozebah v letih 2016 in 2017, ter nato po letu 2018, ko je bila ob rekordni letini odkupna cena jabolk mizerna, odločil, da ne bo gradil hladilnice ter prostorov za predelavo jabolk, temveč bo postavil hlev za krave molznice, kar sedaj predstavlja temelj kmetije. Foto: Kmetija Toš Minuli petek, 21. oktobra, smo obeležili dan jabolk, letos je potekal pod sloganom »Najboljša ne padejo daleč od drevesa«. Najcenejša še vedno jabolka iz Poljske Na portalu Naša super hrana poudarjajo, da je zelo pomembno, da so jabolka pridelana na čim bolj naraven način ter da jih sadjarji oberejo v optimalnem obiralnem času. Prav tako je ključnega pomena, da so poti od hladilnika do trgovine čim krajše, saj lahko tako potrošniki v jabolku užijejo največ vitaminov, sočnosti in svežine. Najkrajšo pot pa je mogoče doseči le z lokalno pridelanimi, slovenskimi jabolki, ki pa pri ceni ne morejo konkurirati poljskim, ki so se v letih, ko zaradi pozebe ni bilo dovolj domačih jabolk, zasidrale na trgovskih policah. Poljska jabolka so še vedno naj- cenejša, a največ jabolk in hrušk (statistiki ne vodijo ločene evidence) smo leta 2019 uvozili iz Italije, in sicer 4.000 ton, iz Poljske pa 1.200 ton, v skupni vrednosti 3,8 milijona evrov. Zakaj Poljska? Poljska je vodilna pridelovalka jabolk v Evropi in tretja na svetu. Letošnja napoved je, da bodo Poljaki pridelali okrog 4,5 milijona ton jabolk, Italijani 2,1 milijona ton, Francozi 1,4 milijona ton ter Nemci okrog enega milijona ton jabolk. Slovenija pridela 47.000 ton jabolk oziroma 100-krat manj. Svetovna velesila v pridelavi jabolk (in še kje drugje) je Kitajska, ki letno obere 44,5 milijona ton jabolk, sledi ZDA s 4,6 milijona ton jabolk, kot omenjeno, tretja je Poljska. Mojca Vtič Slovenija z Pridelki pri pridelovalcih lani dražji Med ustanovnimi člani tudi Ptujska klet Najbolj so se zvišale cene žit V okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo ustanovljeno Združenje za žgane pijače. Cilji združenja so koordinirano delovanje, potrjevanje in dvig kakovosti, spremljanje trendov in zagotavljanje tehnološkega razvoja, poudarek pa bo tudi na dvigu kulture pitja žganih pijač. Novo združenje povezuje devet ustanovnih članov. Za predsednika je bil izvoljen Boštjan Marušič iz podjetja Broken Bones, ki se ukvarja s proizvodnjo gina in viskija. Osnovni cilj delovanja združenja je strokovno in interesno povezovanje članov, in sicer z namenom olajševanja in spodbujanja dejavnosti članov. Pobuda za ustanovitev izhaja iz realnih potreb in izzivov podjetij ter aktualnih strokovnih tem, ki so vezane predvsem na implementacijo obstoječih strategij in akcijskih načrtov, so poudarili v zbornici. Združenje bo skrbelo za krepi- Foto: ČG tev prepoznavnosti in informiranje, gradilo na sodelovanju s stroko ter politiko doma in v tujini. Sodelovalo bo v različnih projektih in strokovnih raziskavah, ki lahko pripomorejo k razvoju sektorja in dvigu kakovosti izdelkov. Člani pri tem izpostavljajo pomemben vidik označevanja žganih pijač in oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo, pomen skupinskih sejemskih nastopov in usklajenih stališč do aktualnih tem. Delo združenja bo usmerjeno v prepoznavanje združenja kot strokovnega in reprezentativnega sogovornika sektorja na relaciji do vladnih in nevladnih organizacij, pa tudi do širše strokovne javnosti in potrošnika. Dvig zavedanja o stroki, tradiciji, znanosti in tehnologiji je ključnega pomena v smeri izobraževanja podjetij in informiranja potrošnika, so še poudarili v zbornici. K združenju so doslej pristopila podjetja Berryshka, Broken Bones, Dana, Destilarna Karakter – Urban Bajrič, Destilarna Laske – Biterra, Fructal, Kfi., Petriot in Ptujska klet. Sta Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v Sloveniji so bile lani v medletni primerjavi za 9,3 odstotka višje, najizraziteje pa so se zvišale cene rastlinskih pridelkov. Foto: PK/M24 Najbolj so se zvišale cene žit, predvsem koruze v zrnju. Cene krompirja so bile v povprečju višje za 18,5 odstotka. Do maja so bile sicer nižje kot leto prej, nato pa so vse do konca leta naraščale. Dvignile so se tudi cene sadja, zelenjadnic in vina. Medtem so bile cene industrijskih rastlin v povprečju nižje, vendar je na znižanje vplivala nižja povprečna cena hmelja. Cene živali in živalskih proizvodov so bile v povprečju za 5,5 odstotka višje kot leta 2020. Cene živali za zakol so se dvignile predvsem zaradi višjih cen goveda. Cene prašičev so bile nižje kot v letu prej. Živalski proizvodi so bili medtem v povprečju za 5,5 odstotka dražji. Odkupljeni kmetijski pridelki so bili lani skupaj vredni 617,2 milijona evrov. Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo je bila na letni ravni za 36,1 odstotka višja. Najbolj se je dvignila vrednost odkupljenih žit, precej višja pa je bila tudi vrednost odkupljenih zelenjadnic. Na zvišanje so vplivale predvsem višje cene in tudi nekoliko večje količine odkupljenih pridelkov. Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine sadjarstvo in vinogradništvo je bila za 12,5 odstotka višja kot leto prej. Vrednost odkupljenega sadja se je dvignila za 5,2 odstotka. Cene sadja so bile višje, količina odkupljenega pridelka pa je bila manjša. Vrednost alkoholnih pijač se je zvišala za 18,1 odstotka. Odkupljena je bila večja količina pijač, v povprečju so bile višje tudi odkupne cene. Vrednost odkupljenih pridelkov v skupini živinoreja je bila na letni ravni za 8,9 odstotka višja. Vrednost odkupljene živine se je zvišala za 17,7 odstotka, vrednost odkupljenega mleka pa za 5,4 odstotka. Na zvišanje so vplivale večja količina odkupljenih živali in mleka ter višje odkupne cene. Višja kot leto prej je bila tudi vrednost odkupljene perutnine in jajc. Sta Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 25. oktobra 2022 Dornava z Srečanje Žamenčanov Ptuj z 49. vitez krvodajalstva v sklopu območnega združenja RK Veselo druženje ob spominih Pot do krvodajalstva se je za Bedrača začela v službi 20 let je obdobje, v katerem se prekriža mnogo poti in se zgodi kar nekaj stvari. Tako so se v Žamencih odločili, da po dveh desetletjih ponovno povabijo vse krajane in tudi tiste, ki so nekoč živeli v Žamencih, na manjše srečanje. Za razliko od večine vitezov krvodajalstva Ptujčan Vladimir Bedrač prvega darovanja ni opravil kot vojak, pač pa delavec. Leta 1993 je daroval prvič, v družbi sodelavcev iz tovarne krmil v Dražencih, in s tem početjem nadaljeval vse do prejšnjega tedna, ko je na krvodajalski stol sedel stotič. V Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, stokratnike sprejmejo slavnostno, kot se za tako velike ljudi tudi spodobi. Tudi Bedraču so prejšnji teden pripravili lep sprejem, darilo in torto, ki ga je spom- Foto: ZB Bistvo srečanja je bilo obujanje spominov na življenje v Žamencih in praznovanje 700-letnice prvega zapisa o kraju. »Veseli smo, da je bil odziv vseh povabljenih pozitiven in se nas je tako na srečanju zbralo kar 93. Skupaj smo si pogledali video, ki smo ga posneli prav pred dvajsetimi leti, se družili ob dobri hrani in še boljši vinski kapljici ter na koncu zaplesali pozno v noč. Ustvarili smo dobre nove spomine, ki se jih bomo z veseljem spominjali na našem drugem srečanju,« je o srečanju povedala Zdenka Burina. MZ, ZB Prvič je kri daroval novembra 1993, v skoraj 30 letih pa si je prislužil častitljiv naziv viteza krvodajalstva. Lenart z Kako pa vi doma rečete košari: cena, cejna, ceja …? Trnovska vas z Srečanje starejših občanov v večnamenski dvorani Zgodbe iz slovenskogoriškega korpa Prisegajo na kegljanje in pohodništvo Ob tednu kulturne dediščine in dnevom evropske kulturne dediščine so v lenarški knjižnici pripravili razstavo različnih vrst košar, korpov, pletenk in cekarjev. Foto: SD V lenarški knjižnici je do konca meseca na ogled razstava različnih vrst pletenih košar. Jesenska opravila, kot so trgatev, ličkanje koruze ali jemanje semen iz buč, so bila nekoč dogodki, ko se je na kmetih zbrala družina pa tudi drugi sorodniki in sosedje; opravili so koristno delo, obenem pa so se tudi družili, kaj zapeli in se nasmejali. Pozimi so tem dogodkom sledile koline in pletenje košar. Danes je vse manj tistih, ki še znajo splesti košaro, ponavadi iz pintovih vej, poleg tega je delo zamudno, zato je enostavneje zaviti v trgovino in kupiti takšno iz umetnih materialov, ki so cenejše in običajno tudi obstojnejše. In tako počasi odhaja v pozabo še ena od naših tradicij. V prostorih lenarške knjižnice so do konca meseca na ogled različne vrste košar, košaric, košev, korpov, pletenk oziroma opletenih trebušastih steklenic, cekarjev in pletenih torb, torej velikih in majhnih, nizkih in visokih, z naramnicami, ročaji ali brez. Veliko je imen in izrazov, pri čemer vedno znova preseneti narečno bogastvo Slovenskih goric. Košari z visokim ročajem na primer v Jurovskem Dolu pravijo cena, v Sveti Ani cejna in v Selcih ceja. Kako pa ji rečete pri vas doma? SD Žamenci z Zahvala jeseni Razstava v središču vasi Po toplih barvah, razigrani naravi, ki se pripravlja na počitek, šelestenju listja in vonju vetra začutimo, da se je med nas prikradla jesen. Le kmet, ki zvesto seje spomladi, bo imel jeseni dobro žetev. Foto: ZB Prav zato so se Žamenčani ponovno odločili, da se kljub veliki suši, ki smo je bili deležni, zahvalijo za letošnje pridelke. Tako so se sedaj že tradicionalno odločili postaviti manjšo razstavo, ki jo krasijo pridelki iz njihovih vrtov in polij. Niso pa pozabili niti na damo jeseni, ki vas bo pozdravila, ko se boste popeljali po glavni cesti skozi Žamence. ZB Foto: ČG nila, da je v skoraj 30 letih naredil nekaj izjemno lepega in na ta način pomagal popolnoma neznanim ljudem. Vpisal se je kot 49. vitez krvodajalstva v območnem združenju Rdečega križa Ptuj, na območju Štajerske jih je na tem seznamu več kot 200. Tako kot vsi dosedanji stokratniki je tudi Bedrač izjemno skromen krvodajalec. Kot pravi, se je ob prvem darovanju počutil popolnoma enako kot na tokratnem, jubilejnem. Daroval bo tudi v prihodnje, dokler mu bosta dopuščala starost in zdravstveno stanje. Dženana Kmetec Trnovski upokojenci so na tradicionalnem srečanju malce poklepetali, se okrepčali in prisluhnili kulturnemu programu, ki so jim ga pripravili učenci podružnične osnovne šole. Društvo upokojencev Trnovska vas, ki je bilo ustanovljeno leta 1986, danes šteje 166 članov, med njimi pa prevladujejo ženske, saj jih je približno sto, razlaga predsednik Simon Zajšek, ki opaža, da se pasivnost članov po epidemiji koronavirusa počasi le spreminja. »Kar malce smo zaspali vsi skupaj, a letos je že bolje, čeprav nam ni uspelo zbrati dovolj prijav za izlet, smo pa namesto njega organizirali izjemno obiskan piknik.« Leta 2007 Foto: arhiv občine Za trnovske upokojence so nastopili učenci podružnične osnovne šole. so trnovski upokojenci ustanovili pevsko skupino Vokalni kvintet, ki je bila dolgo časa zelo aktivna, zdaj pa so jo morali zaradi smrti in bolez- ni članov ukiniti. Sicer pa prisegajo na šport. Vsak teden se namreč zberejo ljubitelji tako imenovanega ruskega kegljanja oziroma kegljanja s kroglo na vrvici, praviloma ob četrtkih pa se na pohod odpravijo planinci. »Prehodili smo že Slovenske gorice, Pomurje, Kozjak, tudi na Primorsko smo se že odpravili. Pri tem izkoristimo brezplačne vozovnice za javni potniški promet, s čimer si pocenimo stroške.« SD Pisma bralcev Odziv na članek Načrtovana gradnja neprofitnih stanovanj skoraj spodletela (Štajerski tednik, 7. oktober 2022) Ker smo v članku omenjeni kot nasprotniki gradnje bloka za avtobusno postajo, želimo bralcem pojasniti naša stališča. 1. Nismo nasprotniki gradnje neprofitnih stanovanj, kot nas poskušajo očrniti občinski predstavniki. Podpiramo gradnjo novih stanovanj, vendar na primerni in strokovno načrtovani lokaciji. Gradnji za avtobusno postajo ne nasprotujemo iz sebičnih razlogov, kar nam pripisujejo, ampak ker kot stanovalci zelo dobro poznamo problematiko bivanja na tem območju, ki je ekološko zelo obremenjeno zaradi prometnih cest, avtobusne postaje, železnice. Z angažiranostjo v postopkih ne želimo malo zelenega bivanjskega prostora ohraniti le zase, temveč si prizadevamo, da bi v kakovostnih razmerah živeli tudi najemniki neprofitnih stanovanj, mestu pa bi ostala prepotrebna zelena površina, ki bi blažila posledice podnebnih sprememb, in javno parkirišče. 2. Že od nakazane namere za gradnjo bloka z neprofitnimi stanovanji za avtobusno postajo smo opozarjali MO Ptuj (županjo), da blok umeščajo na hitro in nepremišljeno na neprimerno lokacijo. Problematična je predvsem zaradi uničenja zelenice in poseka številnih zdravih odraslih dreves, pomanjkanja parkirišč ob že zgrajenih blokih, zmanjšanja javnega parkirišča, pregoste poselitve … Občina naših pripomb ni upoštevala, neupravičeno nam je celo odrekala status stranke v postopku. 3. Smiselnost naših pripomb o nestrokovno izbrani lokaciji se kaže v več ozirih: a) Občina je zatrjevala, da v zelenice ne bo posegala, potem pa ugotovila, da na sprva določeni parceli (na javnem parkirišču) bloka ne more graditi zaradi komunalnih vodov. (Ali pa so zavajali nas in svetnike?) Iz načrta je razvidno, da bo velik del bloka sedaj stal na zelenici. b) Število predvidoma odstranjenih dreves so večkrat spremenili. c) Študija potrebe po parkirnih prostorih ni bila opravljena. č) Načrtovana gradnja je v popolnem neskladju z Občinskim programom varstva okolja za Mestno občino Ptuj 2022–2027, kjer so kot vizijo zapisali: „Sonaravna, zelena in bolj povezana občina, bliže občanom“. d) MO Ptuj si je s sprejemom lokacijske preveritve za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev prilagodila določila Občinskega prostorskega načrta – v nadaljevanju OPN (zmanjšala število potrebnih parkirnih mest). e) MO Ptuj je ukinila status javnega dobra na zelenici. f) MO Ptuj je sprejela obvezno razlago OPN, s katero je obšla Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), ki javnosti omogoča sodelovanje v postopku spremembe OPN. MO Ptuj je tako spremenila OPN – brez sodelovanja javnosti, vse z namenom, da bi lahko pridobila gradbeno dovoljenje – ob tem, ko iz Odločbe Ministrstva za okolje in prostor nedvoumno izhaja, da gradnja načrtovanega objekta na predvidenem zemljišču na podlagi veljavnega OPN ni dovoljena. Zato sprejeta obvezna razlaga OPN po našem mnenju predstavlja zlorabo instituta obvezne razlage. Pri sprejeti obvezni razlagi OPN gre po vsebini za spremembo Odloka in ne za njegovo razlago, kot zatrjuje Mestna občina Ptuj. Spreminjanje Odloka o OPN MOP z obvezno razlago pa je po našem mnenju neustavno. Določbe OPN niso nejasne in tudi zato njihova obvezna razlaga ni pravno dopustna. Mestna občina Ptuj torej prilagaja OPN gradnji, namesto da bi gradnjo načrtovala skladno z veljavnim OPN. 4. Prepričani smo, da bo zaradi stihijske gradnje stanovanjsko naselje dokončno degradirano (pregosta poselitev, širjenje parkirišč po zelenicah …), kar MOP cinično navaja kot »možnost nadaljnjega razvoja tega območja«. Stanovalci CMD Peter Kaučevič, CMD 12 Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 25. oktobra 2022 11 Markovci z V Športnem parku Zabovci zaživela gostinska ponudba Pijača in prigrizki za obiskovalce V Športnem parku Zabovci je sredi oktobra zaživela gostinska ponudba. Domačin Robert Šega je namreč prišel na idejo, da bi obiskovalcem postajališča za avtodome (PZA) in športnih igrišč ponudil pijačo in prigrizke. Parcela v velikosti 50 arov, ki je sicer v lasti njegove mame, namreč meji na PZA in ostale športne površine. Že pred dobrim letom dni je Šega v neposredni bližini PZA postavil manjšo brunarico, okoli nje pa stara pisana kolesa. Poskrbel je tudi za rože, pa razne vrtne okraske. Popolnoma nepričakovano so ga začeli obiskovati avtodomarji, ki so koristili bližnji PZA, predvsem z željo, če se lahko za spomin fotografirajo pred njegovo brunarico. Z veseljem jim je ustregel, prav tako je z nekaterimi navezal prijateljske vezi. »Postajališče za avtodome je skozi vse leto zelo dobro obiskano, turisti prihajajo od vsepovsod, veliko je Nizozemcev. Ti so še posebej navdušeni nad barvnimi kolesi, o nas pa so pisali celo na tujem spletnem portalu, kar nas je res presenetilo,« je povedal Šega in dodal, da jih je nato vedno več začelo povpraševati po dodatni ponudbi, predvsem o možnosti nakupa kave ali drugih pijač. In tako je Šega, ki je sicer redno zaposlen v enem izmed ptujskih podjetij, kupil prodajno prikolico za pijačo in prehrano ter odprl popoldanski s. p. Ker se je izučil za peka, bodo v ponudbi tudi domači krofi in rogljički. Okrepčevalnica bo med tednom odprta med 16. in 21. uro, v soboto in nedeljo pa skozi ves dan. Sprva bo za strežbo poskrbel sam, če pa bo gostov veliko, bo zaposlil študentko. Uporaba sanitarij PZA za zdaj ne pride v poštev Mobilna prikolica je lepo urejena, čista ter ustreza vsem higienskim standardom. Edina težava je, da bo treba vsak dan čisto vodo pripeljati iz bližnjega doma v Zabovcih, saj na parceli vsaj za zdaj vode še ni. Njegova velika želja je, da bi v prihodnje v dogovoru z občino našli rešitev in do zemljišča speljali javni vodovod. Ravno zaradi težav z vodo je Šega občino zaprosil za souporabo sanitarij, ki jih uporabljajo obiskovalci PZA. Pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja za okrepčevalnico so namreč sa- Foto: EK Številni turisti, predvsem Nizozemci, se zelo radi fotografijo pred barvnimi kolesi. Foto: EK Robert Šega bo ob koncu tedna obiskovalcem ponujal tudi krofe in rogljičke. mostojne sanitarije. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, to za zdaj ni mogoče, saj so sanitarije uredili izključno za avtodomarje, ki lahko do sanitarij dostopajo z listkom, ki ga prejmejo ob nakupu dnevne karte. »Mi vsekakor podpiramo razvoj turistične in gostinske ponudbe v občini. Veseli smo, da se je našel nekdo, ki bo nadgradil ponudbo v Športnem parku v Zabovcih. Trudimo za lepo urejeno infrastrukturo, ljudje pa so tisti, ki dajo nekemu prostoru življenje oz. ga oživijo,« je dejal župan. Šega pa je zagato glede sanitarij že uspel rešiti, in sicer s postavitvijo kemičnega stranišča, ki je urejeno v manjši hiški, umivalnik pa de- luje s pomočjo nožne črpalke. »Sedaj imamo res vse pogoje v skladu z zakonodajo, čakamo samo še na izdajo obratovalnega dovoljenja, nato pa bomo okrepčevalnico tudi odprli. Imenovala se bo Kolesko, tabla je že pripravljena, namestili pa jo bomo takoj, ko bo mogoče,« je povedal Šega, ki se veseli novega izziva. Dobrodošla ponudba za starše z otroki Prav tako ga pri ideji podpira veliko občanov, predvsem staršev, ki dnevno prihajajo z otroki na igrala v Zabovce. »Vsi že komaj čakajo, da bodo lahko spili kavico, hkrati pa bodo lahko imeli svoje otroke na očeh. Tu je res prijetno, pa tudi varno, ni avtomobilov, igrišče je ograjeno. Ljudje so radi tukaj,« je še povedal lastnik nove okrepčevalnice. Želi si, da bi njegova prizadevanja podprlo čim več domačinov. »Želim si narediti nekaj več tako za razvoj občine kot promocijo kraja. Ne bi verjeli, kako radi so turisti pri nas, cenijo naravo, mir, reko Dravo. Nekateri se celo vračajo in ostajajo več dni.« V prihodnjih letih namerava Šega turistično ponudbo na tem področju še nadgraditi: »Želje in cilji so, veliko pa bo seveda odvisno tudi od pomoči in načrtov občine.« Estera Korošec Videm z 20 let Korantov Demonov Ptuj z Nova mini županja je Zoja Stater »Odlična skupina, ki ji nihče ni kos« Mini županja le po nazivu, ne po višini Kulturno, turistično in etnografsko društvo Koranti Demoni so obeležili 20 let delovanja. Ob jubileju so izdali še zbornik, ki ni le pregled časa, temveč je tudi poklon letos preminulemu predanemu članu in predsedniku Darku Cafuti. V zborniku so nanizani drobci iz dveh desetletij delovanja društva Koranti Demoni. Izpostavljeni so pomembni dogodki in ljudje, ki so s svojim delom pustili trajni pečat pri razvoju društva. Zapiski in fotografije pričajo, da je bilo storjenega veliko, cilj zbornika pa je ohraniti spomin na posamezne dogodke in dosežke. Predsednik Mirko Slatič, ki je vodenje društva ponovno prevzel po preranem odhodu Darka Cafute, je spomnil na 20 let bogatega delovanja, polnega vzponov, tudi padcev in oranja ledine novoustanovljenega društva v občini. »Dolga pot je za nami, čeprav smo eno izmed mlajših društev v občini, in ponosen sem, da sem del skupine, ki se trudi ohranjati etnografske pustne like, da sem med ljudmi, ki so s srcem in dušo predani svojemu pustnemu poslanstvu.« Spomnil je na ureditev Poslančeceve domačije in ureditev muzeja, na ustanovitev sekcij rus, oračev, pohodnikov, nogometašev ter karnevalsko-letne sekcije. V teh letih so člani društva obiskali številne evropske države ter celotno Slovenijo. »Zimske karnevale obiskujemo s skupino korantov, z ruso in orači. Letno obiščemo od 15 do 20 karnevalov, kar pomeni, V Mestni občini Ptuj je glas otrok slišan preko Otroškega mestnega sveta. Slednji se je sestal na svoji prvi seji v šolskem letu 2022/2023. Vodi ga nova mini županja Zoja Stater, mini podžupanja je Aneja Meško iz OŠ dr. Ljudevita Pivka. Foto: MO Ptuj Foto: Janko Levanič Nova mini županja Zoja Stater ob »pravi« županji MO Ptuj Nuški Gajšek. opravi, ki pa ni težka zaradi debelega kožuha in železnih zvoncev, temveč predvsem zaradi pomena, ki ga predstavlja. »Smo skupina, ki zmore in zna skupaj veliko postoriti, ki ji ni nihče kos. Še se bomo srečevali, še bomo delali, saj nas delo v društvu druži, duhovno krepi in izpopolnjuje. Želim si, da bi naše društvo dobro delovalo, da bi bili uspešna skupina in da uresničimo vse zadane načrte v prihodnosti. Pa pogumno naprej,« pa je sklenil predsednik Mirko Slatič. Mojca Vtič Nova mini županja prihaja iz OŠ Mladika, o sebi pa je povedala: »Obiskujem pa 9.a razred. Kot ste verjetno že opazili, pa nisem ravno »mini« mini županja, saj višino izkoriščam tudi pri športu. Treniram odbojko v ŽOK Ptuj. Z ekipo se udeležujemo tudi raznih tekmovanj, v čemer res uživam. Igram pa tudi klavir in zaključujem nižjo glasbeno šolo na GŠ Karol Pahor Ptuj. Vesela sem, da sem dobila priložnost, da se preizkusim v vlogi mini županje Mestne občine Ptuj. Ker ta vloga prinaša tudi odgovornost se bom trudila, da jo čim boljše opravljam, hkrati pa se veselim našega skupnega sodelovanja in ustvarjanja.« Ptujski otroški mestni svet sestavlja 24 predstavnikov osnovnih šol. Po pozdravnem nagovoru mini županje je bil otroškim mestnim svetnikom predstavljen projekt »Ptuj – otrokom prijazno Unicefovo mesto«, sledilo je podajanje pobud in predlogov in nato še kratka predstavitev otrok o aktivnostih v Tednu otroka na šolah. Zbrani so ob koncu predstavili tudi pobude in predloge za naslednje šolsko leto. Ur Člani KTE društvo Koranti Demoni so zavezani tradiciji in ohranjanju pustnih šeg. da v društvu zelo veliko delamo, ob tem pa vsako leto obiščemo domove po domačih krajih. Prirejajmo in udeležujemo se tudi drugih prireditev, ki niso povezane s koranti.« KTE društvo Koranti Demoni so člani Zveze društev kurentov in od leta 2016 polnopravni člani združenja FECC – mednarodnih mest in skupin, društvo je vpisano še v register nesnovne kulturne dediščine, zato imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Srce društva pa so nje- govi člani, ki so sklenili, da pustijo pečat v družbi in prispevajo h kakovostnejšemu življenju v domačem kraju. Eden izmed njih je tudi Dejan Weingartner, ki je korantom Demonom zapisan že več kot desetletje. »V ponos mi je opravljati poslanstvo korantov in posebno doživetje je, ki se ga ne da opisati z besedami, ko se podamo od hiše do hiše ter ohranjamo tradicijo naših prednikov,« je zaupal Weingartner. Društvo oblikuje skupina posameznikov, ki jih povezuje zavezanost tradiciji in korantovi Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 25. oktobra 2022 Ptuj z Iz glasbene šole v minoritskem samostanu Ptuj z Sara Težak o knjigi in zgodbi z namenom Odmevni koncert harfistk »Verjamem v dobra dejanja in srčnost ljudi« V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so na nedeljskem dopoldanskem koncertu nastopile harfistke dveh zasebnih glasbenih šol, ptujske in dunajske. Foto: Črtomir Goznik S koprodukcijskega koncerta bivših in sedanjih učenk harfe Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj in Zasebne glasbene šole Klangwerk na Dunaju. Mnogi so sicer podvomili o tem, da je enajsta ura v nedeljo pravšnja ura za koncert, a jih je številno občinstvo, refektorij je pokal po šivih, demantiralo. Harfistke pa so s svojim muziciranjem navdušile, saj strune harfe ubirajo tudi strune naše duše. Koncertni program so pripravile Tina Žerdin, Julija Bratec Veleski in Anja Pirjevec. V soboto so se bivše in sedanje učenke Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj in zasebne glasbene šole Klangwerk z Dunaja najprej družile na delavnicah, v nedeljo pa skupaj zaigrale na koprodukcijskem koncertu. Koncerti harfistk bodo ponovno postali stalnica v programu ptujske zasebne glasbene šole, to pričakuje tudi občinstvo, je povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Trenutno imajo v zasebni glasbeni šoli v samostanu Petra in Pavla Ptuj pet učenk harfe. Veseli so, da je koncert tako uspel, da so mu prisluhnili tudi glasbeni sladokusci iz Maribora in nekateri drugi gostje. Med njimi so bili tudi predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol, ravnateljica glasbene šole v Slovenski Bistrici in skladatelj Bojan Glavina. Že v prvih dveh mesecih novega šolskega leta sov tej ptujski glasbeni šoli uspešno izvedli več zelo dobro obiskanih glasbenih dogodkov. Po odmevnem koncertu učiteljev in koncertu harfistk se bodo na novembrskem tretjem kloštrskem večeru oglasile citre; prihaja ansambel citer. MG Sv. Andraž z Odprtje nove knjižnice V novih prostorih bo lažje Stari prostori so knjižnici KUD Vitomarci, naslednici bralnega društva s 130 let dolgo tradicijo, služili vse od leta 1970, zadnja leta pa so postali pretesni. Sara Težak je družabna, komunikativna 31-letna Ptujčanka, ki obožuje ljudi in živali. „Sicer pa se težko opišem, veliko stvari me zanima, tako da bi se težko opredelila. Predvsem pa sem srčna oseba, največ mi pomenijo srčne stvari, ki se dotaknejo ljudi in da skupaj naredimo nekaj dobrega. Po poklicu sem tržna komunikatorica, delam v marketingu,“ se je predstavila avtorica slikanice z naslovom Kara, muca z največjim srčkom na svetu, ki je bila družinski član njene družine in njena ljubljenka celih 21 let. Lani je umrla, njena smrt jih je zelo užalostila, saj so jo imeli neskončno radi. Skupaj so bili v veselih in manj veselih trenutkih. Če so bili njeni ljudje žalostni ali jih je kaj skrbelo, je to takoj začutila, je povedala. Takrat je nežno zlezla v njihovo naročje, glavo potisnila k njihovemu vratu, jih objela s svojimi tačkami in zapredla. Kara je želela poskusiti vse, kar so počeli njeni ljudje. Tudi pri računalniku je bila vedno zraven, radovedno in zvedavo je spremljala učne ure, in kot je zapisala Sara, bi si pravzaprav zaslužila diplomo. Svojo zgodbo, zgodbo o zgodbi z namenom, njen nastanek, je javnosti predstavila v prostorih CID-a Ptuj. Gre za njen srčni projekt, ki se je rodil letos, nastajati pa je začel že veliko prej, maja leta 2000, ko se je rodila njena muca Kara. V njihovo družino je prišla srčna, ljubeča muca, družinska članica, ki jim je prinesla veliko lepih, neponovljivih trenutkov, izzivov, skupaj z njo pa so prebrodili tudi težje trenutke. Sari je izjemno veliko pomenila, bila tudi uteha v trenutkih, ki so bili malo težji. Lani so se od nje poslovili, takrat ji je bilo zelo težko. Tako je zelo spontano začela nastajati knjiga o muci Kari, otroška zgodba. Knjiga, ki ima poseben namen, kako se lažje soočiti z izgubo „Želela sem, da nastane knjiga, ki ni samo knjiga, ki ima poseben namen, dodaten namen in pomen. Zelo sem razmišljala o tem, kaj naj bi to bilo. Zdi se mi, da v naši kulturi zelo malo govorimo o smrti, minevanju, žalovanju. Zato sem se odločila, da bom napisala takšno knjigo, da se bomo o tej temi pogovarjali z otroki, med seboj, na nek nežen način, o tem, koliko je vredno življenje, kako je pomembno. Ker pa nisem strokovnjakinja o teh stvareh, sem za pomoč prosila mag. Radmilo Pavlovič Blatnik, univ. dipl. psihologinjo, ki se ukvarja tudi z žalovanjem otrok in mladostnikov. V njej je tudi vprašalnik z vprašanji, ki so opora staršem in skrbnikom v pogovo- Foto: Črtomir Goznik Hana Nekrep (ilustratorka), Sara Težak (avtorica knjige), Miha Zimšek (društvo Hospic) in Sabina Dečman (Mačja hiša) Dovoliti si moramo čutiti „Če si dovolimo čutiti, tudi obvladamo življenje. Vodim tabore levjesrčnih, tabore za žalujoče otroke in mladostnike. Ljudje se pogovorov o smrti zelo bojijo, kako je to hudo, še posebej pa izguba pri otrocih, po navadi slišimo. Otroci, ki zgodaj doživijo izgubo, postanejo zelo sočutni in bolj modri v življenju, vidijo ga z druge perspektive. Seveda jih izguba prizadene, potrebujejo oporo, da gredo skozi pot žalovanja. Hkrati pa je to njihovo zavedanje dragocenosti življenja veliko večje, kar je tudi pomembno, kot so pomembnejši odnosi med nami kot kakršne koli materialne stvari,“ je izpostavil Miha Zimšek. rih z otroki o minevanju, smrti in žalovanju, da se bodo lahko lažje soočili z izgubo,“ je povedala Sara Težak na predstavitvi svoje knjige, otroške slikanice o muci Kari, muci z največjim srčkom na svetu, na kateri so sodelovali tudi Hana Nekrep, ilustratorka knjige, ki je ob tej priložnosti tudi razstavila svoje originalne ilustracije, Miha Zimšek, strokovni sodelavec iz območnega odbora društva Hospic v Mariboru, in Sabina Dečman iz Mačje hiše. Čutne in srčne ilustracije, takšne, kot je bila muca Kara Tudi Sari Težak je Hospic veliko pomagal. Udeležila se je tudi njihovih delavnic na temo minevanja, smrti, žalovanja. Bilo je težko, a je veliko pridobila. Nekaj je napisati knjigo, nekaj povsem drugega pa jo je izdati. Tudi pri ilustracijah knjige je želela, da izražajo srčnost, da so čutno narisane, ni želela digitalnih risb. Tako je prišla do Hane Nekrep, ilustratorke, umetnice, arhitektke. Dobro sta se ujeli, saj so tudi zanjo živali družinski člani. „Razumela sem, kako pomembno je, da se skozi ilustracijo vidi njena čutnost. Sploh pa, karkoli ustvarjam, slikam, je zame živo, vidim zgodbo tistega lika. Sara mi je predstavila svojo muco, kako je bilo z njo živeti, skozi fotografije, svojo ljubezen, besede. Mislim, da sem jo kar v redu ujela,“ je svoj pristop pri ilustracijah Sarine knji- Foto: KUD Vitomarci V novi knjižnici v Vitomarcih bodo bralci lažje dostopali do knjižnih zbirk. Ob večnamenski dvorani v Vitomarcih so zdaj dobili nove prostore, ki prav tako niso posebej veliki, saj merijo le 30 kvadratnih metrov, so pa grajeni namensko in bodo še dolgo služili namenu, bralci pa lažje dostopali do knjižnih zbirk. Denar za novo knjižnico, ki se ponaša s približno 7.000 enotami gradiva, je priskrbela Občina Sveti Andraž, ko se je s projektom Vitomarci včeraj in danes preko Lasa Ovtar Slovenskih goric prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Dobili so 50.000 evrov, od katerih so jih polovico namenili novogradnji, v projekt pa poleg nove knjižnice spadajo še obnova spomenika talcem iz druge svetovne vojne, ki stoji v središču občine, digitalizacija in ponatis knjige lokalnega pisatelja iz prve polovice 20. stoletja Ignaca Koprivca ter izdelava lesene skulpture staroslovanskega kneza Vitomirja, ki je po legendi ustanovil Vitomarce. SD Foto: Črtomir Goznik Slikanica Sare Težak Kara, muca z največjim srčkom na svetu ge pojasnila Hana Nekrep, ki je odlično opravila svoje delo. Njene izvirne ilustracije, ki jih je tudi razstavila na predstavitvi knjige, so se dotaknile številnih, ta srčnost in razigranost, ki vejejo iz njih, kot celotna vsebina knjige, ki se s svojo sporočilnostjo dotakne ne samo otrok, tudi starejših. Zgodba z namenom je živ projekt Sara Težak je slikanico izdala v okviru krovnega projekta – Zgodbe z namenom. Razmišljala je in razmišljala, dokler se ni spomnila zgodbe z namenom, ki opiše vse to, kar ta knjiga je. Hkrati pa je njena želja, da ostane nek živ projekt, njen srčni projekt. Resnično verjame, da drobna dejanja, nasmeh ali kaj drugega delajo svet boljši. Preko te knjige resnično živi to, v kar verjame, dela stvari, ki ji veliko pomenijo, ki so ji pomembne. Odločila se je tudi, da bo en evro od vsake knjige, izdala jo je v samozaložbi, donirala Mačji hiši, ker nekatere muce nimajo tako srečnega in varnega doma, kot ga je imela njena Kara. Za to njeno odločitev so ji v Mačji hiši zelo hvaležni. „Resnično smo veseli, da si nas izbrala, prepoznala naše delo,“ je v zahvali povedala Sabina Dečman iz Mačje hiše. Veliko nekih stvari je bilo potrebnih, da je zgodba z namenom lahko zaživela, da je lahko mlada avtorica svojo prvo knjigo postavila na posebno mesto na svoji knjižni polici. Zahvalila se je vsem, ki so ji pomagali. Izpostavila pa je še Taro Novak, ki je sooblikovala knjigo in vse materiale za zgodbo z namenom, ter Manco Ropret, mlado jezikoslovko, ki jo je lektorirala in pomagala, da je zgodba zapisana v tej obliki. „Zelo pomembno pa je, da so z menoj ljudje, ki so srčni, predani svojemu delu, ki verjamejo tako kot jaz v svoje delo,“ je poudarila. Začetni zgodbi z namenom so nazdravili z dobro kapljico, sladicami prijateljice Doris, Tjaša pa je poskrbela za lepe poslikave, da je bilo še bolj zabavno in prijetno. MG Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Rokomet Gorenje kaznovalo vsako napako Jeruzalema Stran 14 Nogomet Cirkulančani na Bonifiko, Videm z drugoligašem Stran 14 stran 13 Nogomet Zavrč in Videm razveselila svoje navijače z zmagama Stran 16 Rokomet Na reprezentančni premor z dragoceno zmago Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 13. krog Za šumarje srečna trinajstica, Marinšek zasenčil Sussa Aluminij – Vitanest Bilje najavilo kar nekaj oglednikov domačih in tujih klubov. Ti so 4:0 (1:0) si v prvi vrsti prišli ogledat STRELCI: 1:0 Marinšek (35.), 2:0 Martić (60.), 3:0 Marinšek (74., 11m), 4:0 Ciganović (89.). ALUMINIJ: Banić, Martić, Koblar, Črnčec, Munić (od 87. Baskera), Frešer (od 87. Ciganović), Jagić, Brest (od 61. Jovan), Marinšek, Katuša (od 76. Marković), Skiba (od 76. Bizjak). Trener: Robert Pevnik. VITANEST BILJE: Lipičar, Hadžić, Kladar (od 90. Budić), Darius Daniel Jalinous, Erniša, Štrukelj (od 64. Dawoud Dominik Jalinous), Koron (od 46. Humar), Slavec, Bizjak Batistič (od 72. Doplihar), Gomizelj, Susso. Trener: Dominik Beršnjak. RDEČI KARTON: Hadžić (73., Bilje). Petkova tekma v Kidričevem je vzbujala nekaj več pozornosti kot običajno, prihod na tekmo je namreč 1. SNL: »Nedvomno gre za krizno situacijo, krizne odločitve pa včasih niso prijetne« NK Maribor je prišel do najnižje točke v zadnjih letih, takšne razprodaje ugleda ni bilo v Ljudskem vrtu zaznati že zelo dolgo časa. Poraz z Domžalami sam po sebi ne bi bil označen kot katastrofa vesoljskih razsežnosti, a vendarle gre za tretji zaporedni poraz (brez doseženega zadetka) ter sedmi v sezoni, kar je natančno polovica od vseh odigranih tekem. Vijoličasti so v Ljudskem vrtu na sedmih tekmah od možnih 21 osvojili zgolj 5 (pet!) točk! »Zagotovo bo nekaj bolečih rezov, brez katerih v najboljšega strelca lige, Bamba Sussa, ki pa je ob budnih domačih branilcih ostal globoko v njihovi senci … Tisti bolj pozorni so zagotovo opazili drugega najboljšega strelca lige, domačega kapetana Nika Marinška, ki je tokrat v svojo statistiko dodal dva gola in je že pri 11 v sezoni. Prav Marinšek je poskrbel za prvo veselje na tribunah stadiona v Kidričevem, ko je v 35. minuti z natančnim strelom v spodnji kot prvič ugnal gostujočega vratarja in stanovskega kolega, kapetana Jureta Lipičarja – 1:0. Omenjena igralca sta se v 39. minuti še enkrat znašla iz oči v oči, takšnem trenutku ne gre. Nedvomno gre za krizni trenutek, krizno situacijo, s kriznimi odločitvami, ki včasih niso prijetne,« je le del izjave trenerja Maribora Damirja Krznarja po tekmi z Domžalami, ki so jo vijoličasti končali z zgolj devetimi igralci na igrišču (izključena sta bila Gregor Sikošek in Rok Kronaveter). Še precej dlje je šel Martin Milec. »Če je to kakovost, ki jo premoremo, potem bolje, da vsi slečemo te drese in jih pustimo drugim. Nimam drugih besed, smo preslabi,« tokrat pri 11-metrovki. Sodnik Aleksandar Matković se je zanjo odločil po prekršku nad MarkoM Mrestom, a je Marinšek tokrat namesto mreže zadel vratnico. Drugi polčas se je začel tako, kot se je prvi končal, s pobudo domačinov. Občasno so poskušali tudi gostje, a so bili brez pravih rešitev v napadu. V 60. minuti je Marinšek izvajal kot, gostujoča obramba je slabo posredovala, Tin Martić pa je odbito žogo iz bližine z glavo potisnil v mrežo – 2:0. Potrditev zmage je za domačine prišla v 73. minuti, ko je Jovan prejel uporabno žogo v prazen prostor, stekel je sam proti golu, pri tem pa ga je z vlečenjem za dres nepravilno zaustavil Marko Hadžić. Sodnik se je odločil za neposredno izključitev in penal. Še enkrat je k žogi pristopil Marinšek, tokrat je s strelom pod prečko suvereno zadel v polno – 3:0. V zaključku tekme so priložnost dobili nekateri rezervisti, najbolje jo je izkoristil Tim Ciganović, ki je po je dejal kapetan, nato pa kar na tiskovni konferenci pozval viole, naj pridejo v slačilnico in ugasnejo luči … Mura je v Sežani v razmiku slabih 15 minut prvega polčasa uprizorila neverjetno strelsko predstavo in v tem času zabila kar štiri zadetke. Pod dva se je podpisal tudi Mihael Klepač, nekdanji igralec Aluminija. Posebna zgodba je tekma med Gorico in Olimpijo, res pa je, da zanjo niso zaslužni igralci obeh ekip, ki se niso izkazali z učinkovitostjo (Olimpija je dosegla prvi remi v sezoni). V glavnih vlogah so bili znova … sodniki. Ko je vratar Olimpije Matevž Vidovšek ob bližnjem stiku z Alenom Krajncem povsem izgubil kontrolo, spustil žogo in stekel proti igralcu Gorice ter ga z glavo udaril v glavo, Foto: Martin Metelko / m24.si Mura je v Sežani v razmiku pičlih 15 minut dosegla kar štiri gole. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so prepričljivo ugnali zasedbo iz Severne Primorske. lepem protinapadu iz druge priložnosti postavil piko na i visoki zmagi Aluminija – 4:0. Biljani so v zadnjih tekmah v slabi formi, v Kidričevem so doživeli peti zaporedni poraz. V naslednjem krogu bodo šumarji v nedeljo odšli na gostovanje k Primorju v Ajdovščino. Jože Mohorič ga je Slavko Vinčič po tehtnem razmisleku kaznoval z … rumenim kartonom!?! Vinčićevo (in Vidovškovo) opravičilo domačemu trenerju Srebrniču (in Krajncu) po koncu tekme je delna tolažba, a glede na vse bolj slaba … Zanimivo je, da si Vinčič ni šel ogledat situacije na VAR-monitor, niti ga David Šmajc iz VAR-sobe ni poklical na ogled posnetka! In to prav isti Šmajc, ki je v soboto z lahkoto pokazal rdeča kartona v Ljudskem vrtu … Kdaj bo nedotakljiva sodniška elita (Vinčič in Šmajc bosta najkasneje čez dva tedna nedvomno znova v akciji ...) spoznala, da Olimpija ne potrebuje pomoči sodnikov, oz. da imajo prav vsi klubi (še zdaleč ne samo Mariborčani) dovolj težav sami s sabo in ne potrebujejo še dodatnega nagajanja mož v črnem? REZULTATI 14. KROGA: Maribor – Domžale 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Mutavčić (35.), 0:2 Jo. Pišek (48.), 0:3 Jakupović (71.). Rdeča kartona: Sikošek (47.), Kronaveter (52., oba Maribor); CB24 Tabor Sežana – Mura 0:4 (0:4); strelci: 0:1 Balažic (19.), 0:2 Klepač (25.), 0:3 Beganović (27.), 0:4 Klepač (33.); Gorica – Olimpija 0:0; Bravo – Celje (1:0; Flakus Bosilj v 10. minuti) – po prvem polčasu prekinjeno zaradi dežja; nadaljevanje je bilo v ponedeljek popoldan (po sklepu redakcije). Tekma Kalcer Radomlje – Koper je bila odigrana v ponedeljek. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 14 2. KOPER 13 3. CELJE 13 4. MURA 14 5. DOMŽALE 14 6. MARIBOR 14 7. BRAVO 13 8. KALCER RADOMLJE 13 9. GORICA 14 10. TABOR SEŽANA 14 11 8 7 6 4 5 4 2 2 1 1 1 4 5 6 2 2 5 5 5 2 4 2 3 4 7 7 6 7 8 25:15 20:11 20:15 27:19 20:18 21:22 14:11 11:24 11:18 9:25 34 25 25 23 18 17 14 11 11 8 JM Tim Ciganović, Aluminij: »V prvi vrsti sem vesel, da sem dobil priložnosti za igro, seveda pa sem vesel tudi za doseženi gol. Na treningih dobro treniramo, vsi se trudimo za igralne minute in skupni cilj, vsak pa skuša priložnost izkoristiti na najboljši možni način. Zmaga je sicer zaslužena: na tekmeca smo bili dobro pripravljeni in smo se jim ustrezno zoperstavili. Narekovali smo tempo skozi vseh 90 minut, obenem pa jim nismo dopustili kakšnih priložnosti. V zadnjih dveh tekmah – pokalni in prvenstveni – smo pokazali dobro učinkovitost, na tem smo veliko delali na treningih.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Med tednom smo profesionalno oddelali nalogo v pokalnem tekmovanju, čestitke fantom, ki so priložnost dobro izkoristili. Proti Bilju smo vedeli, da največja nevarnost preti iz strani njihovega najboljšega strelca, zato smo ustrezno pripravili taktiko. Fantje so jo dobro implementirali na igrišču, že v prvem polčasu bi lahko bila razlika večja od enega zadetka. V drugem polčasu smo ostali mirni, še nekoliko dvignili ritem in tudi z menjavami naredili razliko. Čeprav smo zadeli štirikrat in zasluženo zmagali bi sam rad, da bi realizirali še več priložnosti. Pomembno je, da fantje igrajo lepo, da žoga gre od noge do noge, da si ustvarjamo priložnosti in da imamo dinamiko. Pomembno je tudi to, da nismo prejeli zadetka, da je koncentracija skozi vso tekmo ostala na najvišjem nivoju.« Nogomet z 2. SNL, 13. krog Točka s kančkom grenkega priokusa Fužinar Vzajemci – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Martinčič (90.), 1:1 Maksimović (94.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Vunderl, Ljubijankič, Šlamberger, Rozman, Vidmar, Martinčič (od 91. Korošec), Havelka, Koprivc (od 73. V. Panić), Dvoršak, Maher, Ferčič (od 55. T. M. Panić). Trener: Franci Fridl. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so še četrto tekmo zapored končali neporaženi, po dveh zmagah (Grosuplje, Nafta) so sedaj še dvakrat remizirali (Triglav, Fužinar). Na drugi strani so Korošci v 13. krogu vpisali prvi remi v sezoni (doslej 4 zmage in 8 porazov)! So pa zrli porazu v oči, saj so Bistričani dosegli vodilni zadetek na tekmi v 90. minuti (Jaša Martinčič po podaji v razen prostor). Ravenčanom se je obrestoval zaključni pritisk, izenačujoči gol so po spletu zanje srečnih naključij dobesedno iz blata zabili v zadnji sekundi tekme … Strelec je bil 27-letni Dejan Maksimović, ki je iz BiH prišel v Slovenijo šele pred dvema tednoma. V naslednjem krogu bodo Bistričani znova gostovali, tokrat pri Rudarju v Velenju. JM Franci Fridl, trener Bistrice: »Ko dobiš gol v zadnji sekundi tekme, potem to zagotovo pusti kanček razočaranosti. Tekmo bi morali pri vodstvu enostavno zaključiti, a nam to ni uspelo. Če pa pogledam tekmo v celoti, potem je remi glede na dogajanje na igrišču pravičen. Teren je bil zahteven, bili so tudi blatni deli, tako da je bilo potrebne veliko volje in želje za vsako akcijo. Vse to smo pokazali, na koncu pa smo z remijem zadovoljni, čeprav je nekaj grenkega priokusa ostalo.« Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 Šport 14 Nogomet z Pokal Pivovarna Union Cirkulančani na Bonifiko, Videm z drugoligašem Gorenje kaznovalo napake Jeruzalema Jeruzalem Ormož – Gorenje Velenje 24:30 (10:14) V Ljubljani so konec prejšnjega tedna izžrebali pare 3. kroga, oz. šestnajstine finala pokala Pivovarna Union. V skupnem bobnu je bilo vseh 32 preostalih ekip, tudi pet iz območja MNZ Ptuj. Žreb je bil prav zanimiv … JERUZALEM: Skledar (5 obramb), Zemljič (2 obrambi), Balent; Munda, Bogadi 1, Pungartnik 3, Fergola, Vincek, Žuran 2, G. Hebar 3, Šulek, Krabonja, Čirović 10 (1), Cirar 4 (2), Kolmančič 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. GORENJE VELENJE: Skok, Taletović, Predović 5, Drobež, Tajnik 2, Grmšek, Verdinek 6, Sokolič 6 (2), Šiško 4, Jovičič 2, M. Hebar 1, Kovačič 1, Hriberšek, Mlivić, Pipp, Pajt 3. Trener: Zoran Jovičić. Liga NLB REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož – Gorenje Velenje 24:30 (10:14), Slovenj Gradec – LL Grosist Slovan 28:25 (14:10), Krka – Koper 26:31 (11:14), Maribor Branik – Trimo Trebnje 27:39 (11:21), Celje Pivovarna Laško – Dobova 38:22 (20:9), Krško – Sviš Ivančna Gorica 26:26 (12:11), Riko Ribnica – Urbanscape Loka 33:27 (17:10). 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 6 5 6 6 5 5 4 3 3 2 3 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 1 0 2 0 4 1 1 2 0 2 0 12 1 10 1 10 1 9 2 7 3 6 2 6 3 6 2 4 4 3 3 3 4 2 4 2 4 2 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorenja so prvi, ki so v letošnji sezoni zmagali na Hardeku. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Gorenje 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Gorenje 14 minut. IGRALEC TEKME: Branko Predović (Gorenje). Derbi 6. kroga pred nabito polno dvorano na Hardeku so zasluženo dobili rokometaši Gorenja. Ormožani so sicer odlično začeli tekmo in povedli s 4:2, nato pa kar osem minut niso zatresli velenjske mreže in gostje so povedli za dva zadetka (4:6). Te prednosti gostje več niso izpustili iz rok skozi celotno tekmo. Prav vsako napako Jeruzalema so igralci Gorenja izkoristili za lahek gol iz pro- tinapada. Že dolgo časa nismo videli nobene ekipe, ki bi Ormožane kaznovala z vsaj desetimi lahkimi goli. Gorenje je z odlično igro vodilo že za sedem zadetkov (14:21). Ormožanom se je na krilih navijačev uspelo vrniti v igro (22:23) in so imeli priložnost tekmo spreobrniti v popolno drugo smer. V teh trenutkih pa so predvsem v napadu Ormožani sprejemali napačne odločitve in znova so Velenjčani prišli do lahkih golov in zaslužene zmage. Ključna za poraz je bila slaba igra z igralcem več v napadu. Domačinom ni preostalo drugega kot čestitati gostom za zasluženo zmago. V 7. krogu Jeruzalem čez 14 dni (5. novembra) gostuje v Kopru. Alen Skledar, Jeruzalem Ormož: »Storili smo ogromno napak in tekmeci so vse kaznovali z lahkimi goli. Menim, da je zmaga Gorenja zaslužena, mi pa smo sposobni igrati bistveno boljše. Tokrat smo zamudili res imenitno priložnost za zmago.« Domen Tajnik, Gorenje Velenje: »Vsi vemo, kaj pomeni zmagati na Hardeku: to pomeni, da si iz pravega testa. Končni izid ni realen odsev dogajanj na igrišču. Odigrali smo zelo dobro v obrambi in to je bil glavni ključ do zmage.« Uroš Krstič Rokomet z 1. A DRL (ž) - modra skupina Na reprezentančni premor z dragoceno zmago Žiher hiše Ptuj-Ormož – Litija 30:25 (17:14) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Tripković (12 obramb), Korpar (3 obrambe); Kolenko 8(1), Planinc 5, Krasnič 5(1), Kreft 5, Frangež 4, Rukelj 2, Petrovič 1, Luknjar, Zel, Paradiž, Pacek, Puž, Štelcer. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Žiher hiše Ptuj-Ormož 2/2; Litija 2/3. IZKLJUČITVE: Žiher hiše Ptuj-Ormož 18 minut; Litija 8 minut. Rokometašice iz ptujsko-ormoškega kluba so ob koncu tedna odigrale zelo pomembno zaostalo tekmo 2. kroga proti neposrednim konkurentkam iz spodnjega dela lestvice. Točke v takšnih dvobojih »štejejo dvojno«, zato je bila zmaga toliko bolj dragocena in je najlepša možna popotnica pred daljšim reprezentančnim premorom zaradi evropskega prvenstva. Prvo občutno razliko so domačinke naredile ob koncu prvega polčasa (17:14). V drugem polčasu so z nepopustljivo igro držale to minimalno 1. A DRL (ž) – modra skupina ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: Žiher hiše Ptuj-Ormož – Litija 30:25 (17:14). 1. KRIM MERCATOR 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3. KRKA 4. Z'DEŽELE 5. LITIJA 6. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 7. VELENJE 8. TRGO ABC IZOLA stran 14 torek z 25. oktobra 2022 Rokomet z Liga NLB, 6. krog 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. RIKO RIBNICA 4. GORENJE VELENJE 5. SLOVENJ GRADEC 6. KRKA 7. URBANSCAPE LOKA 8. JERUZALEM ORMOŽ 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 10. KOPER 11. MARIBOR 12. LL GROSIST SLOVAN 13. DOBOVA 14. KRŠKO COLOR CMYK 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 3 3 3 4 8 8 6 4 2 2 2 0 razliko, nikoli ni padla pod manj kot dva zadetka. Pri izidu 24:21 je Tajda Tripković ubranila sedemmetrovko in dva zaporedna strela iz igre, nato pa so svoje v napadu dodale še soigralke in ušle na varno razliko 27:21. »Tekmo so dekleta začela v krču, a so hitro našla prave ritem. V obrambi so igrale dobro že na prejšnji tekmi proti Velenju, v napadu pa smo se dogovorili za širšo razporeditev od- Foto: Črtomir Goznik JM Futsal z 1. SFL, 6. krog Oslabljeni Prleki premočni za Primorce KMN Meteorplast Šic bar – KMN Bronx Škofije 5:2 (2:0) Ptujske rokometašice (na fotografiji Alina Planinc) so bile uspešne v zaostali tekmi 2. kroga, s čimer so vpisale prvi točki v sezoni. govornosti – ne more vse sloneti na Minei Kolenko (v tem tednu zaradi rahlega pretresa možganov s tekme z Velenjem ni trenirala, a je stisnila zobe in zaigrala – ob tem je igrala še z vnetim ramenom). To se je res zgodilo, saj so lepo zadevale domala vse igralke, ki so dobile priložnost, svoj delež sta prispevali tudi vratarki,« je dejal trener Matej Bračič. STRELCI: 1:0 Kneževič (3.), 2:0 Knežević (19., z 10 m), 3:0 Šnofl (23.), 3:1 Jakovljević (26.), 4:1 Ruis (35.), 5:1 Lovrenčič (36.), 5:2 Ruis (37., ag.) KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. Zasedba iz Ljutomera je tekmo proti gostom iz Primorske pričakala v močno okrnjeni zasedbi, saj so manjkali Aljaž Goznik (bolezen), Kristian Škerget, Thomas Pihler in Toni Kovše (poškodbe). Tako se je trener Robert Grdović odločil, da tekmo odigra s Tjažem Lovrenčičem med vratnicama ter z rotacijo le šestih igralcev (Matic Goznik, Denis Kneževič, Tilen Rajter, Aljaž Ruis, Rok Šnofl in Adrijan Trstenjak). Taktika je bila uspešna … Prleki so povedli že v 3. minuti, ko je izvrstno Šnoflovo podajo v vodstvo spremenil Kneževič. Kljub boljši igri so Ljutomerčani drugi zadetek dosegli šele v končnici prvega polčasa, ko je kazenski strel z desetih metrov uspešno realiziral Kneževič in se s sedmim zadetkom v sezoni pridružil Kristjanu Čujcu (Dobovec) na prvem mestu liste strelcev. Šnofl je dobro igro kronal v 23. minuti, ko je povišal na 3:0. Nekaj upanja je Primorcem v 26. minuti z zadetkom vlil Nemanja Jakovljević, ki pa je moral v 34. minuti z igrišča, saj je prejel drugi rumeni karton. V obeh taborih so sicer imeli veliko pripomb na sojenje sodniškega para Jernej Petek/Gregor Korošec. Skupno sta na celi tekmi piskala 18 prekrškov, za katere sta podelila kar osem rumenih kartonov. Na šestih tekmah, ki so jih Ljutomerčani odigrali v tej sezoni, so skupaj s tekmeci prejeli že kar 29 rumenih kartonov, kar pomeni skoraj pet kartonov na tekmo. Po izključitvi Jakovljevića so domačini z igralcem več v polju v 35. minuti z zadetkom Aljaža Ruisa odločili zmagovalca. Primorci so po- V prvi vrsti to velja za Cirkulane, ki se bodo pomerile z branilcem naslova in eno najboljših slovenskih ekip, Koprom. Tekma bo na Bonifiki. »Gre za pokalni obračun, kjer o napredovanju odloča ena tekma, o vlogi favorita pa ni treba izgubljati besed. Za naše fante in za celoten klub pa je to lepa nagrada za doslej opravljeno, igranje na prvoligaškem stadionu in po vsej verjetnosti v večernem terminu bo zagotovo že samo po sebi nepozabno doživetje,« je dejal Damjan Vogrinec, trener Cirkulan. V gosteh se bodo merili tudi Kidričani in Bistričani, ki so imeli oboji pri žrebu precej sreče (Radenska Slatina igra v Pomurski ligi, Idrija v ligi MNZ Gorica). Ugoden žreb so imeli tudi Zavrčani, ki bodo 2. SNL: nova rotacija vodilne trojke, približuje se Ilirija V zadnjih štirih krogih se vrstni red na vrhu lestvice 2. lige spreminja tedensko, gre pa po zaporedju Krka, Aluminij, Krka, Aluminij … Po suvereni zmagi Kidričanov proti Bilju so bili Novomeščani v Ljubljani proti Iliriji še pod nekoliko večjim pritiskom, ki ga niso zdržali – doživeli so drugi poraz v sezoni. Na drugi stani so v derbiju kroga nogometaši Ilirije še enkrat potrdili, da so tihi favoriti letošnje sezone, še posebno po spremembah v lastniški strukturi in posledično dodatnem kapitalu za okrepitve. Matej Poplatnik npr. kot izrazit gol igralec za zdaj povsem upravičuje zaupanje novega vodstva (osem tekem, osem golov). Žiga Škoflek je zabil v pokalu, v prvenstvu še ne. Resnici na ljubo je imela tokrat lepo možnost za naskok na vrh tudi Rogaška, a je z remijem proti Ajdovcem to priložnost zapravila. Jasno je bilo, da zmagoviti niz Rogaške – trajal je sedem tekem – ne more trajati v nedogled. Za prekinitev so poskrbeli nogometaši Primorja, ki so v Rogaški Slatini dobršen del drugega polčasa vodili, a se morali na koncu zadovoljiti s točko. Za Primorje je to že sedmi remi v sezoni, kar šest so jih dosegli na zadnjih sedmih tekmah! Še naprej tone Nafta, ki zmage ni okusila na zadnjih štirih tekmah, tokrat so vsaj prekinili niz treh zaporednih porazov. Po sistemu toplo-hladno še naprej igra Dob; po zmagi proti Aluminiju je tokrat klonil proti zadnjeuvrščenemu Grosuplju. Za tega je to šele druga zmaga v sezoni, še vedno pa ostaja na zadnjem mestu. skušali v zaključku dvoboja s petim igralcem v polju. Njihovo napako je v 36. minuti kaznoval vratar domače ekipe Tjaž Lovrenčič, ki je s svojega kazenskega prostora žogo preko celega igrišča poslal v prazen gol gostujoče ekipe. Končni izid dvoboja je z nesrečnim avtogolom postavil Ruis v 37. minuti. »Po dveh porazih proti res zelo kakovostnima ekipama (Dobovec, Siliko) smo se tokrat zbrali in zasluženo zmagali. Pokazali smo – tudi če nas je malo –, da imamo dovolj znanja in želje, imamo pa tudi vrhunska trenerja, ki nam dajeta zagon. Tako, da nam je uspelo in smo znova pri vrhu lestvice,« je po četrti zmagi v sezoni dejal vratar domače ekipe Lovrenčič. gostili ekipo iz 1. lige MNZ Murska Sobota. Najatraktivnejšega tekmeca na domačem stadionu bo imel Videm, ki se bo meril z drugoligaško vrsto Doba. Mariborčani bodo igrali proti ekipi iz vrha 2. lige, Krki, edini povsem prvoligaški obračun pa bo med Celjem in Muro. Pari 1/16 finala pokala Pivovarna Union (9. novembra, ena tekma): Bosch Bračič Videm – Dob Zavrč – Serdica Kleparstvo Šinko Koper – Cirkulane Radenska Slatina – Kety Emmi& Impol Bistrica Idrija – Aluminij Maribor – Krka Olimpija – Avto Rajh Ljutomer Celje – Mura CB24 Tabor Sežana – Tinex Šenčur Bravo – Britof Rudar Velenje – Premium Dobrovce Hotiza – Domžale Primorje – Zagorje Nafta 1903 – Triglav Kranj Rogaška – Odranci Fužinar Vzajemci – Cven JM Uspešna sta bila tudi nekdanja prvoligaša, Triglav in Rudar. Velenjčanom se je sprememba na trenerski klopi (Zildžović je zamenjal Dvoršaka) takoj obrestovala (remi in dve zmagi), Kranjčani pa so tudi našli recept za zbiranje točk (na zadnjih štirih tekmah tri zmage in remi). REZULTATI 13. KROGA: Aluminij – Vitanest Bilje 4:0 (1:0); Fužinar Vzajemci – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1 (0:0); Brinje Grosuplje – Roltek Dob 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Boh (21.), 2:0 Đajič (92.); Rogaška – Primorje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Demirović (45.), 1:1 Pavlović (79.); Rudar Velenje – Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vošnjak (81.); Nafta 1903 – Jadran Dekani 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Gregö (15.), 1:1 Foretuna (82.); Triglav Kranj – Beltinci Klima Tratnjek 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jakupovič (14.), 2:0 Brkić (70.), 2:1 Kralj (73.). Rdeči karton: Pihler (91., Beltinci); Ilirija 1911 – Krka 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Ivkič (62.), 2:0 Poplatnik (90.). 1. ALUMINIJ 13 2. ROGAŠKA 13 3. KRKA 13 4. ILIRIJA 1911 13 5. NAFTA 1903 13 6. K. E. BISTRICA 13 7. BELTINCI TRATNJEK 13 8. RUDAR VELENJE 13 9. VITANEST BILJE 13 10. TRIGLAV KRANJ 13 11. FUŽINAR VZAJEMCI 13 12. PRIMORJE 13 13. ROLTEK DOB 12 14. KRŠKO 12 15. JADRAN DEKANI 13 16. BRINJE GROSUPLJE 13 9 8 8 6 6 5 5 4 5 4 4 2 3 3 2 2 2 4 3 5 3 4 3 4 1 2 1 7 4 3 5 3 2 1 2 2 4 4 5 5 7 7 8 4 5 6 6 8 25:10 21:9 22:10 21:9 26:17 14:14 22:21 18:19 23:33 11:21 21:27 14:20 15:24 17:23 11:16 12:20 29 28 27 23 21 19 18 16 16 14 13 13 13 12 11 9 JM V naslednjem krogu bo Meteorplast ŠIC bar v petek gostoval v Kobaridu pri Oplastu. UR 1. SFL REZULTATI 6. KROGA: Meteorplast Šic bar – Bronx Škofije 5:2 (2:0), Mlinše – Dobovec 1:3 (1:3), Sevnica – Dobrepolje 0:2 (0:0), Siliko Vrhnika – Oplast Kobarid 5:3 (2:1). 1. DOBOVEC 2. SILIKO VRHNIKA 3. METEORPLAST ŠIC 4. OPLAST KOBARID 5. BRONX ŠKOFIJE 6. DOBREPOLJE 7. MLINŠE 8. SEVNICA 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 4 3 2 1 0 0 1 2 0 1 1 2 2 1 0 0 2 2 3 3 4 5 22:5 25:12 22:19 16:13 18:17 7:18 11:20 8:25 16 14 12 10 7 5 2 1 COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 Šport, rekreacija torek z 25. oktobra 2022 Rokomet z 1. B DRL (m) VELIKA NEDELJA: Prejac, Firšt Šeruga (3 obrambe), Mesarec (1 obramba); Zorec, Kosi, Notersberg, Kovačec 1, Niedorfer 4, Toplak 6 (1), Voljč 3, Sovič, Borko 3, Mlač Černe 10 (2). Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 4/2; Grosuplje -. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 6; Grosuplje 8 minut. Pri Veliki Nedelji je gostoval eden izmed glavnih kandidatov za naslov prvaka v 1. B-ligi, ekipa Grosupljega. Gostje so vodili skozi celotno tekmo, na koncu pa ob obilici športne sreče tudi dobili ta dvoboj. Domačini so se kljub kratkemu igralskemu kadru borili na vse pretege in ves čas „dihali za ovratnik“ gostom. Predvsem igra v 2. polčasu Velike Nedelje je bila odlična, a so žal za zmago proti močnemu nasprotniku manjkale obrambe vratarjev. Gostje so prepričljivo dobili vratarski boj z naskokom devetih obramb (4:13). V sami končnici tekme, ko bi Velika Nedelja lahko ujela tekmeca, so sledile zapravljene priložnosti. Najboljši igralec tekme Jan Mlač Černe je zastreljal sedemmetrovko, Matej Niedorfer „zicer“ iz šestih metrov, sledilo je nekaj napak v obrambi in priložnost za presenečenje je splavala po vodi. V naslednjem krogu Velika Nedelja v petek, 28. oktobra, gostuje pri sosedih iz Gorišnice. 1. B SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja – Grosuplje 27:29, Sevnica – Moškanjci-Gorišnica 36:34, Mokerc Kig – Butan Plin Izola 29:23, Radovljica – Črnomelj 40:35, Jadran Hrpelje – Ljubljana 29:30, Alples Železniki – Dol Tki Hrastnik 22:36, Herz Šmartno – Škofljica 36:28. 1. DOL TKI HRASTNIK 2. MOKERC - KIG 3. LJUBLJANA 4. GROSUPLJE 5. RADOVLJICA 6. BUTAN PLIN IZOLA 7. VELIKA NEDELJA 8. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 9. HERZ ŠMARTNO 10. JADRAN HRPELJE 11. ČRNOMELJ 12. ŠKOFLJICA 13. SEVNICA 14. ALPLES ŽELEZNIKI 6 6 6 5 6 5 6 6 6 6 6 5 5 6 5 5 4 4 4 3 3 3 1 1 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 1 0 2 1 1 2 0 1 1 10 1 10 1 9 1 8 2 8 1 7 2 7 3 6 3 4 4 3 4 3 3 2 4 2 5 1 Predstavljali aktivnosti in vabili nove člane Luka Voljč, Velika Nedelja: „Odigrali smo solidno tekmo in imeli priložnost vsaj za točko. To bi si glede na prikazano tudi zaslužili. Športna sreča nam je bila na minulih tekmah naklonjena, na tej pa žal ne. Zadeli smo ogromno stativ, na drugi strani pa so se gostom žoge od stativ odbijale v gol. Kljub porazu čestitam svoji ekipi za nepopustljivost. Izgubljali smo za pet golov (15:20), a se nismo predali in smo imeli celo priložnost za popolni preobrat.“ Sevnica – MoškanjciGorišnica 36:34 (17:17) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (7 obramb), Ranfl (6 obramb, 2 x 7-m), Trunk, Brodnjak; Šandor 14(6), Hrupič 9(1), Ozmec 4(1), Zupanič 3, Leben 2, Tement 1, Belšak 1, Žnidarič, Geč, N. Bedrač, T. Bedrač. Trener: Ivan Hrupič. IZKLJUČITVE: Sevnica 8. minut; Moškanjci-Gorišnica 8 minut. SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/7; Moškanjci-Gorišnica 8/10. RDEČI KARTON: Šandor (57., Gorišnica) Rokometaši iz Gorišnice so se v 6. krogu odpravili na gostovanje k zadnjeuvrščeni Sevnici, ki je doslej izgubila vseh pet tekem v sezoni. Ta niz je zanje končan, njihova »prva žrtev« v sezoni so bili prav Gorišničani. Še enkrat se je izkazalo, da je »vnaprej vpisane točke« zelo težko osvojiti … Tekma je bila izjemno izenačena, ekipi sta se vse do 50. minute izmenjevali v minimalnem vodstvu, ki ni bilo višje od dveh golov. Izid je bil nazadnje poravnan v 51. minuti (30:30), nato pa so domačini z dvema zaporednima goloma nagnili tehtnico na svojo stran (33:31) in vodstva niso več izpustili iz rok. Gorišničani so se nekajkrat približali na gol zaostanka (33:32, 34:33, 35:34), a so brezuspešno naskakovali izenačenje. Pri izidu 34:32 je domači vratar Vasil Hajduk ubranil 7-metrovko Nejcu Šandorju, ki je ob tem prejel rdeči karton. Kljub porazoma proti Izoli (zaostala tekma) in Sevnici so Gorišničani še vedno trdno umeščeni v sredino lestvice. Poraz pa je slaba popotnica pred petkovim lokalnim derbijem z Veliko Nedeljo, a se nič bolje ni godilo niti Nedeljanom … JM Na letališču v Moškanjcih je bilo preteklo soboto zelo živahno, saj so člani Aerokluba Ptuj za obiskovalce priredili dan odprtih vrat. Osnovni namen tega vsakoletnega dogodka je bila predstavitev klubskih aktivnosti. Člani, ki jih je v ptujskem klubu okrog 150, so aktivni v petih sekcijah, te so motorna, ultralahka, jadralna, padalska in modelarska sekcija. Člani vseh so bili zelo aktivni na dnevu odprtih vrat Aerokluba Ptuj, saj so obiskovalcem podrobno razkazali in obrazložili, kako potekajo različne zračne aktivnosti članov kluba, razkazali so klubsko letalsko floto, seznanili so jih s postopkom, kako lahko postanejo DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman, Sitar; Kramberger, Vidovič, Kuzma 4, Potočnik, Peklar, Rojht 7, T. Kocijančič 9, Čuš, Krasnič 7, Krajnc Vasić 2, Bezjak, S. Kocijančič 3. Trener: Sebastjan Oblak. V Gornji Radgoni bi na tekmi med domačim Arcontom in Dravo lahko zmagala ena ali druga ekipa. V končnici so bili bližje zmagi Ptujčani, ki so vodili nekaj minut pred koncem za tri zadetke, a so jih domačini ujeli. Osem sekund pred koncem je Matevž Žunič s svojim 13 zadetkom postavil končni rezultat 32:32. Trener Drave Sebastjan Oblak tokrat ni mogel računati na poškodovanega Jana Maroha, ki je bil v začetku prvenstva motor ptujske ekipe. Ta je na zahtevnem gostovanju odigrala 2. DRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Arcont Radgona – Drava Ptuj 32:32, Nova Gorica – Kronos 27:27, Ajdovščina – Kočevje 26:29. Prosta je bila ekipa Pomurja. 1. KRONOS 2. DRAVA PTUJ 3. AJDOVŠČINA 4. KOČEVJE 5. NOVA GORICA 6. ARCONT RADGONA 7. POMURJE 4 4 3 3 4 3 3 2 2 2 2 1 0 0 2 1 0 0 1 2 0 0 1 1 1 2 1 3 6 5 4 4 3 2 0 piloti motornega in jadralnega letala ali kako lahko postanejo padalci. To je bilo obenem vabilo za morebitne nove člane v njihove vrste, ki bi zapolnili mesta npr. kot piloti motornih in ultralahkih letal, kot piloti jadralnih letal, kot padalci ali modelarji. Zato pozivajo vse interesente, da se jim pridružijo. Podrobnejše informacije o vseh aktivnostih Aerokluba Ptuj, tečajih in drugih aktivnostih lahko pridobite na spletni strani AK Ptuj, na Facebooku ali na e-mailu: letalska.sola@ak-ptuj.com David Breznik Odprto kadetsko prvenstvo Spodnjega Podravja, nov projekt ŠD Ptuj za mlade šahiste in za osnovne šole Šahovsko društvo Ptuj na čelu s predsednikom, MM Danilom Polajžerjem, išče vedno nove izzive v podporo mladim šahistom, saj opaža, da je prav med njimi v zadnjem času ogromno zanimanja. Tako bo organiziralo odprto kadetsko prvenstvo Spodnjega Podravja, kar je novost v dosedanji zgodovini društva. Namen tekmovanja na odprtem kadetskem prvenstvu Spodnjega Podravja je vključiti čim večje število mladih ter motivirati osnovne šole za organiziranje šahovskih krožkov. Pravico nastopa imajo vsi mladi šahisti, ki obiskujejo osnovno šolo, in sicer tudi iz drugih regij, ne samo Spodnjega Podravja, saj je prvenstvo odprto. Od oktobra 2022 do junija 2023 bo tako izvedenih deset turnirjev, predvidoma en mesečno v treh starostnih kategorijah, in sicer U-9, U-12 in U-15, ločeno za dekleta in fante. Prvi turnir bo že v sredo, 26. oktobra, z začetkom ob 15.30 v prostorih društva na Belšakovi ulici 20a v Brstju pri Ptuju. Za udeležence bo organizator priskrbel bogate nagrade, tako za vsak turnir, kot še posebej za najboljše tri v vsaki kategoriji ob zaključku tur- nirja na podlagi točkovanj, pri čemer se bo upoštevalo sedem najboljših dosežkov. Prvi trije v kategoriji U-9 bodo deležni pametnega telefona, v U-12 tabličnega računalnika, v U-15 prenosnega računalnika in še številnih nagrad in pokalov. S pokali bodo nagrajene tudi tri najboljše osnovne šole, pri čemer se bodo za ekipo šole upoštevali trije najboljši rezultati vsake starostne kategorije. Prijave za vsak turnir se zbirajo na elektronskem naslovu sahakademija@hotmail.com, kjer je možno dobiti tudi dodatne informacije, ali black. white@siol.com, vsaj dva dni pred turnirjem. Vse podrobnosti bodo opredeljene v turnirskem pravilniku. Odbojka z 3. DOL vzhod, 1. krog ŽOK G.S.V.Ptuj – Črna 0:3 (-23, -16, -22) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Sivčevič, Habjanič, Hentak, Koren, Lovrenčič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Močna želja je bila prisotna v mladi ptujski ekipi, ki pa je – v športnem žargonu zapisano – na tekmi proti Črni »pregorela«. Izkušenejše Koro- polčasu, medtem ko je Arcont v drugem delu tekme prišel do prednosti treh zadetkov (20:17). Sledil je uspešen nalet ptujskih igralcev, ki so najprej izenačili, nato pa tudi povedli s tremi zadetki razlike – 28:31. Tu se je dravašem ustavilo, saj so zapravili dva napada in sedemmetrovko, s čimer so dovolili domačinom ponovno izenačenje. V zaključku tekme je Drava z zadetkom Mateja Rojhta še povedla, a najboljši igralec tekme Matevž Žunič (dve sezoni je bil tudi član Drave) je iz sedemmetrovke poravnal rezultat na 32:32. Iz strelskega vidika so tokrat pri Ptujčanih izstopali Tim Kocijančič z devetimi ter Domen Krasnič in Matej Rojht s sedmimi zadetki. Posebej velja pohvaliti in izpostaviti mladega desnokrilnega igralca Jana Kuzmo, ki je dosegel štiri zadetke. David Breznik šice so v odločilnih trenutkih tekme odigrale bolj zbrano, kar jim je prineslo zmago. Odločilen za potek celotnega srečanja je bil uvodni niz, v katerem je bil Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj zelo blizu osvojenemu nizu. V tem delu igre sta obe ekipi zelo nihali v svoji predstavi in sta igrali dobesedno po sistemu toplo-hladno. Ptujčanke so začetni zaostanek z nekaj dobrimi servisi ter napadi preobrnile v svoj prid, saj so povedle 15:11. Do konca niza so bile ves čas v rahli prednosti, a v končnici so odbojkarice Črne nanizale nekaj uspešnih servisov in akcij za preobrat 23:25. Organizator pričakuje največ prijav iz vseh petih osnovnih šol mestne občine Ptuj ter iz osnovnih šol bivše skupne občine Ptuj. Okvirni datumi turnirjev: v letu 2022 predvidoma 26. 10., 30. 11. in 14. 12., v letu 2023 pa 11. 1., 15. 2., 15. 3., 12. 4., 10. 5., 31. 5., ter zaključni 10. ali 17. 6., ko bo tudi svečanost podelitev nagrad ter družabno srečanje na prostem za vse udeležence. Organizator lahko zaradi višje sile spremeni datum posameznega turnirja, kar bo pravočasno objavljeno na zgoraj omenjenih spletnih naslovih in na sedežu društva. Dodatne informacije lahko dobite tudi na telefonski številki predsednika društva 041 494 364. Silva Razlag 3. DOL – vzhod (ž) Preveč napak za ugodnejši rezultat Oblak zadovoljen s predstavo v Radgoni dobro in Oblak je bil po koncu tekme zadovoljen s predstavo svojih rokometašev. Izpostavil je solidno igro v obrambi in borbenost, žal pa je za popoln izkupiček zmanjkala kakšna uspešna obramba več ali kakšna napaka manj v napadu. Remi je glede na prikazano realen rezultat. Na poti do delitve točk sta bili ekipi rezultatsko sila izenačeni v prvem Utrip z dneva odprtih vrat na letališču v Moškanjcih Šah z ŠD Ptuj Rokomet z 2. DRL (m), 4. krog Arcont Radgona – Drava Ptuj 32:32 (16:17) 15 Letalstvo z Dan odprtih vrat Aerokluba Ptuj Kljub borbenosti poraza Velike Nedelje in Gorišnice Velika Nedelja – Grosuplje 27:29 (12:16) stran 15 To jim je dalo zalet, saj so v drugem nizu po izenačenem začetku hitro prišle do občutnejše prednosti in gladko dobljenega niza (16:25). Po zaostanku 0:2 v nizih so domačinke odločno začele tretji niz in povedle 7:3. Tu se jim je ustavilo, oz. je z odličnimi servisi stopila na sceno Pakova – sledil je popoln preobrat na 7:13! Ob omenjeni so skozi tekmo solidno igrale vse Korošice, ki jih je ves čas usmerjala in bodrila najizkušenejša Fortin Stropnikova. Z zanesljivo igro so do konca niza osvajale točke in tretji niz dobile z 22:25. V domači vrsti ni bilo posebej razpoložene igralke, ki bi soigralke potegnila naprej. Nekatere odbojkarice REZULTATI 2. KROGA: ŽOK G.S.V. Ptuj – Črna 0:3, Murania Lendava – Sl.Bistrica II 3:0, Slovenj Gradec – Uniforest Prebold 3:0, Celje – Kajuh Šoštanj 1:3, Svolley – KEA Šempeter 1:3. 1. ČRNA 2. MURANIA LENDAVA 3. KAJUH ŠOŠTANJ 4. KEA ŠEMPETER 5. SLOVENJ GRADEC 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. CELJE 8. SL. BISTRICA II 9. UNIFOREST PREBOLD 10. SVOLLEY 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 2 2 6:0 6:0 6:1 6:3 3:3 3:4 3:6 0:6 0:6 2:6 6 6 6 5 3 3 1 0 0 0 so pokazale nekaj odličnih potez, a to je bilo tokrat žal premalo, da bi se resneje uprle bistveno izkušenejšim tekmicam iz Koroške. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja so prvo domačo tekmo v sezoni izgubile. Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 25. oktobra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 11. krog Zavrč in Videm razveselila svoje navijače z zmagama, Drava s točko Zavrč – Šampion 4:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Vočanec (17.), 1:1 Pušnik (30.), 2:1 Potočnik (53.), 3:1 Zorko (59., z 11 m), 3:2 Petkovič (64.), 3:3 Rakar (65.), 4:3 Zorko (66.). ZAVRČ: Maroh, Šket, Drevenšek, Kajzer, Koren, Romih, Vočanec (od 68. Županić), Potočnik (od 88. Podnar), Predikaka (od 68. Lazar), Mihalić (od 46. Pofuk), Zorko (od 88. zanič). Trener: Gregor Šket. Poslastica kroga – vsaj kar se tiče doseženih golov – je bila odigrana v Zavrču, kjer so gostovali mladi Celjani. Obe ekipi sta med najboljšimi napadalnimi ekipami lige, kar sta potrdili tudi v Halozah. Za odtenek spretnejši in srečnejši so bili varovanci trenerja Gorazda Šketa, za katere je nova dva zadetka prispeval Rok Zorko, ki se v zadnjih krogih pospešeno približuje vrhu lestvice strelcev, je že pri številki devet. Gorazd Šket, trener Zavrča: »Srečanje je bilo za nevtralne gledalce zelo zanimivo in gledljivo, za nas trenerje in vse, ki stiskajo pesti za Zavrč, pa zelo stresno. Odigrali smo zelo lepo tekmo in dosegli štiri zadetke po lepih akcijah. Tako jaz kot vsi igralci pa si obenem zaslužimo velik opomin, kajti ne sme se zgoditi, da pri vodstvu 3:1 odigramo taktično nezrelo, kakor začetniki, ter dovolimo tekmecu, da v treh minutah poravna rezultat. Je pa velik plus, da smo znali takoj odgovoriti in doseči zadetek za zmago ter nato mirno pripeljali tekmo do konca.« Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd 4:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kurež (16.), 2:0 Šegula (52.), 3:0 Krajnc (56.), 4:0 Vidovič (58.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc (od 68. Ž. Rogina), Čuš, Kelc, Mesarič, Ovčar, Zdovc (od 64. Šeliga), A. Rogina, Šegula, Krajnc, Vidovič (od 59. Plajnšek), Kurež (od 64. Škrabl). Trener: Luka Gajšek. Nik Erhatič, Drava: »V tekmo smo stopili z željo po zmagi in priključitvi vrhu. Igrišče je bilo res dobro pripravljeno, ob dežju v prvem polčasu pa se je vendarle pojavilo nekaj manjših luž. Hitro smo zadeli, ko je Marcel Blaj zdržal dvoboj z domačim branilcem, nato pa z zares lepim strelom v daljši kot premagal domačega vratarja. Domačini so hitro izenačili, kar je bil tudi izid polčasa. V drugem polčasu je dež prenehal, tempo pa je bil še naprej zelo dober. Igra je bila za gledalce zagotovo atraktivna, s precej priložnosti, za igralce pa zelo naporna. Po izključitvi domačega igralca smo pritiskali, res škoda, da nismo zadeli vsaj enkrat. « 3. SNL – vzhod REZULTATI 11. KROGA: Zavrč – Šampion 4:3 (1:1), Brežice Terme Čatež – Drava Ptuj 1:1 (1:1), Premium Dobrovce – Dravinja 0:2 (0:1), Bosch Bračič Videm – Koroška Dravograd 4:0 (1:0), Šmartno – Posavje Krško 1:4 (0:2), Cirkulane – Rače 0:3 (0:2), Avto Rajh Ljutomer – Podvinci 2:1 (0:1). 1. DRAVINJA 2. ZAVRČ 3. RAČE 4. BRAČIČ VIDEM 5. BREŽICE ČATEŽ 6. DRAVA PTUJ 7. A. RAJH LJUTOMER 8. POSAVJE KRŠKO 9. P. DOBROVCE 10. ŠAMPION 11. PODVINCI 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 7 7 6 6 6 4 6 5 5 4 4 3 0 0 2 1 3 2 1 6 0 2 2 3 1 3 1 1 2 3 2 3 4 1 5 4 4 4 6 5 10 10 21:8 27:16 28:14 25:15 29:21 19:11 21:18 20:18 18:17 22:19 14:20 11:18 8:36 11:43 23 22 21 20 19 18 18 17 17 15 13 12 1 1 Nogometaši Vidma so rutinirano opravili nalogo proti ekipi iz Dravograda, ki je na gostovanje prišla s popotnico ene točke. Mlada zasedba iz Dravograda bo tudi v nadaljevanju sezone težko konkurirala tekmecem v boju za obstanek – če ji bo sploh uspelo zaključiti sezono … Luka Gajšek, trener Vidma: »Zmaga je prepričljiva in zaslužena. Gostje so v prvem polčasu še pretili iz redkih polprotinapadov, a predvsem zaradi naše premajhne odločnosti v fazi branjenja. Sicer smo prevladovali v igri na sredini in si pripravljali priložnosti, po podaji Ovčarja je Kurež tudi dosegel vodilni gol. To je bilo pomembno, da smo prebili led. Ob polčasu smo se pogovorili in nadaljevali bolj odločno in agresivno, posledica so bili trije hitri goli iz lepih izigranih akcij. Veseli me, da so znova gole dosegli štirje igralci, kar nam daje širino. Pomembno je, da nismo dobili kartonov in da naslednje tekme pričakujemo v popolni postavi. Zbir točk je za nas lep, sedaj pa nas zaporedoma čakajo težke preizkušnje z Dravo, Dravinjo, Račami in Dobom (pokal), kjer bomo lovili bonus.« Cirkulane – Rače 0:3 (0:2) Foto: Sandi Kelc Nogometaši Vidma so rutinirano ugnali zasedbo Dravograda in lahko mirno pričakujejo obračun z Dravo na ptujskem Mestnem stadionu. Brežice Terme Čatež – Drava Ptuj 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Blaj (5.), 1:1 Lipec (15.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Đuran, Vogrinec (od 64. Letnik), Jadric, Rudić, Kokić, Erhatič, Mlakar (od 64. Penič), Blaj, S. Čeh (od 64. Šabeder), Sedej (od 81. Pivko). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Škacan (74., Brežice). Okrepljeni nogometaši Drave (vrnil se je Penič, prisotnih je bilo tudi nekaj mladincev) so po lepi zmagi z Dobrovci tokrat odšli na gostovanje v Brežice. V srečanju ekip, ki sta se še lani merili v drugoligaški konkurenci, ni bilo zmagovalca. Za Dravo je bil to že šesti remi v sezoni (daleč največ med vsemi), za Brežice pa prvi. Zanimivo je, da so Brežičani izgubili štiri tekme v sezoni, Drava le eno, pa imajo Dolenjci točko več … Tekma je bila odigrana v večernem terminu, pod reflektorji, kar je tekmi dajalo dodaten čar. Dravaši so v končnici z igralcem več na igrišču lovili zmago, a brez uspeha. Najbližje golu so bili po prostem strelu kapetana Nika Erhatiča, a se je žoga od prečke odbila na golovo črto, tam pa so jo ujeli domači branilci … STRELCI: 0:1 Goljat (32.), 0:2 Pipenbaher (43., z 11 m), 0:3 Novak (85.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Lipavšek, U. Cesar, Kukovec, Travnikar (od 46. Majcen), Zazić, Cimerman, Kraševec (od 55. Bojnec), Čater. Trener: Damjan Vogrinec. RDEČI KARTON: Lipavšek (80., Cirkulane). Po dveh zaporednih zmagah proti močnima tekmecema z vrha lestvice – Dravi in Dravinji – so Cirkulančani v nedeljo optimistično pričakali moštvo iz Rač. To je še v boljši seriji, na zadnjih štirih tekmah so enkrat remizirali in nazadnje trikrat zmagali (Podvinci, Zavrč, Ljutomer). Očitno jim ekipe iz Spodnje Štajerske »ležijo«, saj so se tudi iz Cirkulan vrnili s tremi točkami, ki jih uvrščajo pod sam vrh lestvice. Za novince v ligi, ki jih kot trener vodi Anton Šalamun, je to vsekakor zelo dober podatek … Za domačine se je tekma končala na najslabši možni način: s porazom in izključenim igralcem. Predčasno je tekmo zaradi drugega rumenega kartona zaključil Kristian Lipavšek. To je pred gostovanjem v Podvincih precej slab podatek … Damjan Vogrinec, trener Cirkulan: »Skozi celotno tekmo smo imeli jalovo premoč, veliko lepše priložnosti pa so si ustvarjali gostje. Nogomet z Lige MNZ Ptuj S tekmami 9. kroga bi se po prvotnem sporedu moral končati jesenski del tekmovanja v ligah MNZ Ptuj, a bodo konec tedna na sporedu še tri zaostale tekme. Te pa ne bodo imele vpliva na sam vrh, saj ga bo čez zimski premor v vsakem prime- ru zasedala ekipa Markovcev, ki je ostala neporažena skozi vseh devet krogov. Markovčani, ki imajo najbolj trdno obrambo v ligi, so ob koncu tedna gostili tekmece iz Gerečje vasi, najučinkovitejšo ekipo lige. V spopadu najboljše obrambe in najboljšega napada so ekspresno hitro povedli gostje, že v 1. minuti je v polno meril Damjan Hertiš. Domačinom v prvem polčasu ni uspelo žoge spraviti za hrbet vratarja Michaela Lovreca, zato pa so bili uspešnejši v drugem polčasu. V razmiku pičlih desetih minut sta »udarila« njihova najboljša strelca, najprej Alex Strelec, nato pa veteran Nastja Čeh – kar dvakrat. Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Apač je v derbiju ekip iz spodnjega dela Super lige proti Središču uspelo vpisati drugo zmago v sezoni. V vlogo prvega zasledovalca Markovcev se je znova postavila Hajdina. V moštvo se je vrnil Timotej Petek in z edinim golom na tekmi proti Boču takoj poskrbel za veselje privržencev. En sam gol je odločil tudi lokalni derbi v Bukovcih, kjer so pred več kot 200 gledalci gostovali sosedje iz Stojncev. Zanj je poskrbel Silvo Meznarič. Bukovčani ob eni sami zmagi ostajajo prikovani na dno, to pa se lahko spremeni ob morebitni zmagi na zaostali tekmi v Apačah. Podobno velja tudi pod vrhom lestvice, kjer lahko ekipi Stojncev ali Gerečje vasi v primeru zmag na zaostalih tekmah preskočita Hajdino. Derbi ekip iz spodnjega dela lestvice je bil v Apačah, z zmago pa so domačini v enem zamahu pridobili tri mesta. REZULTATI 9. KROGA: Bukovci – Stojnci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 S. Meznarič (49.); Hajdina – Boč Poljčane 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Petek (7.). Rdeči karton: Hrušman (63., Boč); Markovci – Gerečja vas 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Hertiš (1.), 1:1 Strelec (61.), 2:1 Čeh (67.), 3:1 Čeh (71.); Apače – Središče 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Jakl (21.), 1:1 Klajnšek (25.), 2:1 Fridrih (84.); Gorišnica – Grajena ANpro 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Tominc (8.), 1:1 Zlatnik (44.). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. STOJNCI 4. GEREČJA VAS 5. GORIŠNICA 6. APAČE 7. SREDIŠČE 8. GRAJENA ANPRO 9. BOČ POLJČANE 10. BUKOVCI 9 9 8 8 9 8 8 9 8 8 7 5 4 5 4 2 2 2 1 1 2 2 3 0 3 2 1 1 3 1 0 2 1 3 2 4 5 6 4 6 Avto Rajh Ljutomer – Podvinci 2:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Zajko (40.), 1:1 Ketiš (56.), 2:1 Ketiš (66.). AR LJUTOMER: Lörinc, Jelen (od 46. T. Semenič), Bertalanič, L. Nemec, Madon, T. Nemec, Štrakl, Ketiš, Šalamun (od 73. Kavčič), G. Semenič, Feguš Makovec (od 62. Rudolf). Trener: Marko Fajdiga. PODVINCI: Gorenjak, Kocbek, Kolenko (od 88. Oman), Kuserbanj, Ramšak, Modrič, Svenšek, Marković, Sprinčnik (od 83. Pihler), Ziko Zajko, Orovič. Trener: Robert Hojnik. Ljutomerčani so prekinili niz treh zaporednih porazov in osvojili pomembne točke proti čvrsti vrsti Podvincev. Gostje so povedli z golom, doseženim iz prostega strela, domačinom pa je v nadaljevanju uspel popoln preobrat, za kar je z dvema zadetkoma poskrbel Tilen Ketiš. Marko Fajdiga, trener AR Ljutomer: »Tekma je bila pričakovano težka, Podvinci so bili neugoden tekmec, še zlasti v prvem delu. Z našo odločno igro v nadaljevanju smo strli njihov odpor in prišli do zelo pomembne zmage. Čeprav bi lahko dosegli še kakšen zadetek, sem s predstavo mojih varovancev povsem zadovoljen.« Jernej Orovič, kapetan Podvincev: »Znova smo bili močno oslabljeni, z le dvema rezervnima igralcema, poškodbe nas pestijo že nekaj časa. Gostiteljem smo dobro parirali v prvem polčasu, v nadaljevanju pa smo povsem padli. Nikakor nam ni uspelo razviti igre, s katero bi prihajali do obetavnejših priložnosti za dosego zadetka. Zmaga Ljutomerčanov je zaslužena.« JM, NŠ Skorba – Rogoznica 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Žirovnik (41.). Rdeči karton: P. Vogrinec (85.). Neporaženim Markovčanom zmaga v derbiju in jesenski naslov Super liga Ti so nam prepustili vodenje igre, po odvzeti žogi pa so hitro prihajali pred naš gol. V ekipi imajo Pipenbaherja (nekdanji igralec Aluminija, Bistrice, Dravinje), Goljata in Kneza (nekdanja igralca Aluminija), ki so dodana vrednost moštva. Ko so zadeli prvič, so še bolj strnili obrambne vrste in smo jim težko parirali. Zaslužena zmaga gostov.« 17:4 15:9 15:10 21:17 15:13 12:18 10:16 10:17 8:12 7:14 23 17 15 15 15 8 7 7 6 4 Razpored zaostalih tekem (v soboto ob 14.00): 1. KROG: Središče – Stojnci; 4. KROG: Gerečja vas – Boč Poljčane, Apače – Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj: Ormož brezhiben – devet od devetih REZULTATI 9. KROGA: Podlehnik – Tržec 0:4 (0:2); strelca: 0:1 J. Emeršič (3.), 0:2 J. Emeršič (41.), 0:3 J. Emeršič (51., z 11 m), 0:4 Skrbinšek (67.); Pragersko – Makole Bar Miha 3:4 (1:0); strelci: 1:0 Fingušt (33.), 1:1 Rojs (59.), 2:1 Sagadin (61.), 3:1 Ravnjak (63.), 3:2 Jernejšek (67.), 3:3 Jernejšek (72.), 3:4 Rojs (88.). Rdeča kartona: Potisk (74., Pragersko), Stojnšek (74., Makole); Ormož – Hajdoše 6:1 (1:1); strelci: 1:0 Prapotnik (36.), 1:1 Cvetko (41.), 2:1 Kirič (46.), 3:1 Šuen (65.), 4:1 Šuen (70.), 5:1 Kirič (75.), 6:1 Kirič (82.); 1. ORMOŽ 2. PRAGERSKO 3. SKORBA 4. MAKOLE BAR MIHA 5. ROGOZNICA 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 8. HAJDOŠE 9 9 9 9 8 8 9 9 9 5 5 4 3 2 2 0 0 2 1 2 0 2 2 1 0 2 3 3 5 4 5 8 41:6 36:18 25:17 19:17 13:26 13:21 15:27 8:38 27 17 16 14 9 8 8 1 2. liga MNZ Ptuj: Dornavi derbi in naslov jesenskega prvaka REZULTATI 9. KROGA: Leskovec – Dornava Digitalpartner.si 2:3 (0:2); strelci: 0:1 Popović (20.), 0:2 Zagoršek (30.), 0:3 Popović (53.), 1:3 Emeršič Medved (57., z 11 m), 2:3 Krajnc (90.); Oplotnica Senčila Senica – Polskava avtop. Grobelnik 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Čoh (5.), 1:1 Kos (33.), 2:1 Špegelj (42.), 3:1 Špegelj (48.), 3:2 Vindiš (56., z 11 m), 4:2 Leskovar (60.); Mladinec Lovrenc – Zgornja Polskava 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Smogavc (51.), 0:2 Milošič (58.), 0:3 Puhman (74.). Prosta je bila ekipa Slovenja vas SMS sanacija. 1. DORNAVA 2. LESKOVEC 3. OPLOTNICA SENICA 4. POLSKAVA 5. LOVRENC 6. ZG. POLSKAVA 7. SLOVENJA VAS 8 8 8 8 8 7 7 6 6 4 3 2 2 0 1 0 1 1 2 2 1 1 2 3 4 4 3 6 26:10 21:16 18:17 15:17 14:19 7:6 7:23 19 18 13 10 7 5 1 JM Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 25. oktobra 2022 stran 17 17 Ptuj z V srednjem veku je bila oskrba s kruhom v domeni mestne oblasti V srednjem veku je meščan potreboval 500 g kruha na dan Kdor je želel, je lahko v okviru 4. festivala Ptujskih zgodb spoznal tudi zgodbo pekov in pekarstva na Ptuju. Od stavbe do stavbe v ožjem starem mestnem jedru, kjer so nekoč pekli kruh in žemlje, je vodila Monika Čuš iz Zgodovinskega arhiva (ZA) Ptuj. Kruh so pekli že Rimljani, o tem pričajo tudi nekatere ostaline iz tistega obdobja. Kruh in žemlje ter drugi pekovski izdelki so bili osnovno živilo že nekoč. Ljudje so se s kruhom nasitili, zato je bilo zelo pomembno, da je bila preskrba s kruhom stalna. Predvsem je to veljalo za mesto, drugače je bilo na podeželju, kjer so bili samooskrbni. Oskrba s kruhom je bila v srednjem veku v pristojnosti mestnih oblasti. Vse je moralo potekati po strogih pravilih. Prvi ptujski pek Rüdiger se omenja leta 1311. Pekarno je imel na Prešernovi 11. Iz leta 1376 se omenja pek Martin, ki je bil tudi mestni svetnik. Za peke v prvem statutu kar 10 členov V prvem ptujskem mestnem statutu iz leta 1376 so peki omenjeni V srednjem veku je bilo na Ptuju in okolici 109 mlinov S pekovsko obrtjo so bili najtesneje povezani mlinarji. Sprva so ptujski peki imeli v lasti ali v zakupu tudi mline. Monika Čuš je povedala, da podatkov o prvem mlinarju na Ptuju niso našli. Nekateri mlini na Ptuju so bili omenjeni v 15. stoletju. Prvi mlinar, ki je živel v mestu, pa je omenjen s prehoda 16. v 17. stoletje. Za razliko od pekov so bili mlini zunaj mesta. Največ jih je bilo na Dravi, kjer so bili večinoma plavajoči mlini, in na potokih (Rogoznica, Studenčnica itd.), kjer pa so bili že grajeni mlini. V srednjem veku je bilo na Ptuju in v okolici 109 mlinov. Po drugi svetovni vojni je bilo veliko mlinov zaplenjenih in uničenih. Podobno je bilo pri pekarstvu. Pekarne so bile nacionalizirane. Leta 1947 je Mestni ljudski odbor ustanovil Mestne pekarne Ptuj, ki so predhodnice današnjih pekarn, ki v tem letu praznujejo 75-letnico kot pomemben del družbe, namenili so jim 10 členov, kar je proti drugim obrtem precej več. Zelo so bili cenjeni, ker je bila hrana zelo pomembna. Za lažje delovanje so se v začetku združevali v bratov- Foto: Črtomir Goznik Oskrba meščanov je bila v srednjem veku v pristojnosti mestnega sveta. Tudi število pekov žemelj je prav tako določil mestni svet, leta 1513 so bili na Ptuju štirje peki, ki so pekli žemlje. (fotografija je simbolična) Foto: Črtomir Goznik Peščica radovednih Ptujčank je zavzeto prisluhnila pripovedovanju Monike Čuš iz ZA Ptuj o pekih in pekarstvu na Ptuju. ščine, pozneje v cehe, monopolno združenje s cehovskimi pravili, ki so bila zelo stroga. Bratovščina ptujskih pekov se je imenovala Bratovščina Matere božje, delovala je pri dominikancih. V cehovskih pravilih je bilo zapisano tudi, koliko zaposlenih mora imeti določeni pek, kolikšna mora biti teža kruha, kakšna mora biti njegova sestava, cena. Kazni za kršitve pravil so bile zaporne in tudi denarne. V enem od dokumentov so našli tudi podatek o izračunu, da dnevno ptujski meščan v srednjem veku potrebuje 500 g kruha. Na podlagi tega so tudi izračunali, koliko kruha mora speči posamezni pek. V novem veku je Ptuj imel sedem stalnih pekarn. Najpogosteje so pekli črni kruh, pozneje pa tudi že druge vrste, preste, ki so bile zaščitni znak pekov. Obrt je bila vezana na hišo. Pekovski mojstri so večinoma diplome dobili v tujini, v Avstriji, sami pa so izobraževali vajence in pomočnike. Na Ptuju je za to skrbela Obrtna šola Ptuj, izpričan podatek za program za peke je iz leta 1893, ko se je izobraževalo okrog 10 pekovskih vajencev. Po treh letih vajeništva jih je čakal izpit, ki je bil sestavljen iz znanja slovenskega jezika in pekovske stroke. V ZA Ptuj razpolagajo tudi z izpitnim vprašalnikom. Praktično so se izobraževali pri pekovskih mojstrih, teoretično pa v šoli. Pouk je potekal ob nedeljah dopoldan. Delo v pekarnah je bilo težko, mestna oblast je pogosto prejela pritožbe vajencev in pomočnikov, da mojstri z njimi grdo ravnajo, jim ne plačajo dovolj. V začetku 20. stoletja oz. po vojni je izobraževanje pekov prevzela Strokovno nadaljevalna šola Ptuj. Že od nekdaj pa je v pekovski dejavnosti primanjkovalo kadra. Jožef Ornig – začetnik modernizacije ptujskega pekarstva V začetku 20. stoletja je na Ptuju delovalo okrog 17 stalnih pekov, pekovskih mojstrov z lastnimi pekarnami. Eden znanih pekovskih mojstrov je bil tudi Jožef Ornig, tudi ptujski župan. Kot prvi je na Ptuju uvedel moderne stroje za pekarstvo. Izobraževal se je v Evropi. Prvo pekarno je imel na današnjem Mestnem trgu. Bil je zelo strog delodajalec, dvakrat so mu k drugim pekom pobegnili vajenci in pomočniki. Po pravilih, ki so takrat veljala, je moral mojster, ki je zaposlil „prebegle“ vajence in pomočnike, prvemu mojstru plačati odškodnino. Ptujski peki so se med seboj zelo pogosto prepirali glede prostih dnevov in nedeljskega dela. Vajenci in pomočniki so želeli imeti vsaj en prosti dan v tednu, ki ga včasih niso dobili. Pekovski mojstri so jim na njihove pritožbe odgovorili, da sicer lahko imajo en prosti dan v tednu, a morajo biti doma in ne smejo veseljačiti, popivati, ker so potem lahko drugi dan v službi utrujeni. Največji problem pa je bil nočno delo. Okrog leta 1923 pa je prišla iz Gradca odredba, s katero se nočno delo od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj prepovedalo. MG Trnovska vas z Domača hišna imena – zastarela nadloga ali narodovo bogastvo? Vztrajajo kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov Trnovski nadzorniki so preverili, kako je organizirana občinska zimska služba, njihove ugotovitve pa so vodile v zanimivo debato o rabi domačih hišnih imen. Prvi med nadzorniki Friderik Škamlec je povedal, da je zimska služba, ki jo v Trnovski vasi opravljata dva izvajalca, urejena z ustreznima pogodbama, izdelan je tudi podroben načrt, iz katerega so jasno razvidne njune obveznosti. Izvajalca tudi redno in skladno s pogodbo izstavljata račune za opravljeno storitev, naročnik del pa stroške nadzira in pravočasno poravna. Uvedba dvojnega poimenovanja »Situacija je torej takšna, da lahko začne jutri snežiti,« se je pošalil, nato pa predlagal, da se v načrtu zimske službe točke oziroma lokacije, na katerih se ta izvaja, poimenujejo po dejanskih lastnikih. »V nadzornem odboru namreč menimo, da bi bilo načrt smiselno ažurirati tam, kjer so omenjene osebe, ki so že pokojne ali pa niso več lastnice nepremičnin.« Kaj se torej dogaja? V načrtu programa zimske službe je denimo (hipotetično) zapisano, da vodi pot mimo Balažovih, čeprav tam že desetletja živijo Korentovi, ali pa mimo Nimšakovih, ki se v resnici pišejo Muršec, pa niti oni tam ne stanujejo več. Oba izvajalca zimske službe sta domačina, uporabljata domača imena, pojasnjuje župan Alojz Benko, pa tudi sicer ljudje ne poznajo hiš po številkah, ampak po imenih tistih, ki tam živijo ali pa so živeli. »Če je to narobe, bomo seveda popravili.« Direktor občinske uprave Jože Potrč je dodal, da so takšna domača poimenovanja zapisana tudi v občinskem odloku o zimski službi; ko ga bodo spreminjali, bodo uredili še ta imena. jih naučijo tudi mladi, težava pa je najbrž pri priseljencih. Manfred Jakop je zato predlagal, da uvedejo nov sistem s pravimi imeni lastnikov in hišnimi številkami, zraven pa obenem vsaj še za nekaj časa zapišejo tudi domača imena. Ali gre za zastarelo nadlogo, ki bi jo bilo treba že zdavnaj opustiti, ali za narodovo bogastvo, ki bi ga morali čuvati in ohranjati kot vsa- ko etnološko dediščino? Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR), ki je upravljavec in skrbnik portala Slovenska hišna imena, vsekakor pritrjuje slednjemu. »Hišna imena označujejo domačije in pripadajoče posesti ter predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. Ta 'domača' imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov. Danes z opuščanjem kmetij in zamiranjem kmečkega načina življenja v vaseh hišna imena izginjajo iz vsakdanjega govora, mnoga imena poznajo le še starejši.« Sistematično zbiranje Klinar razlaga, da so domača imena že od nekdaj pomembna za Mnoga poznajo le še starejši Franc Tašner je prepričan, da 90 odstotkov občanov domačije pozna po starih imenih, od staršev se Foto: Pexels razpoznavanje hiš in ljudi na vasi, označujejo najmanjšo naselitveno enoto, to je posest ali bivanjski prostor. »Ključno vlogo so odigrala zlasti v časih, ko še ni bilo zemljiških knjig. Kot rečeno, se je ime držalo hiše in posestva, čeprav so se lastniki menjavali. Hišna imena so bila tudi osnova družinskih imen, imen naselij in vasi, zato so dragocen del kulturne dediščine, zgodovine kraja in naroda.« Akcije zbiranja starih hišnih imen potekajo v več ločenih projektih, pravi, večinoma so bile sofinancirane iz evropskega programa Leader, delno se s finančno pomočjo vključujejo tudi občine. »Stara hišna imena sistematično zbiramo od leta 2009, od takrat smo obravnavali že več kot 400 naselij v 24 občinah. Oktobra 2013 smo v okviru projekta Nomen vulgare vzpostavili spletno stran, bazo podatkov sproti dopolnjujemo, naš primer dobre prakse pa se že širi na območje osrednjeslovenske regije.« Zgled, ki bi mu kazalo slediti tudi v spodnjepodravskih občinah. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 Na sceni 18 COLOR CMYK stran 18 torek z 25. oktobra 2022 Skrinja domačih viž — ansambel Petovia kvintet Vedno pogosteje na tujih odrih Ptujski narodno-zabavni ansambel Petovia kvintet niza uspehe. Po uspešnem prodoru na slovenski narodno-zabavni oder s svojim igranjem vse pogosteje navdušujejo ljubitelje te glasbe v tujini, na nemško govorečem območju, v Avstriji, Nemčiji in Švici. Hišni ansambel Radia-Tednika Ptuj ima po novem tudi uradna menedžerja za to področje, je te dni v imenu ansambla povedal harmonikar Kristijan Markež. Na Ptuju smo jim nazadnje zaploskali na dobrodelnem koncertu Rotary cluba Ptuj na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Že kmalu pa se bomo z njimi poveselili na martinovanju, ki ga pripravlja družba Radio-Tednik Ptuj v dvorani Campus. Petovia kvintet je relativno mlad ansambel, v takšni zasedbi kot so danes, delujejo od oktobra 2017. Pevka Larisa se jim je pridružila januarja 2019, Dejan avgusta 2021. Imajo zelo spoštljiv in srčen odnos do te neprecenljive narodno-zabavne zapuščine. Od vsega začetka se trudijo, da bi bili pri izvajanju te glasbe čim boljši, da bi ustvarili svoj pristni zven, po katerem jih bodo njihovi oboževalci lahko prepoznali že po prvih zaigranih taktih njihove glasbe. Najprej so osvojili srca domačih ljubiteljev narodno-za- bavne glasbe. Ponudb za nastope je bilo na koncu že toliko, da so se nekaterim morali žal odreči, ker niso imeli več prostih terminov. Zelo uspešno so se doslej predstavili tudi na najbolj znanih festivalih narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, kjer so prejeli več nagrad, postali festivalski zmagovalci. Lani so bili veliki zmagovalci 52. festivala NZG Ptuj 2021. Letos so bili uspešni na festivalu Guštanj in Števerjan. Festivalske nagrade jim tudi največ pomenijo med njihovimi dosežki. Velika medijska podpora, ki so je bili deležni po vseh teh uspehih, je pritegnila tudi pozornost naših severnih sosedov iz Avstrije. „Vse pogosteje smo prejemali njihove pohvale in različna spodbudna sporočila, ki so nam dala dodaten zagon za delo, za nas bila neke vrste gorivo, ki nas je še bolj poganjalo naprej. Tako smo se v začetku leta spoznali z g. Martinom Teibingerjem in go. Claro Ploder, velikima radijskima in televizijskima ustvarjalcema pri velikem in zelo znanem Radiu Grün Weiss. Prvi poslovni sestanek smo imeli na našem domačem Ptuju, kjer smo začrtali vse smernice in plane za skupno prihodnost. Postala sta namreč naša uradna menedžerja za nem- Foto: zasebni arhiv Ansambel Petovia kvintet ško govorno področje, Avstrijo, Nemčijo in Švico. To je bil naš strm vzpon na nemško govorno področje, saj smo od prvega javnega igranja vzbudili takšno zanimanje in povpraševanje, da dejansko že od julija letos skoraj ves čas igramo v tujini. Tukaj gre največja zahvala prav Martinu in Clari, saj poskrbita za vso orga- nizacijo, vse od logistike, ozvočenja, časovnice pa do promoviranja in reklame našega ansambla. Neizmerno smo jima hvaležni, saj to delata z neverjetno vnemo in ljubeznijo. V tem času smo postali veliki prijatelji, saj nam uspeva to, kar vsi obožujemo, to pa je glasba! Tako že skupaj pripravljamo plane za leto 2023, saj ničesar ne želimo prepustiti naključju. Ker sta sama velika ljubitelja Slovenije, zelo rada prihajata k nam dopustovat in na izlete. Govorita tudi malo slovensko, še več pa razumeta. Naša igranja v tujini potekajo izključno v nemškem jeziku, tudi povezovanje, saj smo večinoma dobri govorci tujega jezika v ansamblu, zato s tem nimamo večjih težav. Igramo tudi njihove skladbe, kar je za obiskovalce svojevrstno presenečenje, ker tega ne pričakujejo. Posneli smo tudi že dve skladbi v tujem jeziku, to sta Was für ein Tag in Komm mal bei mir vorbei. Prva skladba je od priznanega in talentiranega avstrijskega trobentarja Maria Strangerja, druga pa je iz naše zakladnice bratov Avsenik. Odziv javnosti je bil naravnost neverjeten, saj si te skladbe oboževalci želijo vedno znova in znova. Naši načrti za prihodnost so seveda posneti še več skladb in videospotov za nemško govorno področje ter povečati prepoznavnost po nemško govorečih državah. Izpeljali bomo tudi nekaj predstavitvenih koncertov, izdelali novi reklamni material, vključno z nosilci zvoka, majicami, razglednicami in majhnimi pozornostmi v obliki spominkov našega prelepega Ptuja,“ je še povedal Kristijan Markež. Ob tem pa ne bodo pozabili na domače občinstvo, ki ga tudi v novem letu želijo razveseliti z novimi lepimi narodno-zabavnimi skladbami. Veliko pa jim tudi pomeni, da so hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj. MG Podravje z Ob 27. oktobru, svetovnem dnevu delovnih terapevtov Je delovni terapevt res »animator«? Ste že kdaj slišali, da: »… direktorji samo sedijo v pisarnah«? Ali pa za psihiatre: »Saj pa samo pišejo antidepresive.« Za medicinske sestre: »… merijo pritisk, to pa res vsak zna …«. Za delovne terapevte pa: »… pacienti še najbolj potrebujejo dodatno animacijo in dobro organizacijo dnevnega časa …« ter »… vi jih potem animirate, ne?«. Stavki, ki so me spodbudili k letošnji promociji poklica delovnega terapevta. Stavki, ki močno degradirajo. Ob misli, da me nekdo vidi in označi za animatorja, mi vzbuja jezo, razočaranje, (ne)moč. Ko pa pogledam na stavke z razumom, se zavem, da je to le plehko poznavanje poklica in mojih kompetenc. V Sloveniji je večina delovnih terapevtov zaposlenih v različnih inštitucijah na sekundarni in terciarni ravni (bolnišnice, klinike, inštituti), manj pa je tistih, ki delujejo na primarni ravni (zdravstveni domovi) ali v lokalni skupnosti, kljub počasnemu razvijanju Centrov za duševno zdravje, kjer je delovni terapevt član tima. Pomembno se mi zdi poudariti, da delo lahko upravičimo kjerkoli. Obenem se zaradi širine dela pogosto soočam s težavo, kako predstaviti poklic delovnega terapevta. Kot pokrivamo vse ravni na nivoju zdravstvenega varstva, tako pokrivamo tudi različna področja s specifičnimi pristopi. jim pomembne. Stremim k prepoznavanju problemov zaradi omejitev, poškodbe ali bolezni in v času obravnave učim, prilagajam, spodbujam k pridobivanju spretnosti, za doseganje cilja. V nadaljevanju bom s primeri ponazorila delo delovnega terapevta na področju duševnega zdravja: pacient si želi samostojno obuti nogavice, ker živi sam in si jih zaradi bolečin v hrbtenici ne zmore. Vloga delovnega terapevta je učenje pristopov, da bo to zmogel sam. Na področju duševnega zdravja so pacienti po akutni fazi bolezni večinoma v osnovnih aktivnostih (oblačenje, hranjenje, skrb za gospodinjstvo) samostojni, prepoznavajo pa težave v komunikaciji. Npr. oseba ima težave v komunikaciji z nadrejenim, je zaradi stresne situacije na delovnem mestu doživela panični napad, ima željo Svetovni dan delovne terapije Kako jaz vidim delovno terapijo V delovno terapevtski obravnavi želim pri pacientih doseči nivo samostojnosti v aktivnostih, ki so obvladovati stresne situacije. Med skupinskimi obravnavami ga spodbujam k uveljavljanju in prepoznavanju vedenj, ki vplivajo na odnose v delovnem in domačem okolju. Obravnava vključuje učenje veščin komuniciranja in obvladovanja impulzov v odnosu z drugimi preko igre vlog. Delovna terapija je osredotočena na posameznika, ki mu želi omogočiti vključevanje v njemu smiselne dejavnosti. Ali ob tem še vedno imate občutek, da je delovni terapevt animator? Razumljivo pa se mi zdi, da ob pogledu na pacienta in delovnega terapevta na sprehodu večina pomisli, da je fajn. Sprehod in gibalne aktivnosti imajo v naših okvirih dela pomembno vlogo, ampak ob hoji delovni terapevt izvaja intervju, se spoznava s posameznikom, ustvarjata terapevtski odnos in zaupanje ... Foto: osebni arhiv Letos je promocija poklica usmerjena v ozaveščanje in pobudo k sprejemu normativov ter odpravo plačnih anomalij. Slednje se je pokazalo v vrednotenju plačnih razredov novembra lani, Foto: osebni arhiv Izdelki, ki nastajajo v času delovne terapije. ko smo v pogajanjih v večini izpadli iz ureditve plačnih razredov. En plačni razred so pridobili le delovni terapevti na intenzivnih oddelkih psihiatrije, diplomirane medicinske sestre na intenzivnem oddelku psihiatrije z isto stopnjo izobrazbe pa šest plačnih razredov. Kader na intenzivnih in drugih oddelkih dela pod enakimi pogoji, v enakih okoliščinah, z istimi pacienti, vendar vsak s svojimi pristopi in aktivnostmi. So pa plačni razredi trenutno postali rak rana v timih, kjer tudi delovni terapevti prispevamo k celostni obravnavi pacientov. »Priložnost + izbira = pravičnost« se glasi slogan svetovnega dneva delovnih terapevtov 2022. V Sloveniji želimo opozoriti na plačne anomalije, v katerih smo se znašli, in standarde ter normative, ki so zastareli in neučinkoviti, saj še vedno velja, da je na 150 stanovalcev v posameznem domu starejših lahko zaposlen en delovni terapevt. Ob tem pa si večina svojcev stanovalcev želi, da si njihovi starostniki samostojno obujejo nogavice. Mar ne? Renata Petrena, mag. zdr. soc. managementa, dipl. del. ter. Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK stran 19 Križem kražem torek z 25. oktobra 2022 19 Piše: Aljoša Toplak z Iz zime do pomladi Šenzen, mesto poletja (3) Letalo se je zatreslo, tako da sem premagal zadržke in moškemu nekaj sedežev pred sabo zaklical, ali tudi on misli, da bomo umrli. Obrnil se je in rekel ne, ne, ne, nekaj časa je iskal besede, potem pa iztegnil kazalec in ga vrtel po zraku, rekel je plopelel, nisem mu mogel zameriti, bila je to težka beseda za Kitajca. Pokimal sem in rekel, češ seveda, propeler, to vse pojasni, čeprav mi ni nič pojasnilo. Letalo se je divje streslo, zato sklepam, da je videl mojo grimaso, zasmejal se je in rekel, češ, vse bo v redu. Letalo je bilo prazno, sedel sem v repu, menda nas je bilo vse skupaj deset potnikov, čeprav je bilo sedežev sto. Mimo je prišla stevardesa in se sklonila k meni, pripravil sem se, da bo potrdila moje sume, kako je nekaj narobe in bomo vsi umrli, namesto tega pa je s popolnoma mirnim glasom vprašala, ali sem vegetarijanec. Spet se je stres- lo, da jo je zvrnilo na sedež, jaz pa sem v odgovor rekel: “Kaj?” Ponovila je vprašanje in sem rekel, da nisem vegetarijanec, tako da je vstala in me vprašala, ali je goveji zrezek v redu, jaz pa sem vprašal, ali lahko dobim dva, in sem ju res, ne samo to, tudi umrli nismo. Po pristanku sem otopelo vstal, ko sem hodil do izhoda, je le- Foto: Mateja Toplak Šenzen ponoči zažari v neonskih barvah. talo škripalo, kot da se bo vsak čas sesulo, pokimal sem tistemu moškemu, ki je bil nekaj sedežev pred mano, spustil sem se po stopnicah v sončni dan in zavit v bundo sem sedel na pločnik ob letališki progi. Zmajeval sem z glavo, češ, kakšna neizmerna sreča me ščiti na tem potovanju. Le kako sem preživel te turbulence? Vseeno sem čutil, da je nekaj z mano narobe, ker so mi po čelu polzele debele kaplje, postalo mi je vroče, še tri ure nazaj sem zmrzoval v Pekingu, še 15 ur nazaj sem se vozil po ledenem Dunaju, kaj je zdaj to? Slekel sem bundo, nato pulover, nekaj časa sem se spraševal, kaj mi je, potem sem pogledal ostale potnike in videl, da so vsi v kratkih rokavih, čeprav je januar. Kaj je narobe z njimi? Potem sem opazil, da tudi sam sedim v kratkih rokavih. Potem sem nekaj časa razmišljal in si rekel, da je morda Kitajska tako velika, da je lahko v Pekingu zima in Foto: Mateja Toplak Spodaj so ceste prostorne in polne zelenja, zgoraj se dvigajo stekleni nebotičniki. v drugem delu države poletje? Ozrl sem se naokoli in na stavbi terminala zagledal veliki ekran, ki je kazal sonce in 30 °C. Kam sem to prišel? Pojasniti moram, da v tistem trenutku res nisem vedel, kam sem to prišel. Sestra, ki me je v tistem trenutku čakala nekje v notranjosti letališča, mi je rekla, naj vzamem bundo in podobne stvari, in če hočem tisto ta pravo potovalno izkušnjo, naj si o krajih, kjer bova potovala, popolnoma nič ne preberem, tako da bo moja izkušnja Kitajske pristna in neomadeževana s predsodki, ki bi si jih ustvarjal doma ob branju. Tako tudi vedel nisem, da bo najina prva točka na potovanju mesto, katerega zima izgleda tako, kot izgleda pri nas poletje, in katerega poletje izgleda tako, kot bi pri nas izgledal sodni dan (bojda se temperature dvignejo tudi do 40 °C). Sedemnajstmilijonsko mesto Šenzen meji na Hong Kong in vse kaže, da vlada namerava mesti združiti v t. i. mega-mesto. Zanimivo pa je predvsem to, da je bil Šenzen, kot ga poznamo danes, velikopotezno zgrajen v zgolj štiridesetih letih, zaradi česar je tudi zasnovan izredno moderno in malodane futuristično. Trgi in ceste so prostorni in polni zelenja, v zrak se dvigajo stekleni nebotičniki, v centru mesta pa vladata spokojnost in tišina, ker so dovoljeni zgolj tihi električni avtomobili in skuterji. Občutek, kako je bilo priti iz termi- nala v mesto, bi torej najlažje opisal s tem, da rečem, da sem stopil v zelo lično urejeno prihodnost. Šenzen je popolnoma drug svet. Vse to bi lahko vedel, če bi si kak dan prej o mestu prebral na internetu. Pa nisem, tako da sem z odprtimi usti hodil po mestu in skušal sprejeti, da vse to, kar gledam, res obstaja. In sem vesel, da je bilo tako. Če bi spremljal novice, pa bi tudi vedel, da jim je na dan mojega pristanka v mestu Wuhan, 900 km severno od Šenzena, končno uspelo ugotoviti, kaj povzroča to skrivnostno pljučnico, ki je v kritično stanje pahnila že sedem ljudi. Pa tudi za to je bolje, da nisem vedel. Pravzaprav še dolgo nisem vedel in so bili prijatelji iz Slovenije tisti, ki so me prvi opozorili na to, kako se je na Kitajskem začelo dogajati nekaj čudnega … Se nadaljuje ... Foto: Mateja Toplak Ličen osrednji park velemesta premore tudi nasad sončnic, kjer sem se zleknil in zaspal. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Je uradno plačilno sredstvo Bocvane in je razdeljena na sto teb, ki se jo uporablja tudi v Zimbabveju. Ime valute v cvanščini pomeni dež in blagoslov. Zaradi bližine puščave Kalahari je dež zelo redek in na račun tega je tudi zelo cenjen. Uvedena je bila leta 1976 kot zamenjava za južnoafriški rand. Bankovce in kovance izdaja Banka Bocvane. Oznaka valute je BWP. POENTER - krepek kratkodlak lovski pes ptičar angleške vzreje, SKVOT - zapuščena zgradba, v katero se nezakonito vseli skupina ljudi, TOURE, Ahmed Sekou - pokojni gvinejski diktatorski voditelj Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 25. 10. 2022 torek z 25. oktobra 2022 Nasveti, poslovna sporočila 20 Ne prezrite Pravni nasvet Zdravila za eno bolezen lahko povzročijo drugo Več kot jemljemo zdravil, predvsem v pozni starosti, več je možnosti za njihove neljube medsebojne reakcije. Ženske naj bi po jemanju zdravil utrpele skoraj dvakrat več stranskih učinkov kot moški, menda na račun imunskih in hormonskih dejavnikov. Še najbolj pa stranski učinki ogrožajo ljudi z okrnjenim delovanjem jeter ali ledvic, saj to pomeni, da njihovo telo ne zmore presnoviti zdravila po najboljših močeh. So pa s študijami potrdili še eno zanimivost. O tem, kako bomo sprejeli denimo antibiotik, namreč v veliki meri odločajo naši geni. Prav poseben je gen P-450 v jetrih, ki ga lahko odkrijemo z genetsko analizo. Protibolečinska zdravila Veliko jih je na voljo brez recepta. V slednjem primeru se zgodi, da jemljemo kar več takšnih zdravil, zato se organizem kajpak upre. Pojavijo se bolečine v trebuhu, slabost in lahko celo krvavitve v prebavilih. Zelo pomembno je, da poskušate za blažitev bolečine uporabiti karseda majhen odmerek zdravila, saj to lahko vpliva tudi na zbranost, poslabša reflekse in povzroča zaspanost. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Zavarovanje dokazov Zdravila v rdeči coni s hujšimi zapleti Antibiotiki so med prvimi desetimi najpogosteje predpisanimi zdravili, ki jih večkrat spremlja preobčutljivostna reakcija v obliki driske, slabosti in bruhanja. V tem primeru je treba zdravljenje nemudoma prekiniti in antibiotik nadomestiti z drugim, telesu pa pomagati okrevati z dodatki probiotikov. stran 20 Foto: Sta Zdravila za bolezni srca in ožilja Previdno, če jemljete zdravila za zniževanje previsokega krvnega tlaka, za uravnavanje maščobe v krvi in uravnavanje ritma srca. Do stranskih učinkov v obliki otekanja gležnjev, vrtoglavice, omotice in glavobolov najpogosteje pride pri zdravljenju sinusne bradikardije, ob uvajanju zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka pa pogosto nastopijo šibkost, nemoč in omotica. Zdravila je treba uvajati zelo počasi. Zdravila za redčenje krvi Ob uživanju zdravil za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, denimo po kirurškem posegu, rado pride do krvavitev. Te se pojavijo na sluznici v ustih ali nosu, v prebavilih in sečilih, ženske imajo močnejše menstrualne krvavitve in površinske rane se praviloma počasneje celijo. Protivnetna zdravila Nedolžni niso niti glukokortikoidi oziroma protivnetna zdravila ob alergijah ali revmatičnih obolenjih, raznih boleznih kože, hudih in nevarnih alergijah, boleznih dihal, prebavil in živčevja, saj včasih pripeljejo do razjed v sluznicah, spremenjenega apetita, visokega krvnega tlaka, otekanja in mišične slabosti. Pri ženskah se lahko pojavijo motnje menstrualnega cikla, dolgotrajno jemanje pa ima za stransko posledico celo osteoporozo. Pomirjevala In končno so tu še pomirjevala iz skupine benzoadiazepinov, ki jih predpišejo ob depresiji, tesnobi, napetosti, nemiru, razdražljivosti, strahu in nespečnosti. Stranski učinek, ki sproža največ polemik, je, da potrebujete sčasoma za njihovo učinkovanje namesto ene dve uspavalni tableti, čez nekaj mesecev pa morda niti po dve ne zadostujeta več. Ta zdravila so primerna le za krajši čas. M. Koren Pri izvajalcu sem naročil dela za prenovo spodnje etaže hiše. Izvajalec je pri delih storil več napak, ki jih, kljub temu da sem ga pozival na odpravo napak, ni odpravil. Poleg tega mi je s svojim delom povzročil škodo. Čakam še na pridobitev nekaterih listin, nato bom proti izvajalcu vložil tožbo. Glede izvedbe del, napak in vsega ostalega v zvezi s tem izvajalcem bi vedel največ povedati sosed, ki je bil pri izvedbi del veliko prisoten. Težava pa je v tem, da je sosed starejši in bolan ter se mu zdravstveno stanje hitro slabša. Bojim se, da sosed takrat, ko bo obravnava na sodišču, več ne bo zmožen pričati. Kaj lahko naredim? Iz vašega vprašanja izhaja, da gre pri sosedu za vašo ključno pričo, katere pričanje bi lahko imelo pomemben vpliv na uspeh pravdnega postopka. Zaradi bolezni in starosti obstaja realna nevarnost, da se bo pričino stanje do izvedbe obravnave poslabšalo. Tožbe še niti vložili niste, poleg tega po vložitvi tožbe preteče vsaj nekaj mesecev do prve obravnave, priče pa so načeloma zaslišane šele na drugi (ali kasnejši) obravnavi. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR *HULDWULËQLJHQRFLG&%'LQFRYLGQDHYJHQLND Jesen v meni … Veliko je teh barv, ki ‡˜•ƒ‘†‡˜‘‘«ƒ”ƒŒ‘˜–‡Ž‡–‡ «ƒ•—‹‹‹ǡ‘–ƒƒ–‡”•‹ˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹ǡ ‘‘‰‘«ƒŒ‘ǡ †ƒ Œ‹Š œƒŒƒ‡ ˜ •Ž‹‡ œƒ ˜•‡ –‹•–‡ •‹˜‡ †‹ Ž‡–ƒǡ ‘ ‹ ‘„ ˜‡«‡”‡„”ƒŒ—•‡•–ƒ˜‹Œ‘„ƒ”˜‹‘Žƒā•’‘‹‘˜ƒ–‘’Ž‡†‹Ǥ ˜‡†ƒ”ā‡˜‡«‘– †˜‡Ž‡–‹†‘ā‹˜ŽŒƒŒ‡•‡†”—‰ƒ«‘ǡƒŒ ’‹•ƒ‘ǡ „‘ŽŒ ’‘†‘„‘ Ž‡†‡‹ –”’‘•–‹ œ‹‡ǡ懍ƒ‘†ƒŽ‡«’ƒŒ‡‘†’‘Žƒ†‹Š –”ƒ˜ƒŽ‹‹‰”‹˜‘•–‹”‡•‡‘«‹Ǥ ”‡† ‡†ƒ˜‹ǡ ‘ •‡ ’”‡„‘Ž‡˜ƒŽƒ ’”‡ ‡Œ –‡āƒ ’‘–‡ ‘˜‹†ƒǡ •‡ ’”‡„”ƒŽƒǡ†ƒ•‡„‘Ž‡œ‡œƒ«‡–ƒ”ƒ–ǡ‘•‡ ‘«ƒ ŽŒ—„‡œ‡Ǥ ‹Ž‘ Œ‡ ˜”‡†‘ ’”‡‹•Ž‡ƒ ǥ ƒ˜•‡œƒ†Œ‡ •‡ ˜•ƒ‘†‡˜‘ •”‡«—Œ‡ œ „‘Ž‡œ‹Œ‘ ‹ ŽŒ—†‹ǡ ‹ Œ‹Š ƒ Š‹–”‘ •–”‡ ƒ—–ƒ „‘Ž‡«‹ƒ ƒŽ‹ ’‘•–‘’‘ƒ œŽ‘‹ ”‘‹«ƒǤ ‘Œ‡ †‡Ž‘ǡ ’”‹ƒ”ƒ‹‰Žƒ˜ƒƒŽ‘‰ƒŒ‡ŽŒ—†‡’‘—†‹–‹‘ā‘•–ǡ†ƒ•‡‘†Ž‘«‹Œ‘œƒœ†”ƒ˜Œ‡ǡ œ†”ƒ˜Œ‡ ‹œ ƒ”ƒ˜‡ǡ œƒ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡ • ’‘‘«Œ‘ ƒƒ„‹‘‹†‘˜ ȋǦŒƒȌǡ ƒ ‹œŽŒ—«‘–ƒ‘ǡ†ƒŒ‹’‘•”‡†—Œ‡†‘˜‘ŽŒ ‹ˆ‘”ƒ ‹Œǡ†ƒŒ‡Œ‹Š‘˜ƒ‹œ„‹”ƒ‡–‘†‡ ƒŽ‹ ’”‘ ‡•ƒ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œƒ ŽƒāŒƒǡ –‡” • –‡ ‘–‹˜‹”ƒ–‹ŽŒ—†‹ǡ†ƒŒ‡Œ‹Š‘˜ƒƒ‘˜‘•– ā‹˜ŽŒ‡Œƒ˜‡«Œƒǡ‘–«‡•–”‘‘˜‡’‘†’‘”‡‹ƒŒ‘‹–ƒ˜ƒŒ‘˜’‘’Žƒ˜‹‡†‹Œ•‹Š †‡œ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‹ȀƒŽ‹œƒ˜ƒŒƒŒǤ ā‡•‘’”‹•”ā‹’”‘„Ž‡ƒǥƒ‘•‡ ƒ”‡« ‘˜‹†ǡ ǡ ŽŒ—„‡œ‡ ‹ ‡‘‘•‹ ’‘‰”‘ ‡† •‡„‘Œ ’‘†’‹”ƒŒ‘ ‹’”‡”‹˜ƒŒ‘ǫǨ‘Œ‡’”‡„‘Ž‡˜ƒŒ‡•‡˜ƒ ͻǡ‹Œ‡–”‡—–‘”ƒœŽ‘‰ƒŒæ–‡˜‹Ž«‡Œæ‹Š‘—ā„ǡ‹ƒ‘”‹„‹Ž‘‡‘•–ƒ˜‘ƒŽ‹ hitro, kot so trdili nekateri, da naj bi „‹Ž‘Ǥ ƒŽ‘ •”ƒŒƒǡ —–”—Œ‡‘•–‹ǡ ƒæ‡ ‰Žƒ˜‘„‘Ž ‹ ƒæ‡ŽŒǡ ’ƒ „‘ ‹‹Ž‘Ǥ ‹”‘œƒ’ƒ«ǥ‹Ž‘Œ‡’”‡ ‡Œ†”—‰ƒ«‡ǡ„‹Ž‘ Œ‡ ǽ ‘˜‹†‘ǼǤ „—’‡ ‰Žƒ˜‘„‘Žǡ Š—†ƒ ˜”‘«‹ƒǡ‘«ƒƒæ‡ŽŒœ†—懐Œ‡ǡ„‘Ž‡«‹ƒ˜‰”Ž—ǡ‘–„‹‰”‰”ƒŽƒ•–‡Ž‘˜‹‘ǡ „‘Ž‡«‹‡ ˜ ‹æ‹ ƒŠ ‹ •Ž‡’‹Š ‹ ‡†‘Ž‘«‡ǡ‡ƒ‘‡‰Ž‡‘„«—–‡˜‰Žƒ˜‹ǡ ‹ŠƒŒ‡ǡ •”ƒŒ‡ǡ ‡•’‡«‘•– ǥ ‹ æ‡ „‹ ŽƒŠ‘ ƒæ–‡˜ƒŽƒǤ ‘ Œ‡ ’‘ ‘•‹Šǡ †‡˜‡–‹Š †‡Š –‡•– ’‘ƒœƒŽ ‡‰ƒ–‹˜‹ ‹œ˜‹†ǡ Œ‡ „‹Ž‘ ‘Œ‡ ’‘«—–Œ‡ æ‡ †ƒŽ‡« ‘† œ†”ƒ˜ŒƒǤ”‡œ‘«‹‹‡‡”‰‹Œ‡ǡ‰Žƒ˜‘„‘Ž ‹„‘Ž‡«‹ƒ˜‰”Ž—•–ƒ‡•’”‡ŽŒƒŽƒ‘– œ˜‡•–ƒ ŽƒƒŒƒǡ ’”ƒ˜ –ƒ‘ †—懫‹ ƒæ‡ŽŒǤ ƒ•–‘•–‹ ǽ ‘˜‹†‡Ǽ ˜‹”‘œ‡Ǥ ‘ ā‡ ‹‹Ž‘Ǥ –‘ƒŒ„‹„‹Ž„ŽƒāŒ‹‹ŽƒāŒ‹’‘–‡ ‘„‘Ž‡ŒƒǫǨ‡œ‘”‡•‹’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ–‹ǡ ƒ‘„‹’”‡‡•Žƒ–‡āŒ‡‰ƒǡƒŽ‹ƒ‘„‹‰ƒ ’”‡‡•Ž‹ ŽŒ—†Œ‡ • –‡āŒ‹‹ •’”‡ŽŒƒŒ‘«‹‹ „‘Ž‡œ‹‹ǡ’ƒƒŒ„‹„‹Ž‹Žƒ†‹ƒŽ‹•–ƒ”‹Ǥ ƒ‘ ‡—‡ –”†‹–˜‡ •‘ •ƒ‘ ’‘‰Žƒ„ŽŒƒŽ‡‘Œ‡•Žƒ„‘’‘«—–Œ‡‹–”†‹–‡˜ǡ†ƒ•‡ „‘Ž‡œ‡œƒ«‡ǡ‘’”‡‡ŠƒŽŒ—„‡œ‡ǡ•‡ Œ‡˜拔懏•‹•Ž—†‘†ƒ–‘’‘–”†‹ŽƒǤ ,Ž‘˜‡«Ž‘˜‡—˜‘ŽȂ–‘•‘‰‘˜‘”‹Ž‹ā‡ •–ƒ”‹‹ŽŒƒ‹ǡ’ƒƒ‘’”ƒ˜•‘‹‡Ž‹Ǥ –‡Š†˜‡ŠŽ‡–‹Š•‘ŽŒ—†Œ‡†”—‰†‘†”—‰‡‰ƒ‹œ”ƒœ‹Ž‹–‘Ž‹‘•‡„‹«‘•–‹ǡŒ‡œ‡ǡ‡‰‘‹œƒǡƒ”‘‰ƒ ‡ǡ‡•’‘æ–‘˜ƒŒƒ‹–†Ǥǡ˜•‡ •—’ƒŒ ’ƒ •‘ œƒ«‹‹Ž‹ æ‡ œ ‡•‘«‘ ‡”‘‡—‘•–‹ȋ‘‡—‘•–‹Œ‡ā‡‹•–‡‹†‡ŒƒŽǡ†ƒ•–ƒ˜‡•‘ŽŒ‡‹‡—‘•– „”‡œ‡Œƒǡƒ†ƒ‘˜‡•‘ŽŒ—‹’”‡’”‹«ƒȌǡ ‡œƒŒƒǡ Ž‡˜‡–ƒŒƒ ‹ ‡œƒ˜‡†ƒŒƒǡ †ƒ œ ‹‰‘”‹”ƒŒ‡ —”‡’‘˜ œƒ ’”‡’”‡«‡˜ƒŒ‡ ‘—ā„ • ‘˜‹†‘ ‡ 捑†‹Œ‘ Ž‡•‡„‹ǡƒ†Ž‡ā‡—•‘•‡†—ǥƒŽ‹•–ƒ”‹ ƒ‹ ˜ †‘— •–ƒ”‡Œæ‹Š ‘„«ƒ‘˜ǡ ‹ Œ‡ ā‡–ƒ‘ƒŽ‹–ƒ‘†‘˜‘ŽŒ•–ƒ”ƒǡ†ƒ•‡Œ‡‡ ‹œ’Žƒ«ƒ˜‡«œ†”ƒ˜‹–‹ȋƒ˜•‡œƒ†Œ‡Œ‘ŽƒŠ‘ –—†‹ œƒ‡ŒƒŒ‘ǫǫǫǨǨȌ ‹ ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ Ž‡æ‡Ƥƒ«‘„”‡‡œƒ•˜‘Œ ‡‹œ†”ƒ˜•–˜‡‘„Žƒ‰ƒŒ‘Ǥ ƒ •‘ ’”‹ ‘˜‹†‹ ‡˜‰‡‹‹ǡ ‹ Œ‘ †ƒ‡• ƒ”•‹†‘ ’‘†’‹”ƒ ‹•‡Ž‘ ‹ –—†‹ œ†‡ŒƒŒ‹ǡ•‡˜‡†ƒ’ƒƒ•˜‘Œ•–˜‡ƒ«‹ –—†‹ †”āƒ˜ƒǡ ‹ •‡ ‘”ƒ •–ƒ”‡Œæ‹Šǡ ‘•‡„ œ‘–Œƒ‹˜†—懘‡œ†”ƒ˜Œ—ǡƒŒ •’‘•‘„‹Šǡ ‘„‡‘‰Ž‹Šǡ ”‘‹«‹Š bolnikov, alkoholikov, skratka vseh, ki †”āƒ˜‘ „Žƒ‰ƒŒ‘ Ž‡ æ‡ ’”ƒœ‹Œ‘ ‹ ˜ƒŒ‘ ‹«‡•ƒ” ˜‡« ‡ ’”‹•’‡˜ƒŒ‘ǡ œ‡„‹–‹Ǥ ƒŒ‡†ƒ˜ ‹’ƒ«ǥ‹•–‹ŠͺͶƒŽ‹ͻͶŽ‡–‰ƒ”ƒŒƒ œƒ ‘˜‘†‘„‡ ‡‘‘•‡ ‡•‡—–‘”Œ‡ǡ †ƒ •‘ Œ‹ œƒ‰‘–‘˜‹Ž‹ œƒ•–‘Œ ƒŽ‹ ‘ǡ ‘ā‘•–‹ 摎ƒŒƒǡ 斋’‡†‹Œ‡ǡ •‘”ƒŒ œƒ‰‘–‘˜ŽŒ‡‡ †‡Ž‘˜‡ ‘ā‘•–‹ǥǡ–‹•–‘Œ‡•‡†ƒŒ’‘œƒ„ŽŒ‡‘Ǥ†ƒŒ‡ •Ž—ā‹Œ‘˜‡«ǡœ†ƒŒŒ‹Š‘†’‹æ‹‘Ǣ’ƒ‡•—”‘˜‘ǡ†ƒŒ‘•‡Œ‹Šœ‡„‹–‹ƒ‡Ž‡‰ƒ–‡ ƒ«‹ Ȃ œ ˜‹”—•‘Ǥ ƒ‘ ’”‹–Ž‡Š‘ ‹ œƒ˜”ā‡‘Ǩ ”‡œ œƒæ«‹–‡ ’”‡† ˜‹”—•‘ǡ „”‡œ ƒ• ‹ ”ƒœ—ā‡˜ƒŒƒǡ „”‡œ ’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŒƒȋƒ‡”‘•‘Ž‹˜œƒ’”–‹Š’”‘•–‘”‹Šǡ ’‹•ƒ”ƒŠǡ 摎ƒŠ ǤǤǤ •‘ ’”ƒ˜ –ƒ‘ ‘†Ž‹«‹ ’”‡ƒæƒŽ ‹ ˜‹”—•‘˜Ȍ ǥ ‹ •‡˜‡†ƒ „”‡œ ‡’ŽŒ‡ŒƒǤ ”†‹–˜‡ǡ †ƒ ‹œŽŒ—«‘ ‡’ŽŒ‡Œ‡’‘˜œ”‘«ƒ•–”ƒ•‡—«‹‡ǡŒ‡‹œ–”–‡ œ˜‹–‘Ǥ ƒ˜•‡œƒ†Œ‡ ˜•ƒ ’‘•‡‰ ˜ «Ž‘˜‡æ‘ –‡Ž‘ ŽƒŠ‘ ’‘˜œ”‘«‹ ’”‹ ƒæ‹Š ŽŒ—†‡Šœƒ’Ž‡–‡ǡƒœ†‘˜‘ŽŒœƒŒƒ„‹ŽŒ—†Œ‡ǡ—’ƒ˜•ƒŒǡœ‘‰Ž‹’”‡•‘†‹–‹ǡƒŒŒ‡œƒ Œ‹Š„‘ŽŒ‡ǣœ†”ƒ˜Œ‡ƒŽ‹”‡†‡œƒ’Ž‡–ǡ‹Œ‡ •‹ ‡” ‡’”‹Œ‡–‡ǡ ƒ „ŽƒāŒ‹ ‘– ƒ•–ƒ‡ „‘Ž‡œ‹Ǥ ‘˜‹† ƒ”‡« ‹ ƒ˜ƒ†‡ ˜‹”—•‹æ‡ƒŒŽƒāŒ‡Œ‡ǽ’”‡ā‹˜‡–‹Ǽƒ—–‘ ˆƒœ‘ǡ ‘ œƒ ‡ƒŒ †‹ «Ž‘˜‡ ‘„Ž‡ā‹ ˜ ’‘•–‡ŽŒ‹ǡƒ’‘•Ž‡†‹ ‡•‘ŽƒŠ‘—•‘†‡Ǥ ‘˜‹†‘Œ‡’‘˜‡œƒ‹Š‡ƒŒ†‡•‡–”ƒœŽ‹«‹Š ‡˜”‘Ž‘捋Š ‘„‘Ž‡Œǡ ƒæŽ‹ ’ƒ •‘ ‰ƒ˜’‘’‘Ž‘ƒ˜•‡Š‘”‰ƒ‹Š‘œ‹”‘ƒ ‘”‰ƒ•‹Š •‹•–‡‹Š ‹ –ƒ ˜‹”—• ˜ ƒæ‹Š –‡Ž‡•‹Š‘•–ƒ‡ǡŒ‡”ŽƒŠ‘Ž‡–ƒȋ’”Ǥœ‡Ž‘ ‘„”‡‡Œ‡Œ‡’‘ ‘˜‹†—–—†‹”˜‘ā‹Ž‹ •‹•–‡Ȍ’‘˜œ”‘«ƒ文˜‹Ž‡„‘Ž‡œ‹‹–‡āƒ˜‡Ǥ‘•‘’‘–‡ŽŒ—†Œ‡œƒ«—†‡‹ǡ«‡Œ‡ ‡†‘ǡ’”Ǥ‡•‡ †‹’‘‘—ā„‹• ‘˜‹†‘ǡ—”Žœƒ‹ˆƒ”–‘ƒŽ‹•‡«‡œŽ‡–‘ †‹ æ‡ ˜‡†‘ ‡ ‘”‡ œ‡„‹–‹ ƒ†Ž‡ā‡‰ƒ ƒæŽŒƒǡ •‡ ‡ •’”ƒæ—Œ‘ǡ «‡— Œ‡ †‘–‡‰ƒ’”‹æŽ‘Ȃ˜˜‡Ž‹‹‡”‹Œ‡–‘ŽƒŠ‘ ’‘•Ž‡†‹ ƒ ‘—ā„‡ • ‘˜‹†‘Ǥ Žƒ•‹«‡ †‘•–‘’ †‘ Ž‡«‡«‡‰ƒ œ†”ƒ˜‹ƒ Œ‡ ‘‡Œ‡ǡ „‘ŽŒ ‘’Ž‡•‡ ˜”•–‡ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œƒ ’ƒ•‘’‘•–ƒ˜ŽŒ‡‡‡ƒ˜’”‹Š‘†‘•–ǡ ƒ’‘–‹ ‡ –ƒ˜ƒŒ‘ ’‘ †”āƒ˜‹ ‹ •”‡«‹ •‘ ŽƒŠ‘ǡ «‡ ƒ• ‘„˜‡•–‹Œ‘ǡ †ƒ „‘‘ ‘„”ƒ˜ƒ˜ƒ‹˜”‘—‡ƒŒ‡•‡ ‡˜Ǥƒ †ƒ ‡ ’‘œƒ„‹‘ ƒ ‘–”‘‡ǡ •ƒŒ ˜‡†ƒ” ‰”‡‘–”‘‡ǥ–ƒ”æ‹•‡ƒ”‡«’”‡ƒŽ‘ œƒ˜‡†ƒŒ‘ǡ ƒ‘ –‡ā‡ •‘ ŽƒŠ‘ ’‘•Ž‡†‹ ‡‘—ā„‡• ‘˜‹†‘’”‹‘–”‘ ‹ŠǤ ‘•‘˜ƒŒ„‘ŽŒ”ƒŽŒ‹˜‡‘„†‘„Œ—•˜‘Œ‡‰ƒ”ƒœ˜‘ŒƒǡŽƒŠ‘’”‹†‡†‘Š—†‡’”‹œƒ†‡–‘•–‹ ‘ā‰ƒ‘˜ ‹ ”ƒœ˜‘Œ •‡ ‘«‘ —’‘«ƒ•‹ǡœƒ–‘•‡˜ƒ•‡Œæ‹Š‘„†‘„Œ‹Š ‹ƒ‘” ‡ •’”ƒæ‡˜ƒ–‹ǡ «‡— ˜ƒæ ‘–”‘ ‡‘„˜Žƒ†ƒƒ„‡ ‡†‡‹‘•‘˜‹Šƒ–‡ƒ–‹«‹Š‘’‡”ƒ ‹Œ˜Ž‡–‹Šǡ‘ƒŒ„‹„‹Ž‘ –‘ā‡•ƒ‘’‘•‡„‹—‡˜‘Ǥ  «‡— „‹ •‡ ‡’‹Ž‹ǡ «‡ ƒ•‡Œ‡ ŽŒ—„ –‡—œ„‘Ž‹‘ƒŽ‹’ƒ•‡‘†Ž‘«‹‘œƒ’”‡—ā‡˜ƒŒ‡ ‹ •‘ ’‘–‡ ƒ ǽ ‘˜‹†‹Ǽ œ‡Ž‡‹ ˜‡Œ‹Ǥ‡’ŽŒ‡Œ‡ ˜ƒ• ‡ „‘ ’‘’‘Ž‘ƒ œƒæ«‹–‹Ž‘ ’”‡† ˜‹”—•‘ǡ ’‘Ž‡‰ –‡‰ƒ•‡•‡˜‹‹œ”‡†‘Š‹–”‘•’”‡‹ŒƒŒ‘ǡ ƒ•‹’–‘‹ ‡’ŽŒ‡‹Š„‘†‘„ŽƒāŒ‹‹Žƒā- Pogovoru z Vlasto Klep (magistro bio-medicinskih znanosti) lahko prisluhnete na Radiu Ptuj, v torek, 25. 10., ob 11. 35, s ponovitvijo v nedeljo, 30. 10., ob 13.40. Œ‡•‡„‘†‘’‘‘˜‘’‘•–ƒ˜‹Ž‹ƒ•˜‘Œ‡ǡ ˜•ƒŒ †‡Ž‘ƒǡ œ†”ƒ˜‡ ‘‰‡Ǥ •‹ ƒŒ •‡ ”ƒŒ‡’”‡—ā‹‘ǥ‡ƒ–‡”‹•–‘’ƒŒ‘ ‡Ž‘ ƒ‡‘ƒ˜‘–ƒ–œ‘„‘Ž‡Ž‹‹ǡ†ƒ•‡ ‘—ā‹Œ‘Ǥ,‡—’ƒ«‡ǫ‘‡ƒŒ†‡Šǡ «‡‹ƒŒ‘•”‡«‘ǡŒ‡ƒŒŠ—Œ‡‹‘ǡ–—”捇 ƒ†ƒŽŒ‡˜ƒ‡’ƒ–”ƒŒƒŒ‘˜‡•†ƒǥ ƒŒ ƒ–‘’‘”‡«‡†”āƒ˜ƒǡƒ‘„‘’”‡ā‹˜‡Ž‘ ‰‘•’‘†ƒ”•–˜‘ǡƒ‘„‘•’‘Ž‘ā‹ ƒ‹ǥ ‡« ‘– ‘«‹–‘ Œ‡ǡ †ƒ „‘‘ œ‹•‡ †‹ ’”‡ā‹˜‡Ž‹ ˜ ǽ斔‹ƒ‹ŠǼ •—«ƒ”•‹Š ’—Ž‘˜‡”Œ‹Š ǥ ƒǡ –‹•–‹Š ǽ–ƒ •–ƒ”‹ŠǼ •‡ „‘‘‘†”‹āƒŽ‹ǡƒœƒ˜‡†ƒ–‹•‡Œ‡–”‡„ƒǡ †ƒ Œ‡ ˜‡†‘ ˜‡« †‘Ž‰‘–”ƒŒ‘ ‘„‘Ž‡Ž‹Š ‡† ƒŒƒ–‹˜‡Œæ‹ †‡Ž‘ ’”‡„‹˜ƒŽ•–˜ƒǡ ‡† –‹•–‹‹ǡ ‹ ƒŒ˜‡« ’”‹•’‡˜ƒŒ‘ ˜ †ƒ˜«‘ „Žƒ‰ƒŒ‘Ǥ  ƒ‘ „‘ †”āƒ˜ƒ œƒ”’ƒŽƒ –ƒ Ƥƒ«‹ ’”‹ƒŒŽŒƒŒǡ ƒ‘ œ†”ƒ˜•–˜‘ǫǨ‡„‘ǡ‘•–ƒŽ‹ƒ„‘†‘’—Ž‘˜‡”Œ‹ǡ ‘˜‹†‹”‡†— ‹Œ‡Ǥ ƒ’‘Ž‹–‹«‹˜‹”—•’ƒ„‹‘”†ƒæ‡•«Ž‘˜‡æ‘‘”ƒŽ‘‘„˜Žƒ†ƒŽ‹ǡƒƒˆ–ƒǥ‡ƒ •‘†«ƒ ƒˆ–‡ Œ‡ „‹Žƒ ’”‡‹œƒǡ œƒ•Ž—ā‹ ˜‹•‘‹ǡ ƒ æ‡ ˜‡†‘ ’”‡‹œ‹ǡ ’”‘†ƒŒƒ Œ‡ 懒ƒŽƒ ǤǤǤǡ •˜‡– ’ƒ œ ƒˆ–‘ ā‹˜‹Ǥ ‡æ‹–‡˜ ’”‘„Ž‡ƒŒ‡„‹Žƒƒ†Žƒ‹Ǥ‡Œ‹‘‘•–ƒŽ‡˜‹”‡‡‡”‰‹Œ‡‹ ‡ƒƒˆ–‡ƒ”ƒ•–‡ǡ œŒ‘’ƒ˜•‡‘•‘˜‡†‘„”‹‡ǡ–—†‹ ‡Ž‘–‡•’‡–‡”‘†Ž‡ƒ†‘Žƒ†‘„”‘‘Ž‹ŒƒǤ ‘‘•‹ ˜‹”—• ˜ ’”‡•‡— œ ‰‡”‹ƒ–”‹«‹‰‡‘ ‹†‘‹•‘†‘„‘‡˜‰‡‹‘ǥ ‡˜‡†ƒ’ƒ ‘˜‹†’‘˜œ”‘«ƒ–—†‹ ‡Ž‘•–‹ ”ƒœ”‘Œ‹—•‡‰ƒ•‹•–‡ƒǡœƒ–‘’‘•–ƒ‡‘˜‡Ž‹‘„‘ŽŒ‘„«—–ŽŒ‹˜‹–—†‹ƒ‘•–ƒŽ‡ ˜”•–‡ ˜‹”‘œ ‹ ‘„‘Ž‡ŒǤƒ‘ ƒ ƒ ‘ —‘•–ƒ‡ƒ”ƒ˜ƒǡ–‹•–‹’”‘†—–ƒ”ƒ˜‡ǡ‹˜ƒŒ˜‡«Œ‹‡”‹„”ƒ‹ƒŽ‹•–ƒ„‹Ž‹œ‹”ƒ–—†‹ƒæ‹—•‹•‹•–‡ȋȌǤ–‡ ’ƒƒ’”‹Š”ƒ‹ȋ’”‡Ȍ文˜‹Ž‡‘„‹•‡’”‹ œ†”ƒ˜‹—ǡ‹‡„‘†‘•‡‰ŽŒ‹˜œƒ”ƒ†‹†‹”‡–‡‘„”‡‡‹–˜‡‘œ‹”‘ƒ„—”‘—–ƒ ȋ‹œ‰‘”‡Ž‘•–‹ȌƒŽ‹•‹†”‘ƒ”‘‹«‡—–”—Œ‡‘•–‹ȋ ǦƒȌǡ‹Œ‡–”ƒŒƒœ†”ƒ˜•–˜‡ƒ ’‘•Ž‡†‹ ƒœƒ”ƒ†‹Ž‘‰ ‘˜‹†ƒ‹•‡Œ‡˜‡Ž‹‘”ƒ–‹‘Ž‹˜‡«‡‘”‡‘œ‡„‹–‹Ǥ ƒ’”‹Œ‡–‘ǡœ†”ƒ˜‘‹ǽ‡Ǧ ‘˜‹†‘ǼŒ‡•‡˜ƒā‡Ž‹ǡǤǤǤ Foto: Pravni nasvet Zakon o pravdnem postopku pozna postopek zavarovanja dokazov. Ta postopek je mogoče izvesti v primeru, če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. Postopek je možno predlagati pred vložitvijo tožbe, pa tudi med samim postopkom. Za postopek je pristojno okrajno sodišče, na območju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zaslišati. V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek, razen če izhaja iz okoliščin, da nasprotnik ni znan. V vlogi je treba torej opisati, katera dejstva naj bi se dokazovala (npr. dejstva glede slabe izvedbe del, napak, glede tega, da ste izvajalca pozivali na odpravo napak, da jih slednji ni odpravil …). Poleg tega je treba navesti, da se predlaga izvedba dokaza z zaslišanjem soseda (ime, priimek, naslov soseda). Prav tako se pojasnijo razlogi, zakaj obstaja bojazen, da soseda ne bo možno zaslišati šele na obravnavi med pravdnim postopkom. Opiše se na primer, kakšno bolezen ima sosed, da se njegovo zdravstveno stanje zaradi starosti in bolezni hitro slabša, zato obstaja utemeljena bojazen, da bo do obravnave njegovo zdravstveno stanje takšno, da ne bo več zmožen pričanja. Če sosedova bolezen vpliva na njegovo umsko zmožnost (npr. da postaja dementen), se omeni tudi to. Če razpolagate s kakšnimi dokazi o sosedovem zdravstvenem stanju in o tem, da se njegovo zdravstveno stanje slabša, je smiselno te dokaze priložiti k vlogi (seveda pod predpostavko, da se sosed s predložitvijo njegovih zdravniških izvidov strinja). V vlogi se navedejo tudi podatki o osebi, zoper katero nameravate vložiti tožbo, torej o izvajalcu. Vloga se vloži na okrajno sodišče, ki je pristojno glede na prebivališče vašega soseda. Navede se tudi, da pravdni postopek še ne poteka, da pa imate namen vložiti tožbo. Če bo sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov, bo v postopku zavarovanja dokazov razpisalo obravnavo, na kateri bo zaslišalo soseda. Na obravnavo boste vabljeni vi in izvajalec. Zapisnik o zaslišanju se bo shranil pri sodišču in ga bo kasneje mogoče uporabiti v pravdnem postopku. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek z 25. oktobra 2022 torek, 25. 10. 2022 21 Dornava z V ZUDV dela 12 delovnih terapevtov Svetovni dan delovne terapije Martinovo na Radiu Ptuj Do Martinovanja sicer manjka še nekaj časa, a na Ptuju je že vse nared za veselo druženje ob dnevu, ko se mošt spremeni v vino. Mestna občina Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Radio-Tednik Ptuj pripravljamo največje Martinovanje v Spodnjem Podravju, ki bo trajalo dva dni. zbrane v dvorani. Poskrbljeno bo za prav vse obiskovalce – desna stran dvorane Sava Campus bo namenjena klasičnemu šanku, pri vstopu v dvorano pa bo stal haloški šank pod pokroviteljstvom Ptujske kleti, ki bo ponujala svoj najboljši 'tekoči haloški meni'. Pijačo boste lahko postavili na prave haloške sode, za strežbo pa bomo skrbeli sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pod vodstvom našega izkušenega gostinca, voditelja Marjana Nahbergerja. Leva stran Sava Campus centra bo postala vinska ulica, kjer bodo svoj letošnji vinski letnik predstavljali lokalni vinarji. Za kulinarično ponudbo bo poskrbela Restavracija Gastro, sodelavci Tudi v ZUDV Dornava bomo delovni terapevti letos obeležili ta dan s predstavitvami našega dela ostalim zaposlenim in z druženjem. MH 1DMYHº Vstop Prost v Spodnjem Podravju 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj Foto: JL V ZUDV Dornava je zaposlenih 12 delovnih terapevtov. Radia-Tednika pa bomo pekli kostanj, ki vam ga bomo postregli v kornetu svežega Štajerskega tednika. Pri klasičnem in haloškem šanku bo plačilo potekalo klasično, za vinsko ulico in kostanj pa boste pri vhodu v dvorano lahko kupili bone. Organizacijo letošnjega Martinovanja, največjega v Spodnjem Podravju, podpirajo Lunos, Ilkos, in Ptujska klet. NŠ Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 1 9 4 6 3 7 2 3 6 8 4 7 1 2 7 9 3 V zavodu deluje delovna terapija od leta 1991, trenutno je zaposlenih 12 delovnih terapevtov Pokrivamo področje otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ter področje oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Delujemo v sedmih bivalnih enotah znotraj zavoda, dnevnem centru za otroke Dornava, dnevnem centru za otroke Maribor, bivalni enoti Ptuj in Žabjak, sodobnem nevrorehabilitacijskem centru Nova pot v Dobrovcih in enoti za specializirano obravnavo otrok in mladostnikov z najtežjimi oblikami motenj v duševnem razvoju z izrazitimi vedenjskimi in čustvenimi težavami. Osnovni namen delovanja delovne terapije v ZUDV Dornava je omogočiti uporabnikom čim večjo samostojnost, jim ponuditi številne možnosti in omogočiti izbiro ter dvigniti njihovo kakovost bivanja na različnih področjih življenja, jim prisluhniti in opolnomočiti. Posamezniki lahko tako s pomočjo delovno terapevtskega programa kljub fizičnim in duševnim omejitvam uresničujejo vloge v svojem vsakodnevnem življenju na področju dnevnih aktivnosti, produktivnosti in prostega časa. Delovnoterapevtska obravnava se v zavodu izvaja individualno in skupinsko v kabinetih za delovno terapijo, multisenzornih sobah, hubbard-u, bazenu ter v konkretnem ožjem in širšem življenjskem okolju z vključevanjem funkcionalnih ortotskih in ortopedskih pripomočkov ter prilagoditvijo prostora. V okviru delovne terapije se izvajajo specialne obravnave: razvojno nevrološke obravnave po »Bobath konceptu«, terapije senzorne integracije, terapije oseb s spektro avtistično motnjo, hidroterapije in Halliwickov koncept učenja plavanja, terapije s pomočjo terapevtskih psov, s pomočjo tehnike Access Bars, vodene terapije v multisenzornih sobah, nevrološke obravnave oseb po pridobljeni možganski poškodbi in terapevtske obravnave na aktivacijski mizi MO-VI. ZUDV Dornava je učna baza, zato preko procesa delovna terapije delovni terapevti prenašamo svoje strokovno znanje tudi na delo s študenti in pripravniki delovne terapije. Jerneja Lesjak, dipl. del. ter. Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 8 4 stran 21 Za kratek čas Podravje z Iz studia Radia Ptuj Na martinovo, 11. novembra, bo veselo na Mestnem trgu na Ptuju, ko bo ob 11. uri potekal krst mošta, sledilo bo kronanje ptujske vinske kraljice, nato pa se bo na Mestnem trgu začela velika zabava, za katero bodo poskrbeli Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. V soboto, 12. novembra, pa bo v Sava Campus centru potekala največja Martinova veselica brez vstopnine. Za zabavo bo skrbel hišni ansambel Radia Ptuj Petovia kvintet, gost večera pa bo legendarni Alfi Nipič. Ob 20.00 bo uradni začetek dogajanja z godbo na pihala in zdravico nove ptujske vinske kraljice, že uro pred tem pa bo na odru predskupina, ki bo ogrevala COLOR CMYK Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< << << << << << < << < ---------------- Denar € €€ €€ € € €€ €€ € €€ €€ €€ €€€ Zdravje ››› › ›› ›› ›› ››› ›› ›› › ›› ›› ›› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 8 9 Da boste izvedeli prvi! (velja za teden od 25. oktober do 31. oktober 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Špela Ilec, 2282 Cirkulane Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? www.tednik.si www.tednik Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 25. 10. 2022 COLOR CMYK torek z 25. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV stran 22 SOOČENJA SOOČEN A L OKALNE LOKALNE V OLITVE VOLITVE 2 022 2022 7. 11. 2022 ob 17.30 www www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE POSLOVILNI INTERVJU Borut Pahor: Odhajam z velikim zadoščenjem, sem zadovoljen in pomirjen RAZVPITA GRAŠČINA Od afere operacijske mize do razkošne vile v bližini igrišča za golf Arboretum SPOLNA AFERA Na obisku pri župniku iz Slivnice, ki naj bi posilil 50 dečkov v Kongu INTERVJU Natalija Gorščak, nekdanja direktorica TVS: Pod Janševo vlado smo postali Balkan VŽ IVO N A ŽIVO NA Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGDMHSULYLOHJLM ELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC