LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. III. Vsebina: 12. Jubilej sv. Očeta. — 13. Za izseljence v Ameriko. — 14. Proti tuberkulozi. - 15. Konverzija obveznic skupnega državnega dolga. — 16. Izpiski iz matic, ki služijo c. kr. tobačnim tovarnam samo v uradno porabo, so kolka prosti. — 17. Raziskavanje po maticah. — 18. Sv. birma in kanonična vizitacija v letu 1903. — 19. Konkurzni razpis. — Škofijska kronika. 12. J u b i 1 e j sv. 1. Jubilej sv. Očeta smo po vsi škofiji prav lepo in slovesno obhajali. Večinoma smo to slovesnost združili s počeščenjem presvetega Rešnjega Telesa. S tem smo javno pred svetom spričali dve verski resnici: da je v presv. Rešnjem Telesu pričujoč in sicer osebno pričujoč sam Gospod naš Jezus Kristus in da so sv. Oče vidljivi njegov namestnik na zemlji, vrhovni glavar njegovega kraljestva, glavni pastir celotne njegove čede. Gotovo bo tudi Gospod Jezus izpolnil svoje obljube, nam podelil časni in večni blagoslov četrte zapovedi božje in nas ob času smrti in sodbe spoznal pred nebeškim Očetom. O tem sem sporočil sv. Očetu v posebnem listu, ki se glasi: Beatissime Pater! Licet humiliter infrascriptus cum 90 fidelibus ad XXV. annum coronationis Vestrae Beatitudinis celebrandum Romam venire intendat, nihilominus scriptis quoque nomine proprio, nomine universi cleri tum saecularis, tum regularis atque nomine populi fidelis dioecesis Labacensis Vestrae Beatitudini communicare properat permagnum gaudium omnium nostrum Očeta. nec non gratum animum erga Deum, qui in sua inscrutabili Providentia Vestram Beatitudinem tam diu et modo miraculoso conservare dignatus est salvam et sospitem et quidem in totius ecclesiae maximum bonum. "Jam per decursum totius anni singulae parochiae, decanatus atque variae associationes iuvenum, opificum et aliorum annum iubilaeum variis solemnitatibus tum ecclesiasticis tum civilibus celebraverunt; quo non obsta nte finem quoque huius anni, qui est XX V.gloriosissimiPontificatus Vestrae Beatitudinis, omnes parochiae solemni missa, convenienti concione, cantico Te Deum laudamus et sonitu Campanarum celebrabunt, quibus omnibus ecclesia cathedralis magna solemni-tate die 3. Martii, ad quam omnes functionarii publici civiles et militares invitati sunt, pulcherrimo exemplo praeibit. Dabit Dominus, ut annus iubilaeus populi nostri corda cum Sede aposlo-lica tam arcte coniungat, ut nulla adversa potestate ab illa divelli possint ! Ad pedes Vestrae Beatitudinis provolutas eosque exosculans petit apo-stolicam benedictionem pro sc, universo clero a/que populo obedientissimus Labaci 24. febr. 1903. f Antonius Bonaventura. Sveti oče! Čeprav namerava ponižno podpisani z okoli 90 verniki priti v Rim k petindvajsetletnici kronanja J'ase Svetosti, vendar tudi pismeno v svojem imenu, z' imenu svojih duhovnikov, svetnih in redovnih, in v imenu vernikov ljubljanske škofije izraža veliko veselje in hvali Boga, ki je I as o Svetost v svoji nepojmljivi previdnosti tako dolgo in čudovito ohranil zdravega in Čvrstega in sicer v naj večjo srečo vesoljne cerkve. Že v teku tega leta so obhajale jubilej posamezne župnije, dekanije, mladeniške, delavske in druge družbe z raznimi cerkvenimi in svetnimi slovesnostmi; vendar pa bodo praznovale tudi konec tega leta. ki je petindvajseto slavne Vaše papeške vlade, vse župnije s slovesno sv. mašo. s primernim nagovorom, z zahvalno pesmijo in zvonjenjem; vsem pa bo načelovala stolnica z veliko slovesnostjo 3. marca, h kateri so povabljena vsa oblastva, civilna in vojaška. Dal Bog. da bi jubilejno leto združilo tako tesno srca naših verni kov z apostolsko stolico, da se ne bodo dala z nobeno silo od nje odtrgati! Na to moje poročilo mi je vzorni kardinal Rampolla odgovoril v imenu svetega Očeta: Illustrissime ac Reverendissime Domine! Ouas dedisti litteras Bea tisi mo Patri, ut tuo tuaeque dioecesis nomine gratulareris de XX V. anno pontificatus feliciter impleto, Summus Pontifex grato animo perlegit. Vult Sanctitas Sua ut gratias debitas tibi Suo nomine reddam. Ut vero testetur benevolentiam. qua te fidelcsque tibi subditos complectitur, apostolicam benedictionem, pignus munerum divinorum, universis amantisime impertitur. Occasionem libenter nactus ad peculiarem animi mei existimationem testandam me tibi profiteor addictissimum AI. Card. Rampola m. p. Romae, die 6. Martii 1903. Pismo, poslano sv. Očetu, da jfim z' svojem imenu in v imenu svoje škofije čestitaš zaradi srečno dovršene XX V-leinice Njihovega papeškega vladanja, so najvišji Poglavar hvaležnega srca prečitali. Njihova Svetost žele, naj ti z' njihovem imenu sporočim dolžno zahvalo. Da pa pokažejo ljubezen, s katero objemajo tebe in vse tebi podložne vernike, podele v zastavo božjih darov prav iz srca vsem apostolski blagoslov. 3. Naj nam bo ta očetovski blagoslov res zastava in vir nebeških darov, posebno tega daru, da vsi verniki ljubljanske škofije, Slovenci in Nemci, ostanemo trdno zvezani z apostolskim sedežem in da bi bilo popolnoma brezuspešno pogubno prizadevanje onih nezvestih sinov, ki Rim sovražijo in bi nas radi od Rima odcepili. 4. Konečno se vsem vernikom in duhovnikom prav lepo zahvalim, da ste se slovesnosti z navdušenim srcem udeleževali. Posebej naj se zahvalim Marijinim družbam, mlade- posebno vojaškemu zapovedniku prevzviše- niškim, rokodelskim in delavskim društvom, nemu gospodu Rudolfu vitezu Chavanne s krščansko - socijalni zvezi, krščanski ženski častništvom, ter prevzišenemu gospodu baronu zvezi v Ljubljani, Leonovi družbi, Vincencijevi Heinu, c. kr. deželnemu predsedniku. družbi, Šolam, občinskim zastopom po deželi, Opazka. Naj se gornje vrstice ob priliki vernikom c. kr. uradništvu, deželnemu odboru, in prav prijavijo. Yr Ljubljani, dne 8 marca 1903. Anton Bonaventura škof. pas ^apiijuüUaum. 9lUe f)od)iu. .sperren ©eiftlidjeit an beit bcittjdjen Pfarreien luerben erjnd)t, obige ildittlji'ilnngen beit ^farrfinbent in bentjdjer Sprache befannt niadieit jn moden. ,$itr leichteren terfiiduttg biejeS äöttnjdjeS mögen bie oben pnblicierten amtlichen Sdjrcibeit fjicr in bentjdjer Ueberfeljuing folgen. a) Xer Rcridjt nadj Raut. heiliger llater! Cbmoljl ber bemiitig Gefertigte mit cirea v 0 ©laubigen §nr 25 jiiljrigeit ÄrönnngSfeier teurer tpei ligfeit nadj 3tom jn fonunen gebcntt, beeilt er fid) bod) andj jdjriftlicf) in feinem eigenen, jomie im 3t amen feines ganjen 2Belt= nnb RegitlarflernS mtb im 9tanteit ader Gläubigen ber Saibadjer Xiöcefe teurer .vjeiligfeit bie grofje ffrcnbe als and) bie XanL barfeit Gott gegenüber auSjttbritcfett, bafj er in feiner nnerforfdjlidjeit SSorfe^nng teure -fjeiligfeit jo lange gejnitb nnb fraftig nnb jmar juttt gröfjten Soljle ber gejainten STirrije erhalten (jat. Sdjott mäljrenb bes ganjen fjaljres fjaben ein--Seine Pfarren, Xefanate nnb oerfdjiebene 3iiitglings=, Arbeiter = nnb anbere Vereine nerjdjiebenc jfeftlidj- feiteu, jomoljl firdjlidje als and) meltlidje, abgeljalten, bodj merben and) jefjt beit Sdjlnjj biejeS 3a()rcS, meldjeS baS fuiifimbjmaitjigfte ber glücflidjeit Regierung teurer .freiligfeit ijt, ade Pfarren mit einem feierlichen .fpodjamte, einer nngentefjeitcn ^rebigt, mit bent Te Deum nnb Glocfengclänte feiern, allen ooratt bie Xontfirdjc mit einer grofjeit ^cftlicljfeit, ju ber ade teioiL nnb SLRilitärbefjörben ciitgelaben jiitb. ©ott gebe, bafj baS Smbeljafjr bie .perjeit nuferer ©laubigen jo enge mit bent apoftolijdjeit Stnfjl ocr= fniipfeit mürbe, bafj fie burclj feine ©cmalt üott ifjnt (osgerifjen merben fönnten. b) Xie Slntmort bott Slont. Xeitt Schreiben an beit heiligen Rater, momit bn in beinern Rameit nnb int Rauten beincr Xiöjejc jur gliicflidjen Rodcnbnitg Seines fiinfunb= jmanjigjafjrigeii päpftlidjcn Jubiläums bcgliicfmiinjdjt bajt, Ijat Seine ftciligfeit baitfbnrcn £>erjettS biird) gelcjen teS miinjdjt ber Iji'iligc Rater, idj möge bir in Seinem 9tameit geblthrettbeit Xanf abjtatten. Uni aber Sein 2lloljlmoden, momit er bidj mtb bie bir anoertrauten ©laubigen nmfajjt, ju bejengcn, erteilt er adeit liebeoodft beit päpftlidjen Segen als LXtiter= pfanb ber göttlichen ©abeit. 13. Za izseljence v Ameriko. Ker se premnogo naših ljudi seli v Arne- domovine, ampak tudi tam ne le za časnost riko, kjer nekateri ostanejo za vselej, nekateri kaj pridobe, marveč tudi za večnost poskrbe, pa le za nekoliko časa in se potem vrnejo Ob priliki cerkvene vizitacije sem se pre-nazaj v domovino, smo dolžni tudi za te po- pričal, da se naših ljudi mnogo mnogo izgubi skrbeti, da se ne izgube v nevarnostih nove za vekomaj. Ponesrečijo se mladeniči, ponese srečijo dekleta, ponesrečijo tudi mnogi možje, ki doma zapuste ženo in otroke in posestvo, pa v nekoliko letih na svoje popolnoma pozabijo, ker so si skoraj gotovo tam v Ameriki na nepošten in Bogu zopern način ustanovili novo družino. Uvidel sem, da je potrebno in da smo dolžni tudi tukaj pomagati. Premišljeval sem, kako bi uspešno pomagali; prišel sem do sklepa, da se moramo staviti v zvezo z našimi vrlimi duhovni v Ameriki, dpbiti nekak pregled izseljencev mi in gospodje v Ameriki in na ta način ohraniti naše ljudi pod duhovniškim varstvom. Ker so naši rojaki: škofje, duhovni in verniki nameravali letos skupno priromati v Rim in obiskati svojo staro domovino, sem mislil, da bi se o tej priliki moglo kaj storiti in sem zato dne 17. januarja p. t. g. škofu Trobcu pisal. Povedal sem jim le nekatere svoje misli in jih vprašal za svet in za navodilo, da bi na tem že dogovorjenem temelju mogli kaj stalnega in praktičnega skleniti, ko se bomo mogli skupno posvetovati. Rekel sem, ali bi ne bilo dobro a) izseljence zavezati, naj se doma oglase svojemu župniku in povedo, kam da hočejo oditi, b) zavezati jih, naj se v Ameriki nemudoma prijavijo dotičnemu duhovnemu pastirju, da jih poduči, kako naj se ogibajo zapravljanja, slabih tovarišij, pijančevanja, kako naj posvečujejo nedelje in praznike in prejemajo sv. zakramente, c) združiti jih tam v družbe, posebno nadaljevati Marijine družbe, in onim, ki so od župnije oddaljeni, postaviti na čelo poštenega moža ali mladeniča, ako ni to proti hvaljeni in nevarni amerikanski svobodi. Na ta moj list so mi p. t. g. škof Trobec v pismu z dne 18. svečana kaj lepo odgovorili; oni pišejo: „Vaše pismo od 17. prosinca me je jako razveselilo, ker vidim, da se tudi za naše ame-rikanske Slovence zanimate. V začetku tega mesca smo imeli zbor v Jolietu, kjer sem tudi Vaš list prebral in je bil prav hvaležno sprejet. Vaše svete smo dobro prevdarjali. Točka a) je najbolj imenitna. Vsak izseljenec bi se imel pri župniku oglasiti, krstni list in druge potrebne papirje vzeti. Braniti jim v Ameriko, je brez uspeha, naj se jim torej na roko gre, kar mogoče. Odsvetovati je možem od doma iti, ženo in otroke pa doma pustiti. Naj pripeljejo celo družino s seboj, ali naj pa doma ostanejo. Ako se to ne da doseči, naj se jim naloži, da bodo kmalu po svojo družino poslali, ker, ako mož ženo pri sebi ima, si lahko veliko več prihrani, kakor če je sam. In tudi največ pohujšanja dajo možje, ki ženo doma pustijo, da, v štirih do petih letih na svoje popolnoma pozabijo. Vsak izseljenec bi tudi moral vedeti, kam gre, kake razmere so v tistem kraju, je li tam tudi duhovnik za dušno in telesno pomoč. Sedaj je v zedinjenih državah 48 slovenskih duhovnikov in 19 bogoslovcev; za Slovence je v teh krajih dosti dobro poskrbljeno. V nekaterih krajih imajo Slovenci velike fare, kakor n. pr. v Clevelandu dve; od katerih je ena imela v enem letu 120 porok in 333 krstov. V Jolietu imajo šolo in slovenske nune; otrok je 300. Pred par tedni sem jih obiskal, ter se zavzel, da so otroci tako lepo slovensko govorili in peli. Kjer imajo svojega duhovna in svojo cerkev, so ljudje jako vneti in je vse v takem redu, kakor na Kranjskem. Izgube se najbolj taki, ki pridejo v kraje, kjer ni Slovencev in nimajo priložnosti svoje verske dolžnosti opravljati. Ad b) naj se izseljencem naloži, naj se koj pri župniku oglase, ko sem pridejo in naj pismo od svojega župnika na Kranjskem pokažejo. Ad c) Povsod, kjer jih je več skupaj, imajo podporna društva in svoje nedolžne veselice. Imajo tudi društva deklet in fantov, krščanskih mater i. t. d. Podporne slovenske družbe imajo tudi zvezo po celi Ameriki. Amerikanska prostost ni tako nevarna, kakor bi človek mislil. Duhovnik ima tukaj ravno tako varstvo od države, kakor bogati Amerikanci sami. Nihče ga ne sme obrekovati; ako toži, pravico dobi. Bil sem v nekem mestu, kjer jc precej daleč od katoliške cerkve gostilnica. Zvečer so tam Kranjci peli in upili do enajste ure; ker le ne utihnejo, stopi župnik k telefonu, ter naznani policiji, kako v tej gostilni vrišč delajo, da sosedje ne morejo spati V dobri četrt ure je vse potihnilo. Duhovna zaničujejo le kranjski liberalci, ki so bili že na Kranjskem izprideni. V Puebli prav slab časnik izdajajo ä la „Narod“; mislim pa, da bo kmalu poginil, kakor je oni, ki so ga začeli izdajati v Chicagi. Sicer imamo tri prav dobre slovenske časnike, kateri mnogo dobrega store. Nedelja se tukaj veliko bolje posvečuje, kakor v Evropi. Tovorni vlaki ob nedeljah ne vozijo, in tudi drugi ne razun brzovlakov. Po tovarnah ne delajo, razun v „plavžih“, kjer mora goreti noč in dan; tu morajo delati in tudi, kakor sem izvedel, v nekaterih rudnikih v Coloradi. To so pa le izjeme, ker se sicer nedelja praznuje. K sv. zakramentom hodijo tu ljudje prav pogosto. Vsako društvo mora imeti skupno sv. obhajilo večkrat na leto, žene in dekleta celo vsak mesec. Sedaj bodemo izdali mali katekizem za male otroke, večega imajo že. Tudi se bo spisala brošura, v kateri se bo natanko naznanilo, kje so Slovenci v Ameriki, kako je preskrbljeno za njihove dušne potrebe i. t. d. Namenjeno romanje v Rim se je odložilo, ker noben slovenski škof ne more letos v Evropo. Obiskalo pa bo staro domovino več duhovnov; skušali bodo nekaj dijakov dobiti, ki se bodo tukaj koj v modroslovje sprejeli: po šestletnem klasičnem oddelku imajo tukaj dve leti modroslovje in potem štiri leta bogoslovje. Za take dijake plačujejo škofje celih šest let in nekateri tudi za pot v Ameriko. Dobiti želimo tudi nekaj kandidatinj, ki bi imele poklic za redovniško življenje; dali jih bomo tukaj v samostane, da se izobrazijo in bodo potem v slovenskih šolah podučevale. Sloven- V Ljubljani 10. marca 1903. ske šole moramo imeti za mladino, toda kje bomo redovnic dobili? — Dva slovenska duhovna bosta o velikonočnem času hodila po krajih, kjer so Slovenci in še nimajo svojih župnikov. Že se je po časnikih naznanilo, da naj se oglase, kjerkoli misijonarja potrebujejo. Prav radi bi dobili duhovna, ki bi v Novem Jorku šel na roko Kranjcem, ki prihajajo čez „široko lužo“, ter jim preskrbel potrebnih reči. Dva dijaka modroslovca se pripravljata za Novi Jork, pa bo treba še štiri leta čakati, preden bosta posvečena. Mi bomo tukaj vse storili, kar bomo mogli, da ljudstvo pri sv. veri ohranimo Kar je dobrih, ki sem pridejo, tudi tukaj dobri ostanejo, kar je pa že tam izpridenega, tukaj še slabši postanejo. Dandanes so pač časi povsod čudni. Jaz imam z nekaterimi župnijami velik križ: mitra je jako težka, ali kaj se hoče, nekateri jo morajo nositi. Na Kranjskem tudi ni več, kakor je bilo pred 40 leti. Molimo eden za drugega, da bi mogli svoje dolžnosti natanko izpolnjevati ter sebe in druge izveličati.“ To je prezanimiv, pa tudi tolažljiv list našega rojaka, škofa v Ameriki. Jaz bom te dni odgovoril in še tri reči naglasil: a) da bomo obljubljene brošure težko pričakovali; b) naj bi mi sestavili za dodatek k našemu „schematizmu“ točno župnije, v katerih so Slovenci, imena dotičnih župnikov, število duš, zadnjo pošto in pa, je li tam razglašen tridentinski dekret „tametsi“ in c) posvetovanje, kako bi se v Ameriki zasnovale družbe slične našim in bi z našimi v živi zvezi ostale. Vse gospode onih dekanij, od koder se verniki selijo v Ameriko, prosim, naj bi se na temelju priobčenih misli pri shodih „Sodalitatis“ posvetovali in mi sklepe pravočasno priobčili, da moremo na škofijski sinodi kaj določnega za naš postopek v sporazumu z Amerikanci skleniti. f Anton Bonaventura škof. 14. Proti tuberkulozi. Veleslavna c. kr. deželna vlada za Kranjsko je z dopisom z dne.6. septembra 1902, štev. 15.882, knezo-škofijskemu ordinarijatu priposlala odlok c. kr. mini-sterstva za notranje zadeve z dne 14. julija 1902, št. 29.949, ki obsega navodila in uredbe, po katerih naj bi se vspešno odvračala razširjajoča se jetika (tuberkuloza). Ker so navodila važna in v marsičem dosti lahko izpeljiva, prijavim je v nastopnem doslovno velečastitim duhovnim pastirjem in naročam: 1. izvolite navodila dobro premisliti in preudariti; 2. prizadevajte si, ljudstvo o tuberkulozi, o njenem razširjevanju in pomočkih zoper to podučevati, ne sicer V Ljubljani, dne 11. oktobra 1902. Odlok c. kr. minsterskega predsednika kot vodje ministerstva notranjih del dne H. malega srpana 1902, štev. 29949 na vse politične deželne šefe, zadevajoč uredbe v odvračanje jetike. Med vsemi boleznimi, ki jih zdrav človek od bolnega lahko naleze, potrebuje po specifičnih bacilih provzročena jetika zavoljo svoje izvanredne razširjenosti največje splošne pozornosti in neumorno skrbne obrambe. Po znanstvenih raziskavanjih je jetika kužna bolezen, ki se da ne samo zabraniti, temveč tudi v gotovem stanji ozdraviti. Iz tega spoznanja izvira za državno zdravstveno upravo naloga, vse to ukreniti, kar bi vtegnilo začetek in razširjanje te bolezni zabraniti. Ko pa državna zdravstvena uprava v to svrho deluje, se popolnoma zaveda, da se po obveznih določbah, katere ona izdaja in ki ne morejo biti obsežne, zaželjeni smoter ne da doseči, ako se ti predpisi ne popolnijo od drugod po primernih pripravah in ukrepih, katerih izpolnovanje more državna zdravstvena uprava samo le nujno priporočati. Zdravstvena uprava je tedaj pri odvračanji jetike navezana kakor na dolžno marljivo podpiranje podrejenih organov, tako na radovoljno in razumno sodelovanje različnih uradov, uprav, korporacij, razumnega dela prebivalstva, posebno pa na marljivo podpiranje zdravnikov, ki imajo z bolniki opraviti. v cerkvi, pač pa v šoli, pri raznih shodih, posebno pri obiskovanju bolnikov, pri podučevanju ženinov in nevest; 3. skušajte se sami po navodilih ravnati in zdravnike v njihovem prizadevanju po možnosti podpirati; 4. opozarjajte ljudi, naj v cerkvi ne pljujejo po tleh, kar je že samo po sebi za svetost kraja jako nespodobno, in na cerkvena vrata nabijte tablico z napisom, ki pljuvanje po tleh prepoveduje, kakor se je že v Ljubljani vspešno poskusilo; 5. posebno predstojnike zavodov po raznih redovniških in drugih škofijskih hišah nujno prosim, naj bi navodila uvaževali in uredbo zavodov po njih uravnali. t Anton Bonaventura, knezoškof. Opiraje se na te nazore dajem po predlogih Najvišjega zdravstvenega soveta sledeče uredbe na znanje, ki prvič zaznamujejo smeri, v katerih se ima na odvračanje jetike merjeno delovanje političnih oblastij in njih zdravstvenih organov odslej gibati, drugič naredbe in ukrepe označijo, ki se morajo k sodelovanju poklicanim faktorjem od državne zdravstvene uprave v izvrševanje in uvaževanje nujno priporočati. Glede na neprezirno važnost te zadeve za zdravstveni blagor posameznika, kakor celih družin, takisto za gospodarstveni napredek celokupne državne družbe usojam se, Vaše Visokorodje prositi in povdarjati, da posvečujete temu predmetu svojo posebno vztrajno pozornost in neumorno skrb. Vaše Visokorodje blagovoli prvič za to skrbeti, da se na podlagi sledečih določb političnim oblastim dani ukazi najnatančneje izpolnujejo, drugič pa z vso močjo na to delati, da faktorji, katerim gre na to gledati, da se splošno veljavna sredstva v odvračanje jetike zares rabijo, v pravem spoznanji sebi pri tem delu pripadajoče važne naloge prizadevanje državne zdravstvene uprave z ono izdatno podporo pospešujejo, brez katere se popoln uspeh ne da doseči. Splošna navodila v odvračanje jetike. Vvod. Znanstvena raziskavanja so dognala in za trdno dokazala, da je jetika kužna bolezen, katero provzro-čujejo glivice, tako imenovani tuberkelbacili, ki pridejo v človeško truplo, ako je za to bolezen dovzetno; da se pa s previdnim postopanjem mnogokrat zabraniti, kakor tudi s primernim zdravljenjem in dobro hrano ustaviti. Okužuje se človek najčešče po dihalih in sicer tako, da vsope bacile, nahajajoče se v razpršenih delih svežega ali posušenega pljunka jetičnih bolnikov, nadalje, ako pride nesnaga, ki ima v sebi tuberkelnove kali, v ranjene kraje kože, ali pa ako povžije človek nekuhan živež (mleko, meso), ki prihaja od jetičnih živalij, kajti v takem živežu vtegnejo biti tu-berkelbacili. Dočim se pa na zadnje navedena nevarnost oku-ženja s tuberkelbacili zabrani po ogledovanji živine in mesa, kakor tudi po nadzorovanji živil, na kar imajo občine strogo gledati, in se ta nevarnost še zmanjša, ako se varujemo jesti nekuhano meso in mleko, če ne vemo, odkod da prihaja, se d;l razširjenje jetike po tuberkelnastih izkašljanih izmečkih jetičnih bolnikov in po tuberkelnasti nesnagi, ki se v njih stanovanjih nabira in v prah prehaja, z javnimi naredbami le deloma zabraniti. Takim naredbam se bode mogel uspeh povsod zagotoviti, kjer pridejo v poštev javni ali uradnemu nadzorovanju pristopni prostori, v katerih bivajo jetični ljudje; a velike težave v izvrševanji javnih zdravstvenih ukrepov nastanejo tam, kjer se gre za zasebna bivališča in družinska stanovanja, kjer strežejo jetičnim zdrave osebe ali živijo ž njimi v ožji dotiki. Ti soprebivalci jetičnih, zlasti otroci, ki se v prašnih sobah jetičnih igrajo, so nevarnosti okuženja v višji meri izpostavljeni. To nevarnost zabraniti je tem težavnejše, čim bolj so stisnena prebivališča, čim revniša je družina, čim manjša je razumnost soprebivalcev, ki naj bi bili posebno previdni. V takih razmerah zasebne bolniške postrežbe za-more pred vsem zdravnik s svojo avtoriteto in neprestanim vplivanjem na bolnika in njegovo okolico za javno korist potrebne naredbe v odvrnitev razširjenja bolezni uveljaviti ter v hiši z jetičnimi živeče, kakor tudi bolnike same k zdravstveno pravemu vedenju odgojiti. I. Zabranitev. A) Obvezne naredbe. a) Splošne. Kedar kdo za jetiko zboli, je vsegdar dolžnost strežnikov bolnikovih in bolnika samega, okužljivi izkaš-ljani izmeček in katerikoli drug tuberkulozni gnoj zanesljivo neškodljiv storiti in tako razširjenje tuberkelnovih kalij preprečiti. V ta namen se mora brezpogojno takö-le postopati: Kedar kdo zboli in se v zdravniku sum jetike vzbuja, je treba takoj izmečke, ki so za diagnozo važni, mikroskopično-bakteriologično preiskati dati. Če je jetika dognana, je treba kolikor mogoče za to skrbeti, da dobi bolnik od drugih ločeno spalnico, vsakako pa svoje posebno ležišče, svoje perilo za postelj in kar ga ima na sebi, svojo obleko, svoje umi-valno in jedilno orodje. Dobra postrežba se sama ob sebi razume. Pljuvati sme bolnik v hiši in zunaj hiše odslej le v posebej zato prirejene posode (pljuvalnike, skodelice, steklenice i. t. d.), ne pa na tla ali v robec, ki je za čedenje nosa določen. Na to mora zdravnik posebno gledati in z vso svojo veljavo siliti. Kedar bolnik kašlja, mora po ukazu zdravnikovem pripravne obrambe pred usta držati, da se pljunek ne razprši. Taki in sploh vsi od bolnika in za bolnika rabljeni predmeti, ki so s tuberkuloznimi kužnimi tvarinami onečejeni,se morajo ali sežgati, n. pr. obveze, ki nimajo itak nobene vrednosti, ali pa izkuhati, in sicer kakor so, ne da bi se preje razgrinjali, ker se drugače vsušena nesnaga lahko razprši (ako se n. pr. vkup stlačeni onesnaženi robci s silo razprostirajo i t. d.). Razkužujejo se take reči tudi v vodnem soparu, ali s kemičnimi razkuže-valnimi sredstvi. V prostorih, kjer se nahaja jetičen bolnik, se smejo tla, le preje zmočena, pometati. Prah skozi okno ali druge odprtine na ulice s t r e s a t i ali iz cunj i z t e p a v a t i se mora sploh javno prepovedati; prah se stresa najbolje v pripravno smetišnico, in smeti se zažg6. Perilo jetičnih se mora pred pranjem razkužiti in sicer tako, da se v lugu ali raztopljeni sodi iz kuha ali 24 ur v mrzlem lOkrat stanjšanem raztopljenem Cresolmilu namaka. V slučaju, da odide jetični bolnik iz svojega stanovanja v bolnico, oziroma sploh pri menjavi bivališča, takisto v slučaju njegove smrti se morajo vse od njega doslej rabljene reči, predno je kdo drugi zopet rabi, zanesljivo osnažiti in na solncu prezračiti, oziroma po zdravnikovem naročilu razkužiti, tudi se mora od njega zapuščeno stanovanje pred zopetno porabo na stenah in tleh temeljito osnažiti in po zdravnikovem naročilu takisto razkužiti. V p o s t r e ž b o j e t i čni h naj se le take os e be jemljejo, ki niti za jetiko ne bolehajo, niti k tej bolezni očividno ne nagibljejo. Postrežno osobj e, oziroma sorodniki jetičnega bolnika se morajo od zdravnika natančno podučiti, kako da naj bolniku zdravstveno pravilno strežejo in sebe samega okuženja varujejo. Zlasti jim je treba zabičiti, da se kakor zdravniki, s kako primerno razkužljivo tekočino umivajo, če so si roke ali druge gole dele telesa ali obleke s tuberkuloznimi izmečki umazali, da naj nikdar preblizo bolnika ne hodijo, kedar ga kašelj prijemlje, ter svoje telo razpršenim slinastim mehurčkom po nepotrebnem ne izpostavljajo, naj si zakrivajo usta in nos, da bolezni ne vsopejo, tudi sami da naj bodo vedno kolikor mogoče snažni. Da se pri odvračanji jetike resničen uspeh doseže, je potrebno, da vse udeležene osebe, bolniki in zdravi, v najstrožjem s amoza taj e v a n j u ukaze zdravnikove izvršujejo, oziroma njih izvrševanje nadzorujejo. Potrebno je, da pride vsakdo do prepričanja, da je na tla plunjeni izmeček jetičnega za njega samega nevaren, in da je potemtakem njegova korist, po razmerah dolžnost, kaj takega zaprečiti. Vsakdo mora pa tudi na to paziti, da ne daje sam drugim slabega izgleda in tedaj sam ne pljuva na tla. Od druge strani se pa mora jetični opominjati, da naj nikar z neskrbnim pljuvanjem drugih v nevarnost ne spravlja in on se bode tega ogibal, ko hitro ga opozoriš, da prve žrtve njegove brezbrižnosti utegnejo biti udje njegove družine in osebe njegove bližnje okolice. Ker je očividno daleč razširjena navada pljuvanja na tla ravno tako zoprna, kakor zavoljo velikega števila v družbi živečih jetičnih nevarna, se ji moramo neprestano z vsemi sredstvi upirati. Pljuvanje na tla je manj škodljivo na prostih cestah in prostorih, ker tuberkelbacili vsled vpliva solnčne svitlobe in vsušenja na prostem kmalo poginejo, tembolj pogubonosno pa je v zaprtih, obljudenih ali močno obiskanih prostorih. Tedaj je nujno potrebno, da se ta slaba navada sploh odpravi. To se zgodi potom odgoje ljudstva; v ta namen naj vsi olikanci svoj vpliv v javnem družbenem življenji uporabljajo. To se zgodi na dalje potom podučevanja ljudstva, zlasti se pa mora mladina v vseh šolah in odgojilnicah podučevati, kakor tudi prisiliti, da opusti to grdo navado. Tam, kjer državnim ali samoupravnim (avtonomnim) uradom, javnim društvom in podjetjem neposreden vpliv na ljudstvo pristoja, se bode dala omenjena napaka naravnot po brezpogojnih prepovedih pljuvanja preprečiti. Take prepovedi se naj razglasijo zastran javnih zbirališč, kakor n. pr. cerkva, gledališč, muzejev, gostilnic, plesišč in zabavišč i. t. d. potem zastran zavodov in podjetij, ki stoje pod nadzorstvom in vplivom omenjenih uradov in društev, kakor n. pr. pisarne, šole, telovadnice, igrališča, bolnice, zdravišča, norišnice, hiralnice, sirotišnice, siromašnice, zavetišča za otroke i. t. d., potem zastran ob rt ni j-skih delavnic, zlasti tovarniških dvoran, nadalje v vojašnicah, prenočiščih, postajah, jetnišnicah in prisilnih delavnicah itd., slednjič zastran javnih sred- stev prevažanja oseb in sem spadajočih prostorov, kakor n. pr. čakalnic na železničnih postajah osebnih vozov v vlakih, prostorov za potnike na parnikih, zastran električnih in konjskih železnic, poštnih vozov, omnibusov, najetih vozov i. t. d. Sankcijo kazni zamorejo najti te prepovedi v cesarskem ukazu dne 20. malega travna 1854, drž. zakonik štev. 96, v ukazu dnč 30. kimovca 1857, drž. zakonik štev. 198, v občinskem, obrtnem, železničnem obratnem redu, v navodilu za kazenska sodišča i. t. d. ali v drugih posebnih predpisih za red. Ob jednem se bode pa moralo za to skrbeti, da so z varovanjem potrebnih ozirov na spodobnost gotove in primerne posode kot pljuvalniki v porabo občinstva v teh prostorih pripravljene. Te posode naj bodo z mokro razkuževalno tvarino ali raz-kuževalno tekočino do polovice napolnjene in najbolj priročno v visokosti 0’9 metra nastavljene; da se jim tudi primeren nadpis. Seveda mora biti točno za to skrbljeno, da se vsebina teh posod redno po razkuženji na neškodljiv način odstrani, po razmerah s šoto (Torfmull) ali žaganjem zmešana zažge in da se posode same vsakokrat s kropom, ali z 3% karbolovo ali 2% Lvsitolovo ali Lvsolovo vodo o s n a ž i j o. Kjerkoli zdravnik zastran izvrševanja neobhodno potrebnih naredb v preprečenje razširjenja jetike na nepremagljive zapreke zadene, je dolžan krajno, po razmerah državno-zdravstveno oblastvo na pomoč klicati. Zlasti je pa dolžan naznaniti obstanek jetike v kaki družini ali kjer več ljudij vkupaj stanuje: a) v slučaju smrti kakega jetičnega bolnika, b) ob menjavi stanovanja ali prebivališča jetičnega. Smrt naznaniti je tudi mrtvaškega oglednika dolžnost. O dolžnosti zdravnikov o nastopu jetike v posebnih razmerah poročati, se bode v posebnem delu določilo. b) Posebne. Ta splošna navodila, katerih uveljavljenje se mora vsem zdravnikom v izvrševanji privatne prakse kot dolžnost naložiti, potrebujejo v posebnih razmerah bolj nadrobnega in natančnejšega pojasnila; to posebno glede bolnic in oskrbovalnic vsake vrste bodi si javnih ali zasebnih. 1. V bolnicah. V bolnicah, norišnicah, porodnišnicah, najdenišnicah in siromašnicah, hiralnicah i t. d., kjer postrežbe potrebni v večjem številu vkupaj bivajo, je treba jetičnim bolnikom posebej strečivsvitlih zračnih pro- štorih, ki se imajo posebno pridno cediti in brez prahu snažiti. Osobje takim bolnikom v postrežbo pri-deljeno mora biti v tej službi dobro izurjeno, vse od bolnikov rabljene okužene reči se morajo razkužiti, tuberkulozni izmečki neškodljivi storiti. Na vse to je treba z največjo pozornostjo gledati, vsi bolniki in varvanci naj se napeljujejo k zatajevanju samega sebe, posebno glede neškodljivega odstra-njenja izmečkov v pljuvalnike, ki jih mora biti dosti na razpolago. Treba je na to gledati, da se vse naredbe, ki pomagajo preprečiti razširjenje jetike, v vseh bolnicah in oskrbovalnicah na vzgleden način izvršujejo tako da se bolniki popolnoma nauče, kako da se imajo obnašati, da postane na ta način zdravljenje jetike v bolnicah nekak vzor, po katerem se naj ravna umno zasebno zdravljenje bolnikov. 2. V zdraviščih in letoviščih. Takisto se morajo tu splošne določbe gledč zdra-višč in letovišč, kot zbirališč zdravljenja in počitka potrebnih, posebno poostriti in razširiti, zlasti zastran takih krajev, v katere jetični z namenom zahajajo, da se zopet ozdravijo ali si zdravje zboljšajo. Zlasti je brezpogojno potrebno, da se z zdraviškim redom ali v posebnih razglasih vse one zdravstvene naredbe objavijo, po katerih se morajo i bolniki sami i njih spremstvo kakor tudi njih hišni gospodarji in gostilničarji ravnati. Oskrbništva in občine zdravišč imajo vse to ukreniti, kar je k nadzorovanju in snaženju prebivališč jetičnih gostov in k natančnemu opravljanju razkuževalne službe potrebno. V zdraviščih, v katerih se sirovo mleko ali mlečni izdelki kot zdravila rabijo, mora pristojna politična oblast strogo nadzorovanje te po-vžitnine same in krajev, od koder pridejo, odrediti, da se jetične živali ne porabljajo za dobavo mleka. 3. V skupnih stanovanjih vsake vrste. Tudi v skupnih stanovanjih in oskrbovalnicah vsake druge vrste, kjer večje število oseb v skupnem gospodinjstvu živi, kakor v hiralnicah, zavetiščih, prenočiščih, prisilnih delavnicah, kaznilnicah in jetnišnicah itd., zlasti pavzavodih in odgojiščih za mlajše ljudi, potem v duhovnih in posvetnih združbah itd., se bodo morale navedene splošne določbe razmeram primerno izvesti. Zlasti pa se ne smejo v otročjih zavetiščih in odgojiščih nikoli jetične ali zaradi jetike sumljive osebe v postrežbo otrok pripuščati. Ako v takih združbah kdo za jetiko zboli, mora domači zdravnik zelo paziti in če se v takem slučaji jetika zagotovi, je njegova dolžnost, to takoj naznaniti predstojniku zavoda in razložiti primerna sredstva, kako bolnika ozdraviti in vsako nevarnost razširjenja bolezni zabraniti. Uradnemu nadzor-ništvu se mora o takem postopanju poročati. B) Priporočljiva sredstva. Razun teh neposrednih sredstev zoper razširjenje jetike se da še cela vrsta narcdb našteti, katere se zavoljo posrednega pospeševanja zaželjenega namena nujno priporočajo, zato, ker bi njih vedno zanemarjanje ugoden uspeh prejšnjih naredb vtegnilo celo onemogočiti. Važna uloga pripada v tem oziru bistrenju in podučevanju najširših slojev prebivalstva o začetku in odvračanji jetike in na to merečem vedenju v zdravem stanu in v slučaju obolenja. To po-dučevanje lahko zdravniki in drugi veščaki s poljudnimi predavanji in sestavki, človekoljubna društva pa z razširjanjem na to merečih dobrih spisov z a ljudstvo zelo pospešujejo. Kdor za jetiko zboli, temu se nujno priporoča, da poišče kako zdravišče za jetične, ali če toni mogoče in nima doma pri svoji družini ločenega prostora za zdravljenje, naj gre v kako bolnico sploh. Jetični starši, ki imajo male otroke, naj bodo v občevanji z njimi zelo previdni. Jetične osebe ne smejo svojih otrok in sorodnikov na usta poljubovati, jetične matere svojih novorojencev kolikor mogoče ne same do j i ti. Jetične žene ne smejo služiti kot dojnice in se morajo od otroške postrežbe kolikor mogoče odrivati tudi se jetičnim osebam odsvetuje v zakon stopiti, dokler se bolezen ne ozdravi ali saj ustavi. Jetične ali za jetiko usposobljene osebe naj bi se po razumnem vplivanji od takih poklicev odvračale, kateri zavoljo neugodnih zdravstvenih razmer, kakor prahu, dela v zaprtem, s škodljivimi pari napolnjenem zraku, zavoljo vednega sedenja in sključevanja zdravja ne zboljšujejo ali je slabšajo, ali kateri jetične z drugimi osebami v najožje občevanje pripravijo ali je silijo, z živili in povžitnina mi, ki pridejo na prodaj, vedno opraviti imeti. Z ozirom na ravnokar navedeno je zelo važno, da se v tovarniških in obrtnijskih delavnicah skrbno izvršuje vse, kar je za zdravje delavcev potrebno, posebno mladih ljudij, topa tako glede delavniških prostorov, kakor tudi gledč vrste in trajanj a dela. Razun tega se priporoča skrb za cele občine in sela sploh, da so zdrava in snažna, kakor tudi posebej za hiše, njih stanovanja in obnašanje prebivalcev. 6 V ta namen naj se po gotovem načrtu nadaljuje zboljševanje zdravstvenih razmer v celih občinah in posameznih selih, tako da se ustvarjajo zdravi življenski pogoji, zlasti da se vzdržuje čist zrak in dobi zdrava voda, da se zidajo svetla in zračna, suha in dovolj prostorna stanovanja za revniše sloje prebivalstva, da se redno donaša in dovaža zdrav živež na trg, za kar ima redarstvo točno skrbeti, da se napravijo javna kopališča in plavarne, v katerih dobijo prebivalci dosti in po ceni priložnosti, samega sebe snažiti in utrjevati, da se strogo postopa v nadzorovanji zdravstvenih razmer in vsi napredki zdravoslovja (Hygiene) porabljajo, zlasti da se vpelje pameten red za nabiranje in odvažanje hišnih smetij in odpadkov, za neškodljivo odvažanje blata; da se javno skrbi za snago, zlasti da se vedno in pogostoma ulice snažijo, ne da bi se delal prah; da se strogo postopa po redarstvenih predpisih glede varovanja snažnosti na dvoriščih, zlasti ako so obzidana, na hodnikih in stopnjicah v hišah, takisto da se prepreči iztepavanje prahu iz hišne oprave in cunj skozi okna na ulice itd., to vse so sredstva, s katerimi se polagoma neposredno zabrani postanek in razširjenje jetike. Ne sme se pa pri tem prezirati tudi v zg oj e-valni vpliv občinske skrbi za javno snažnost na gojenje zasebne, tako gledč stanovanj, kakor tudi prebivalcev, k čemur se mora pridružiti že od mladih nog uspešno vplivanje v šoli. II. Zdravljenje. Pa ne samo na odvračanje, tudi na zdravljenje jetike je treba posebno pozornost obračati; zdravljenje pa obstoji v tem, da se tuberkel-bacili v telesu samem zatrö in od njih provzročena škoda odstrani. Ne samo anatomično - patologične, temveč tudi klinične skušnje učijo, da se da jetika, zlasti v začetnem stanji, ozdraviti. Da se pa tu kakšen uspeh doseže, treba se je najstrožje ravnati po mnogoštevilnih zdravniških predpisih, kar je pa večinoma komaj mogoče, ako se prepusti bolnik domači postrežbi. Zelo koristno, celo neobhodno potrebno je, da se spravijo bolniki v takozvana zdravišča za pljuča ali zavetišča za jetične, kjer jih zdravniki na skrbno urejen način, združen s sistematičnim krepljenjem, zdravijo. Postrežba, ki jo dobijo bolniki v teh zdraviščih, ne zadostuje samo zahtevam človekoljubja, temuč ustreza, ker se bolniki tukaj pogostoma ali popolnoma ozdravijo ali saj za delo sposobni postanejo, tudi gospodar s t ve nim koristim občin, obrtnih podjetij, bolniškim zavarovalnicam, katerih členi so bolniki. Vkljub temu, da se nahaja obilo zato zelo pripravnih krajev, je vendar v kraljestvih in deželah, ki so v državnem zboru zastopane, prav malo takih zavodov. Prizadevanju Vašega Visokorodja za povzdigo splošnega blagra v Vašem upravnem okolišu se tukaj odpira široko polje koristnega delovanja. Vaše Visokorodje bodete z zavednim neprestanim vplivanjem na dotične javne faktorje, kakor tudi z marljivim podpiranjem obstoječih ali še le nastopajočih društev in naprav, ki imajo take namene, z osebnim vplivanjem in pospeševanjem na to merečih prizadevanj lahko omogočili, da se ustanovijo taka splošno pristopna, posebno za manj premožne sloje ljudstva lahko dosežna zdravišča in oskrbovalnice za jetične, ali saj dosegli, da se obstoječim javnim bolnicam prizidajo posebni paviljoni v ugodni solnčni legi, z napravami za umno zdravljenje na prostem zraku in za krepilno zdravljenje. Skupne konečne določbe. Da se morejo zgoraj razložene naredbe izvrševati, k temu je zraven previdnega, odločnega postopanja državnih oblasti j, zlasti državnih zdravstvenih organov, šolskega, uradnega in obrtnijskega nadzorstva, neobhodno potrebna marljiva in radovoljna pripomoč samouprav v državi, okrajev in občin, zdravniških zbornic in vseh posameznih zdravnikov, razumno in prijazno podpi-ranjevodstev vseh zdravišč in oskrbovalnic šol in odgojišč, prometnih in obratnih podjetij, socialnih zavarovalnih zvez, dobro-delnihdruštev in korporacij, kakor tudi bistreč vpliv novinarstva in radovoljna udeležba vsega prebivalstva. Politične oblasti in njih zdravstveni organi bodo razmere in vzroke razširjevanja jetike v svojem delokrogu neprestano opazovali, zlasti ob priložnosti svojih perijodnih obhodov, ogledovanj šol in zdravstveno važnih predmetov, takisto ob priložnosti njih posredovanja pri vojaških naborih, in svoja opazovanja pri odvračanji jetike uporabili. Vaše Visokorodje blagovolite tedaj v smislu pred-stoječih izvajanj ukreniti, kar je potrebno in namenu primerno; predstoječa navodila političnim obla stim kakor hitro mogoče naznaniti, da primerne ukaze izdado zdravnikom, občinskim predstojnikom, ravnateljem in oskrbnikom bolnic in oskrbovalnic, šol in odgojišč, prometnih in obrtnijskih podjetij, zdravišč in javnih zdravstvenih zavodov in drugih sem spadajočih podjetij; blagovolite na dalje z deželnim odborom in dotičnimi deželnimi uradi zvezati se, da se skupno pospešujejo nameni odvračanja jetike, in neprenehoma na to delati, da se pozornost in zanimanje za to skupni blagor vseh zadevajočo stvar vzbuja in ohrani ter skaže v plodonosnem in koristnem delovanji. Pričakujem obširnega poročila o tem, kar je Vaše Visokorodje odredilo, in prosim blagovolite ukreniti, da se uspehi začetega delovanja v odvračanje jetike, zlasti pa naredbe za izoliranje jetičnih in sistematično zdravstveno odgojo var-vancev v zdraviščih in oskrbovalnicah vsako leto v letnem zdravstvenem poročilu v posebnem oddelku pregledno popišejo. Koerber m. p. 15. Konverzija obveznic skupnega državnega dolga. Zakon z dne 16. februarja 1903 (državni zakonik št. 37.), zadevajoč konverzijo obveznic skupnega državnega dolga slove: DHt ^uftimmuug ber beiben ,'pčiufcr bcš 9ieid)šratcS fiitbc 3d) anjuorbncn, Wie folgt: §■ 1. Oic SRcgicrung wirb ermächtigt, Obligationen ber bnrd) baš ©efek bom 20. Quni 1868, i){. 331. Dir. 66, gcjdjaf» feiten, in Dieten unb in flingenber SMnje mit cffeftib 4-2 ’ißro» cent toerjinžlidjen einheitlichen ©taatžfdpdb in mit 4 procent fteuerfrei berjinšlidjc, auf fronenwähruitg lautenbe Obli» gationeu umjuwanbelit ober aus beit bnrd) 33egebung folcher Obligationen 511 befd)affcuben ©elbmittelu pm botlen Dicitn» Werte jurfidgujahtcn Ourd) biefe Operation 11111h für ben @taatsfd)ap eine bauentbe Grrfparung gegenüber ber gegenwärtigen 3ittfen= belaftung erjielt werben. Oie jjfeftfehuug ber $orm unb bcS Inhaltes ber neu» auSjugebenben Obligationen, fowic ber 9iücf(ö§barfeit berfclben bleibt bem Sinanpiinifter überlaffen. §• 2. Oie üötobalitäteu ber «Durchführung ber im §. 1 beneid)» nctcu Operation beftimmt ber fjjinanpiiuifter. Ocrfelbc ift inSbefonbere ermächtigt, ben 33efiperit ber pr Umwaitblung, bephuuggweifc i)liidpf)luug beftimnitcn Obligationen ber einheitlichen ©taatgfdplb burd) eine im 3ieichSgcfehblatte einpfdjalteube Suitbmadpng bic Umwaitö» luitg mit ber 9Birfuitg aitgubieten, baf? 0011 allen 33efipern, Welche nid)t innerhalb einer Dom g-inaujininifter mit miube» fteuS ad)t Dagen 51t benteffeubeii fffrift unb bei ben in ber funbmadptng bejeid)nctcu ©teilen bie bare Utüdphlung unter Diacf)Weifuug iljres 33cfiheS fdjriftlid) anfprcd.)en, angenommen werbe, bicfelbeu feien mit ber Umwanbluitg unter ben Dom fjHuanptiniftcr befanntgegebenen 93ebingungeit eiuberftanben. $ene Obligationen, bepglid) weldjcr bic bare Diüd» phlung Derlangt wirb, fiitb burd) eine im fReidjggefehblattc einpfdjaltcube tunbmadpng Dom ginanptinifler mit ber Sßirfung 311 tünbigen, bajj bic Uler^infung berfclben mit bem betreffenbeu, Dom t^xnangminifter 51t beftimmenben Diiid» phlungStcrmiiie aufhört. §. 3. ,311m ftitlfd)Wcigenben SiitDerftäubniffe mit ber Um» waitbluitg bebürfen 23ormüuber, Kuratoren Doit SPflcgebcfoh® lenen ober Verwalter Don ftibcifommijjDcriitögcn, öffentlichen Joitbeit, «Stiftungen it. bgl. feiner ©enef)migung ber betreffenbeu Berichts» ober 9luffid)tgbcl)örbe. §• 4. Dllit bem älollpge biefes ®cfcpeS, weldjeS mit bem läge ber Äunbtnadpng in Sßirffamfcit tritt, ift DJiein ^iitaitj» ntinifter beauftragt. 3öien, am 16. februar 1903. Jraiti Jofepi) m. p. Mocvbcr m. p. iBbljm m. p. Razglas c. kr. finančnega ministerstva z dne 18. februarja 1903 (državni zakonik štv. 38), zadevajoč konverzijo obveznic skupnega državnega dolga, slove: Diad) bem ©efe^e Dom 16. gebruar 1903, ifi. 331. Dir. 37, ift ber ginanptinifter ermächtigt, Obligationen ber in Diotcn unb in flingenber DlMnije mit effcftiD 4-2% Der» dinglichen einheitlichen ©taatžfdjulb in mit 4 % fteuerfrei Der» dingliche, auf Sronenwährung lautenbe Obligationen umpwan» 6* belit ober aus ben bitrd) ^Begebung fold)er Obligationen 311 bcfd)affcnbcu ©elbmittclu 311111 öotten Nennwerte jurüdju* 3at)Icit. ®cntgcmäf3 toerben hiemit bic Obligationen ber itad)» ftcljciib bejeidjnetcit Kategorien ber einljeitlidjen ©taatsfdjulb (Noten» ltnb ©ilbevrente) $tir Utnmattblung aufgerufen: a) ©amtliche auf Überbringer ober auf kanten lautenbe Obligationen ber in Hingen ber ii n 3 e berjinSlidjen cinheitlidjcu ©taatsfdjulb mit ben 3i»feU5 fälligfeitstcrminen bom 1. Jauner uitb l.^uli: b) fänttlidjc auf Überbringer ober auf Namen lautenbe Obligationen ber in Noten ber3ittslid)cn ein» heitlid)cu ©taatsfdjulb mit ben ginfenfäHigfeitSterminen 0011t 1. ÜW a i n n b 1. Nobcntber; c) bon ben in Note tt ber3inSlid)cn Obligationen ber ein» l)eitlid)en ©taatsfdjulb mit ben 3iufenfälIigfeitSterntiucn 0011t 1. % e b r n a r u u b 1. 21 u g u ft bic ant Stage bež GsrfdjeineitS biefer Kunbmadjung beftclieubcn auf Namen lautenben Obligationen, foferue biefelben auf Beträge 0011 mel)r als 20.000 ©ulbcu auSgeftellt finb. UmuianMmtijsbfJitngitngcn. ®ic Umioaublitug loirb beit Sefi^eru 001t Obligationen ber bc3cid)iietcn Kategorien ber einheitlichen ©taatsfdjulb unter folgenbeu 9)Jobalitätcn augeboten: £>ic Uittmanblung erfolgt: b 11 rcf) 9lbftempelung ber bisherigen Obligationen in mit jä^rlid) 4% fteuerfrei in Kronenloätjruug toerjiit^Iidje Obli» gatioueu im gleidjcu, in Krouenloä^ruitg auSgebrüdteit Neun» betrage, b. i. alfo nad) beut SSer^ältniffe bon 100 fl. ö. 343. = 200 Kronen Nennbetrag. ®ic bisherige 93erjinfung 311 jäl)rlidj 4-2% loirb uod) bis 31t beut uädjftfolgcitbeu 3infenfälligfeitStermiue geleiftet, Cbliflationcit ber b. i. bis 1. SDiai 1903 für bie Kategorie b) „ 1. 3uli 1903 „ „ „ a) „ 1. 9luguft 1903 „ „ „ c). 33on biefeit geitpunften aiigefaugen läuft bic SBerjinfuug mit jäljrlid) 4% fteuerfrei in Kroitcumä^ruitg 3U ben gleidjcn $älligfcitstermineu loic bisher. ®ic Umluaublung ber bisherigen 4-2% Obli« gatioueu in 4% Obligationen gilt traft bes § 2, 9lbf. 2, bes ©efefceS Dom 16. gebritar 1903, N. ©. 931. Nr. 37, als bon allen ObligationSbcfijjern auge» ltoiitmeit, )ucld)c itidjt bis einfdjliefjlidj 27. ge» bruar 1903 auf bic iit biefer Kunbmadjuug bor» gefd) riebe ne 91 r t u u b bei ben i 11t 91 it l) a it g c b c» 3cid)iicteu 91 umelb eftellen bic bare üiüdjaljlung a it f p r c d) e n. Über bie ©urdjfühmng ber 9lbftcmpeluitg merben bic näheren 33orfdjriften fpäter berlantbart loerbcn. ^liöliinöifdici- Cffclttritllcm^rl. ^5it 9tnfef)itng feiter 3ttr Utnmaitbluug aufgernfencit Obligationen, iueld)e ftd) bereits am % a g e b e S © r = f cf) e i n c n S biefer K it u b m a d) tt it g in einem aus» t ä u b i f d) e u © t a a t e b e f i n b c n unb mit einem ben 3$or* fünften beS bctreffenbeit Staates eittfprcdjeuben ©ffeftenftempcl berfcl)cn finb, wirb ber infolge; ber Umluaublung in 4% Obli» gatioueu itad) beit SSorfdjrifteu jenes auSluärtigcu «Staates ctlba erforbcrlid)e neue (Sffeftcnftempel innerhalb ber für bic betreffenbe auSlänbifdje 9lumclbcftcllc fefotife^euben 9lbftempeluugSfrift auf K 0 ft c n ber !. f. g i u a n 3»e r» 10 a 11 u n g beforgt loerbcn. ®ic f.!. 5iuan3»33ernialtung behält fid) oor, eilte 93c» Reinigung ber augcgcbcitcu 93orauSfe|uugen 31t bcrlangeit. Anmeldung w ftiitfcjQljlung. ®cr 9lnfprud) ber baren 9tücf3al)lung ift bon ben Obli» gatioitSbefi^erit unter ^Beibringung ber Obligationen nebft einer Koufignatiou in 3toeifad)er 9luSfertigung fd)riftlid) mit Namensfertigung 31t fteHen. gür jebc ©djulbgattung (Noten» ober ©übcrrcutc) unb für febeu SSersinfungStermin finb gc» fonberte Konfignationcn 3111- berfaffen, in lucldjeit bic Obliga» tioucii georbuct nad) ben Kategorien ber 9lusftclluug auf Überbringer ober auf Namen, bcS Nennbetrages (9(ppoiittSf)öhc) unb innerhalb biefer Kategorien nad) Nummern in aritf)me» tifd)cr Jici[)cnfolgc, 31t bcr3eid)itcit finb. 33ci auf Namen lautenben Obligationen ift ber Name, auf iocld)cn biefelben ausgefertigt finb ($ntcftation), ltub bas 9luSfteHungSbatunt in ber Konfignation an3ugebeu. © t a 11 ber Obligationen f ö u u e u and) ® c» pofitenfdjeine ((MagSbeftätigungcn) bon öffentlichen Kaffen uitb Ämtern beigebrad)t toerbcit, meint burd) beit £>epofiteitfd)ein (SrlagSbeftätigung) bargetan loirb, ba£ bic hinterlegten Obligationen biefelben ObligatioitSmcrfmalc au fid) tragen, locld)c in ber Konfiguation angegeben finb. ®ie 9titntclbcftellc fjat bie Übereinftimmung bei bei» gebrachten Obligationen, besiehungSlucifc ®cpofitcnfd)ciue (Sr-lagsbeftätigungen) mit ben Konfignationcn 311 prüfen uitb nad) Konftaticrnng ber 9tid)tigfeit unb ber OrbnungSmäjjig» feit ber 9lnmclbung bic 3111- Nüdjahlung bcigcbrad)teu Obli» gatioueu itad) 93cifc^uitg eines KontroHbermerfeS unb ber $irmaftampiglie nebft einem mit ber 9IumelbuugSbeftätigung bcrfeheneit Cčjemplare ber Konfiguation bent Gsinreidjer guriid* äuftellen. Qn 9lufchung ber Obligationen, tucld)c 311111 Vermögen bon 'ßupiHcu, Kuranben, gibeifommiffeit, öffentlidjeu gonbs, ©tiftuiigen 11. bgl. gehören, ift jur 9lufprcd)uug ber baren Siüdsahlung bic guftimntung ber 3uftdnbigen ©eri^its» ober 9lufftd)tSbcl)örbc erforberlid). ®cr Nad)lociS bcS an biefc 33cl)örbe gcftcllten 9(nfud)citS ift 3itglcid) mit ber 9(nmelbiing, ber NachmciS ber erfolgten guftimmung jn beglaubigter gornt lättgftcnS binnen brci 35?od)cu bom Sage beS @rfd)eiuenS biefer Kimbniadiuttg bei ber 9lnmelbeftelle bei3itbringeit; erft auf ©rttnb bcS festeren 9?ad)WeifeS erfolgt bic 93eife|ung bcS koittroIltoermeifeS. Die jur baren 9Jücfjal)Iung angemelbcten Obligationen Werben mittels einer befottberen, im 'Jlcidjsgefetjblatte erfcfjei« nenbeit kuttbmad)uug für beit betreffenben Dom ^inan^minifter auf minbeftenS einen 3)fonat 311 beftimmenben Termin mit ber SBirfung gefünbigt werben, baß mit biefent Termine bie SBerjütjung ber gefünbigten Obligationen attfljört. £>ie 9iitcfäal)luug bcS kapitales Wirb feiner§eit bei ber Stelle, wcld)e bic 2lnntclbung eutgegenuatjm, gegen 93etbrttt= guitg ber Obligationen famt allen nod) nid)t fälligen EoupouS uub Salons, foferue es fid) aber um Obligationen fjaubelt, Wcldjc nic^t mit bent kontrollbermcr! berfeljeu finb, übcrbicS unter Beibringung ber mit ber 5lnmelbuitgSbeftätiguug ttcr»’ [ebenen konfiguation ftattfinben. SßJieu, ant 18. februar 1903. ®er f. f. inait3minifter: '■ööfjm m. p. Dodatno k predstoječemu zakonu z dne 16. februarja 1903 in nanj se nanašajočemu razglasu c. kr. finančnega ministerstva z dne 18. februarja 1903 je poslal prevzvišeni gospod c. kr. minister za bogočastje in nauk nastopni dopis z dne 17. februarja 1903, št. 3865, ki natančno označuje stališče, katero zavzema uprava za bogočastje glede te konverzije. Dopis slove: 3nfoIge ber SBeftimmnugen bcS ®efc£cS bom 16. $c* bruar 1903, 9t. 931. Sftr. 37, gelangen Obligationen ber bttrd) bas ®cfe£ bom 20. $uni 1868, 9t. ®. 931. 'Jtr. 66, gefd)affcucu mit cffcftib 4 2 % berginslidjett einheitlichen StaatSfdjulb 3ttr Utitwanblung in mit 4% fteuerfrei berjinž* lirfje auf kroncnwaljrung lautenbe Obligationen, bejto. jur aiiidjaljlung. ®a eilt itid)t unbeträdjtlidjer Seil bcS beweglichen 53cr= mögenS ber !ird)lid)eu Quftitute uub körperhaften (bifd)öflid)e 9)2enfen, kapitel, «Stifte uub klöfter, ^Sfriinben, kirdjett» fabrifsgüter, ürdjlidje Stiftungen u. f. m.) iu biefeu 2Bert* papieren frudjtbringenb angelegt ift, fo gewinnt biefeS @efe§ für bie genannten firdjlidjen Qnftitute uub körperhaften eine befonbere 93ebeutung. @S wirb itt ber übergroßen SKe^rjatjl ber 3'SHe bei ben gegenwärtigen 23erf)ältniffen bes ©elbmarftes nid)t möglid) fein, biefe firdjlidjen 93ermögenfd)aften in einer günftigeren 2Beife 31t fruftifigiereu, als bteS burtf) Sriuerbuttg ber neu gefe^affetten 9iententitreS 3U gefdje^eit bermag. Selbft itt bem $alle, ‘)aB ci'ie Šinberung in ber kapitala» anlage erwiinfcf)t fein follte, mürbe biefelbe öfonomifdjer burch Veräußerung ber SiententitreS als burd) Qnanfprudj» nal)me ber baren Sfiücfjafjluug erreicht werben. ®al)er wirb es für bie fir^lii^eit VermögeuSberWal* tungen sweifellos ant jwecfmäfjigften erfetyeitten, bie in itjvent 93efitje befiitblidjcn 4-2 % Obligationen jur iRiicfjafylung uid)t anjumelben uub btefelbeu l)iebttrd) ber konberfion 311 unterstehen. ^ieju bebarf eS fdjon uad) bem silierten ®efe£e (§ 3) einer befoitberen ftaatsbel)örblid)eu ®encf)inigung nidit. $m Übrigen ift auf bic im 5lbbrucfe mitfolgenbe ^uubntad)ung beS f. f. ^iuansminifteriumS bont 18. februar 1903, 91. @. 93t. üftr. 38, 31t berweifen, wonach in ?lnfet)ung ber Obligationen, welche 3ttm Vermögen oon Pupillen, Hit« rauben, gibcifontmiffeit, öffcutlidjcii $oubS, Stiftungen tu bgl. gehören, jur 3lufpred)uitg ber baren fHüdgatjlnttg bie .ßufttm* nitiug ber suftäubigen ®erid)ts= ober ?lufftchtsbehörbc erfor» berltd) ift ®er Nachweis beS an btefe 93ef)örbe geftcllteu 9lufud)cuS ift nach biefer kunbmacfyuitg sugleid) mit ber §lnmelbung, ber Sftadjwcis ber erfolgten 3uft”nmUll9 'n &es glaubigter gorm längftenS binnen brei 35>od)en bom Sage bcS Grfdjetitcus ber kunbiuac^uttg bei ber 9ltimelbeftelle bei* jubringett; erft auf ®runb beS legieren ^adjmeifeS erfolgt bie 93etfe£uttg bcS bie Sltimelbuug 3111' ^ü^a^lung bcfdjci* nigenben kontrolIbermer!s. ^u biefer 9tid)tuug mürben für bie fird)lid)eit Vermögen» fd)aften bie 93eftimmuugcn ber SQiinift.* 93erorb. 00nt 20. ^luiti 1860, 9i. @. 931. vJJr. 162, gnr Slnmenbuitg 31t gelangen tjaben. ^d) beehre mid), bas fjodjroürbige Orbinariat. ^ietoon mit bem @rfttd)cn in kenntnis 311 fe|en, es wolle bemfelbeit gefällig fein, bie in 93etrad)t fontmettben !iri^lid)cn Organe eutfprcd)cub 31t inftruieren ltttb biefelben gleichseitig auf» merffant 311 tnadjen, baß fowo^t int ^alle ber Sontoerfton als and) int ^alle ber SJndsafylmtg feiiterseit bie im § 49 beS ©efe^eS bom 7. 'J3iai 1874, 9i 931. 9lr. 50, üorge-fdiriebene ?lngeige 31t erftatten fein wirb, nnb baß bei ber SBieberattlage ber cbciituell surüdgejahlten kapitalsbeträge bie 93cfttmmungcn ber 2Jfiinfterial»58erorbnug Oom 20. $uni 1860, 9t. ©. 931 ’JJr. 162, Slttwenbung 31t finbeu ^bett Werben. Die politifdjen SanbeSftellen werben unter einem auge< wiefett, bic iljuen im ^alle ber 3luntelbuug bon Obligationen 3ttr 9iüd3al)lung itn Sinne ber le^tjitierten iDiinifterialOer» orbuung 3u!ommenbeu ?lmtshanblitngen mit ber erforberlichen 93ehlcmtigung 31t pflegen. Der iWittifter für kultits unb Unterridjt: •Öttvtfl m. p. Kn. šk. ordinarijat se strinja z mislimi, ki so razvite v predstoječem dopisu, da namreč glede obveznic, katere posedajo cerkve in cerkveni zavodi, ne kaže zahtevati, naj se glavnica povrne. Sicer je pa to vprašanje že itak rešeno, ker je obrok za dotično priglasitev že potekel dne 27. februarja t. 1. Natančneja navodila, kako ravnati pri prekolko-vanju, katero se bo izvršilo na konvertiranih obveznicah, obsega nastopni razglas c. kr. finančnega ministra. Razglas c. kr. finančnega ministra z dne 25. marca 1903 (drč. zakonik št. 72), zadevajoč izplačilo in prekolkovanje obveznic skupnega državnega dolga. 9)lit 27. februar 1903 ift bic laut Kunbmad)iutg bes f. f. ginansminifterS bom 18. gebrttar 1903, 91. ©. 931. Plr. 38, anbcraumtc grift abgelaufen, innerhalb meiner Obligationen bei mit bicfer Kunbntad)uug jur Umwanblung aufgeiufcneu Kategorien bei in Plotcit uub in flingcnber 3J?ünje mit effeftib 4-2 ißrojent bcvjin§Iid)en ein^eitlidjen Staatsfdjulb jur baren 9{iirfsat)lung augemelbct werben tonnten. Sämtliche innerhalb bicfer grift 3111 Plücgahlung augcmclbeten Obligationen bei bejeidjucten SdpKbgattiutgeit Werben l)iemit jur baren 9{üdjal)lung mit ber f^ältigtcit per 1. 'JJJnt 1904 unb mit ber 9i'irfung gcfiiubigt, baf; mit biefent Termine bic 93erjiufung ber gefüubigtcn Obligationen aufhört. Oie Üfüdjapluug ber gefüubigtcn Obligationen erfolgt am 1. PJlai 1903 gitm bolleu Nennwerte unb jWar: a) ber Obligationen ber Ploteureute bes SSerjinfutigS» termines 9)lai—Plotoentbcr für je 100 ©ulbctt Nominale mit K 200; ber ant 1. PJlai 1903 fällige Gotipon wirb abgc* fonbcrt eingelöft; b) ber Obligationen ber Silberreute bcs 23erjinfnttgS» termine! Jänner—guli unter 93ergütung ber bom 1. Jänner bi! 1. PJiai 1903 laufcnben 4-2 3j3ro3cut oicrmouatlidjeu gtufcit für je 100 ©ulbcn Plominale mit K 202-80. c) ber Obligationen ber Plotenrcntc beS 93erjiufuugSter» ntineS gebruar—Plnguft unter Vergütung ber üont 1. gcbrttar bis 1. PJlai 1903 laufeubeu 4-2 ißrojent brcimonatlidjeu ginfett für je 100 ©ulbett Nominale mit K 202-10. gxtm 58cl)ufe ber üiiid^aljluug fiub bic Obligationen ber bc3eid)nctcu Kategorien bei ber Stelle, wcld)c bie 9lu» mclbuug eutgegcunal)m, uub gwar bic Überbriugerobligationen mit beit am 1. 9totoember bcjiepungsweife 1. guli 1903 xtttb fpätcr fällig werbenbett Coupons unb bajugepörigett OalonS beijubriugett, wibrigettS ber 93etrag ber etwa abgängigen nod) uidjt fälligen GoupoitS bott bent aitSguga^lcnbett Kapitale abgewogen werben würbe. Oie üiücljablttng wirb geleiftct in Öfterreid)»Ungarn itt Krotten, in ®eutfd)laub itt ÜDlarf b. 9l.»5ö., in grattfreid), 93clgiett uub ber Sdpoeis in ^rancS, in .fpoflatib in hollätt» bifd)cn ©ulbcn, in ©ttglanb in ißfunb Sterling, unb jwar in ben attslättbifc^en 9öäl)rungett 311111 jeweiligen 2Bed)felhtrfe, 311 welkem ber 9tembourS erfolgt. 93chufS aiücfja^Ittitg ber auf Planten lauteitbcn, be= 3iel)uitgSweife biufuliertett Obligationen ber be3cid)netcn Kate» gorieu finb bi<^ für bie greifchrcibuttg (Umwed)Sluug in Über» bringercffcfteti) borgefd)riebeucu 93ebiugungeti 31t erfüllen, wobei bejüglid) ber Seibringuug ber erforbertid)cn giiftiinniung ber guftäubigett ©eridjtS» ober 9(nffid)töbel)örbc auf bic in ber Kuubmadpiitg botn 18. februar 1903 gcftellte, bereits am 12. ÜKärj b. 3- abgelaufcne breiwöd)entlid)c grift fowie fpC3iell betreffs ber als 9)lilitär»|)ciratSfautioit gcWibmcten Obliga» tioiten auf bie girfularoerorbnitng beS f. xtttb f. 91eid)SfriegS» minifteriuntS toottt 18. februar 1903, Präs. 91r. 992, Plormal» oerorbnungSblatt für baS f. unb f. £>eer 7. Stiid üerwiefen wirb. ©emäjj § 2, 9lbfa£ 2 beS ©efe^cS 00tu 16. gebruar 1903, 91. ©. 931. 91r. 37 unb ber Kunbmadptiig oottt 18. ge» brnar b. g , 91. @. 931. Plr. 38, finb alle Obligationen ber 3ur Umwanblung aufgerufenen Sdpilbfategorieu, wetd)c bis 27. gebruar 1903 3111 9Uicf3af)lung nidjt augemelbct würben, als foubertiert 311 betrachten. Um biefe ®atfad)c erfiditlid) 31t machen, werben bie 93c» fi^er bott auf Überbringer ober auf Planten lauteitbcn Obli» gationeu bicfer Sdpilbfatcgorieu aufgeforbert, ipre Obliga» tioucn, uub 3war elftere famt 3uge()örigcit GonpoitSbogen 3111 Plbftcntpelung in mit jäprlid) 4 procent fteuerfrei in Krotten» Währung bcr3iuSlid)c Obligationen itn gleid)ett auf Kronen» Währung lauteitbcn Plcunbctrage, bas ift ttad) bem 93erhältuiffe bott 100 fl. ü. 3S3. - - 200 K mittelft einer Konfigitation in 3Wcifad)cr 9(uSfertiguug bei einer l)ie3u berufenen StaatSfaffc ober einer l)*c311 bont f. f. ginawiminifterium autorifierten i'crmittlungsftclle beS gm» ober PluSlanbcS eitt§iireid)eit. gür bic Obligationen jebcS 9?er3infungStermineS fowie für auf Überbringer unb für auf Planten lautenbe Obliga» tioneit finb gefoubertc Koitfignationcu 31t berfaffen, itt welchen bic Überbringerobligationeu georbuet ttad) ben Plcuubcträgcn unb ttad) Plummern in arithmetifdjer 91eihcnfolge, bie auf Planten lautettben Obligationen mit Plummer, 93etrag unb 9(nfd)rift 31t ber3eid)ticit fiub ®ic PlbftcmpcluugSftellc l)at ttad) Prüfung unb Kottfta» tiernug ber Übereittftimmnug ber bcigebrad)ten Obligationen mit bett Konfignatioueu bic Obligationen famt basttgehörigen GoupoitS uub Salons ber Plbftcmpeluug 311 uittersieheit 1111b fobattn bem Giureid)er jurüdsuftelleu. 93ci auf Planten lautettben Obligationen wirb, info» ferne giufcnsahluugSbogen für bicfelben beftehen, iit biefen gclegcutlid) ber uäd)ften giitfetisabluug bic £atfad)c ber üoll» 3ogctten Konvertierung bttrd} Plnbcrung ber 93cr5ittfung an» gemerft werben. gu Pfufehuttg jener fouDertiertcn Obligationen, weldjc fid) bereits am Sage beS örfdiciucus ber Kunbmadptng toont 18. gebruar 1903 in einem attSläubifdjeu Staate befattben, uub mit einem ben 93orfd)rifteit beS bctreffciibeit Staates ctttfprcd)cubcu Gffeftcnftcmpcl Oerfehcu fiub, wirb ber infolge ber Umwanblung in 4 prosetttige Obligationen nad) ben 93orfchriftcu jenes auswärtigen Staates etwa crforberlidje neue ©ffcftcxxftcmpcl bott ber betreffenben auSlänbifd)eu 93er» mittlungSftelle unter 93cobachtung ber hiefür geltenbeit 93or» fdjrifteit bis 15. guli 1903 auf Kofteit ber 1. f. gittau3bcr» waltung beforgt werben. Tue SIbftempehtngžHaufel für bie Obligationen mit bem SBortlaute: „Umgewanbelt gcntäfj bem @efe|e öom 16. ge-bruar 1903, N. ®. 931. Nr. 37, in eine mit jäfyrtid) 4 '»ßrojent fteuerfrei in Slroiieitmäljritng berjiitžlidje Staatžfd)ulbt>er« fd)reibung, lautenb auf bcn g(eid)en Nennbetrag in fronen* mäfyruug nad) bem 2$erl)ältniffe bon 100 ft. ö. SB. = 200 K.", bem ®atitm SÖicit, 25. SRärj 1903, ber $ivmiernng ber f.!. ie Slbftempelung mirb foftenfrei beforgt: 33ei ber f. f ©taat§fd)ulbeufaffc in SSMeu, bei bem f.!. ^oftfparfaffen* amte in 3£ien, bei beu 1.f. SanbeSfaffeit aujjerfyalb 3Bieng (Saubežfjauptfuffen, ^iuan^tanbcšfaffen, £aubežjal)lčinttcrit, ^Uiallanbežfaffe in Äratau>, bei bcn !. !. $manj* unb ge» ridjtlidjeit ®epofitenfaffen in Stett uub bei beu !. f. Steuer* ämtern, bei ber föuig(id)» ungarifcEjen Staatžjentralfajfe in 93ubapeft, unb ber fönigtid)en ©taatžfaffe in 9(gram, bei beu |>au:ptanftalten unb Filialen ber Öftcrreid)ifc^= ungarifdjen 93anf, ferner in SßSien fomie an größeren ^3Iä^en bež $n» unb 9(užlaubež bei beu bafelbft befonberž befanntjugebenben 33ermitt(ungžftetlen. 33iž 15. ftuli 1903 mirb bie 9(bftempetuug bei fämt-Iid)en fyieju berufenen ©taatžfaffen unb 33ermittluugžftelten, uacf) biefem 3ettyllitftc aber nur bei ber t. f. 8taatžfd)utbem faffe in Siett unb bei beu obgenannteu t f. Sanbežfaffen außerhalb SSMens ftattfinben. i e tt, am 25. DJiärj 1903. ®er f. f. 5 i n a n 3 nt i n i ft e r: iBöljm m. p. 16. Izpiski iz matic, ki služijo c. kr. tobačnim tovarnam samo v uradno porabo, so kolka prosti. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je poslala z dopisom z dne 20. januarja 1903, št. 27.255 ex 1902, po naročilu c. kr. ministerstva za notranje zadeve nastopni razglas tega ministerstva z dne 27. decembra 1902, št. 49.398, izdan c. kr. deželni vladi v Celovcu, ki slove: frinfidjtlid) ber bon ber f f. Sanbežrcgieruitg mit betu 93erid)te bont 20. Q-uiti 1902, 11.265, jur ©pracfye ge» brachten Srage, ob bie bon bcn !. t. £abaffabrifctt (£abaf-rcgieänitcrn) über bie Sßerfonatieu ber £abafarbcitcr p 8mt* lid)cn 3'bcdeit gefolgerten DJiatrifenaužjitge fteinpelfrci auž= gefertigt merbett tonite, t)at baž t. t. ^manjmiuifterium mit Note bom 26. 2(uguft 1902, 3- 46.860, aufjer eröffnet, bafj berartigeu SDZatrifenaužjugeit bie ©tempelfreifjeit unter ber SSoraužfeftmtg jufomme, baji in bcitfetbeu gentäfj ^iiuft 5 ber Sßoreriuiteruugcn gtittt Tarife bež ®ebiif)vengcfe£ež Dom 9. februar 1850, N. ®. 93L Nr. 50, ber Name ber f f. £abaf» fabrif, über bereit 6rfitd)eit bie Ausfertigung erfolgt, bie ©aten bež ebcutuelteu @rfud)fd)reibenž unb ber Umftanb, baji ber 3J2ati'ifcnaužjug ju einem ämtlid)en ©ebraucfye beftimmt ift, beutlid) erfid)ttid) gemacht merben. SBeiterg f)at baž !. f. giitattjmiuifterium über £). ä. @r* fitd)cn mit bent au bie ©eiteral * 'Direftion ber f. f. Sabaf-Negic gerichteten ©rlaffc bont 19. Notoetttber 1902, 3- 66.659, aužgefprod)cu, bafj eine aufjerämtlidje ®ebraud)iiat)me ber ermähnten, ftempelfrei ausgefertigten 2)?atri!cnaugjügc, bejie* Ijitiigžmcifc eine 9(itžTo(guitg biefer Anzüge an bie Parteien ttitjuläffig ift uitb fjat baž f. f. Sinanjminifteritim bie genannte ®encraI»®ircftioit jugleid) beauftragt, gehörig bafür Sorge 311 tragen, bafj eine aufjerämtlidje ®ebraud)iiaf)inc berartiger 30Zatrifcuauöäüge uid)t ftattfinbe. £)iebou fiub bie SRatrifenämter bež unterftebenben 23er» loattuugžgebietež ju Oerftäitbigeu. O čemer se čč. matični uradi s tem obveščajo. 17. Raziskavanje po maticah. Vsled prošnje č. g. Alojzija Kummer, župnika v pokoju pod Sinkovim turnom, se pozivljejo čč. gospodje matičarji, da preiščejo svoje matice, ako za-siedč v njih rojstvo in krst Janeza Kummer, ki *e je porodil v rdrugi polovici sedemnajstega stoletja. Žani njegovi je bilo ime Marina, sfnu njegovemu pa Andrej, ki se je porodi! dnč 20. novembra 1717 v Podgradu v župniji Dol (Lustthal). Kdor najde omenjenega Janeza Kummer v svojih maticah, naj pošlje njegov rojstni in krstni list zgoraj omenjemu gospodu župniku Alojziju Kummer, ki mu bo plačal zanj pet kron pristojbine in eno krono za kolek. Vsled prošnje Edite Kaiser pl.Trauenstern v Gradcu (Gartengasse Nr. 11) se naroča dalje vsem čč. gospodom matičarjem, naj preiščejo svoje matice, ako najdejo v njih rojstvo in krst prosivkinega pradeda Lavrencija Kaiser pl. Trauenstern (Lorenz von Kaiser Edler von Trauenstern), bivšega c. kr. guber-nijalnega tajnika, ki se je porodil dnč 14. julija 1756, umrl ie pa v Gradcu dne 6. julija 1845. Dalje naj iščejo njegovo poroko, katero je sklenil z grofico Ano Widmayer, rojeno v Ljubljani dne 21. aprila 1772 in umrlo v Gradcu dne 20. septembra 1850. Istotako želi omenjena prosivka tudi rojstni in krstni list ter poročni list očeta imenovanega pradeda, ako kdo izmed gospodov najde dotične podatke. Kdor zasledi kak podatek, naj pošlje dotični rojstni in krstni list, oziroma poročni list s poštnim povzetjem naravnost zgoraj omenjeni prosivki v Gradec, vsaj v teku 14 dnij, semkaj naj pa h krati naznani, kar bo našel. 18. Sv. birma in kanonična vizitacija v letu 1903. K vsporedu, objavljenem v zadnjem listu na strani 32. se pripominja, da se je sv. birma v Javoru pod Ljubljano, ki je bila določena na 17. dan meseca maja, preložila na prihodnje leto. Na Dobro vi pri Ljubljani ne bo sveta birma, kakor je bilo določeno, dnč 12. julija, ampak dne 20. maja. Poleg tega bo sv. birma in kanonična vizitacija v naslednjih župnijah dekanije leskovške: v četrtek 9. julija v Se n t-J e r n e j u, v soboto 11. julija na Raki, v nedeljo 12. julija v Leskovcu. 19. Konkurzni razpis. Razpisujejo se župnije: Dobräva pri Kropi v radovljiški dekaniji; Duplje v kranjski dekaniji; Ihan v moravški dekaniji; Morobiz (Borovec) v kočevski dekaniji; Šmarje v šmarijski dekaniji. Prošnje za župnije Dobravo, Ihan, Morobiz in Šmarije naj se naslove na veleslavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani; za župnijo Duplje pa na kn. ordi-narijat v Ljubljani. Kot zadnji rok za vlaganje prošenj s tem določi 1. maj 1903. 20. Škofijska kronika. Podeljene s ov bile župnije: Zgornji Tuhinj č. g. Ivanu Štruklju, kapelanu in beneficijatu v Šmartnem pri Litiji; Reka (Rieg) pri Kočevju č. gosp. Juriju Jakliču, župniku v Gotenicah; Trata č g. Ivanu Čebašku, župniku v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Studeno č. g. Dominiku Janežu, župnemu upravitelju ondi; Krške č.g.Jvanu Nep. Renier, župnemu upravitelju ondi; Reteče č. gosp. Jakobu Kalanu, župniku v Borovcu (Morobiz). Kanonično vmeščeni so biličč. gospodje: Dominik Janež na župnijo Studeno dne 11.marca 1903; Avguštin Šinkovec na župnijo, bkofjo Loko dnč 12. marca 1903; Ivan Štrukelj na župnijo Zgornji Tuhinj dnč 12. marca 1903; Ivan Nep. Renier na župnijo Krško dnč 3. aprila 1903.^ Premeščeni so bili čč gg: Ivan Zabukovec, župnik v Zgornjem Tuhinju, kot župni upravitelj na Jesenice; Valentin Sitar, kapelan v Šentjanžu, v Šmarije; Josip Podlipnik z Dol pri Litiji v Šent-Janž; Josjp Potokar iz Kranja kot I. kapelan in beneficijat v Šmartno pri Litji; Vojteh Hybašek iz Smlednika v Kranj; Karol Čuk iz Fare pri Kostelu v Smlednik; subsidijar in novoraašnik Karol Gross v Kočevju je bil nameščen kot kapelan in Koslerjev beneficijat ondi. Stalni pokoj je dovoljen čč. gg. V a 1 e n t i n u Aljančiču, župniku na Dobravi pri Kropi; Janezu Š afer ju, župniku v Dupljah; V i n c e n c i j u Vidergarju, beneficijatu pri sv. Trojicj pri Moravčah. Umrli so čč. gg.: Josip Šlunder, upokojen vikar goriške nadškofije, dnč 21. februarja 1903 v Ljubljani; Matej Sitar, župnik in dekan v Šmariji, dnč 3. marca 1903; Ivan Mavrič, upokojen kurat v Ljubljani, dnč 10. marca 1903; Avgust Turk, župnik v Ihanu, dnč 14. marca 1903; Jernej Kosec, župnik v Škocijanu pri Turjaku, dne 28. marca 1903. Priporočajo se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. dne 3. aprila 1903. Knezoškofijski ordinarij at v Ljubljani, Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.