St. 79. V Gorici, v torek dne 24. septembra 1907. Letnik IX. Fzhaja Tsak torek inwofootoob 4 uri jopoludne. Ako pade na ta dtiova praznik uide dan proj ob ß. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celolpttio 10 K, polletno 5 K in detrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih uiicah, Jellersitz y Nunskih uiicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. Urediiiötvo in upravnišitvo bo nahajata v «N a r o d n i t i s k ar n i», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je iuisloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 fin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po popodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Trije važni shodi. V nedeljo so se vršili zopet trije shodi naših „Kmečkih zvezu. Pomemben je bil shod v Dolenjem Cerovem, kjer je g. posl. Fon razvil vpraäanje o kolo- n i h. Hvala gospodu poslanco, da se je dotaknil tfga perečega vprašanja. Lep je , bil shod v Kanaln; bukovski shod pa za- \ nimiv posebno radi tega, ker je na njem , govoril poslanec kmet !z sosedDJe Kranj- Bke. Ne poznamo več mej med Bloven- skimi deželami. „Kmečke zveze" nsj dru- žijo slovenskega kmeta iz vseh dežel v mogočno skupno vez. Na ta način se bližamo praktično avojemu cilju: Zedi- njeni Sloveniji. Shod v Dol. Cerovem. Pretečeno nedeljo popoladne je po- ročal drž&vni poslanec g. Josip Fon v Dolenjem Cerovem o dosedanjem delo- vanju državnega zbora. Zbralo se je do 200 volivcev iz Gorenjega in Dolenjega Cerovega in sosednih vaei. G. poslanec je povedal, kaj je doaedaj dižavni zbor nkrenil, a tndi kaj je opostil, kar bi bil labko storil, ako bi se ne bilo toliko dasa potratilo z nepotrebnimi debatami ; o m en j a 1 je rainost in potrebo „Kmečkih zvez" in je konečno pre- delna kolonsko vprašanje: noče nikogar ščuvati, ne kolona, ne gospodarja. To važno vprašanje treba rešiti. KoJonu se brez dvoma nlabo godi, posebno so poniževalne robote, ki jih kolon raora gospodarjn opravljati; robote pa gospo- darju ne donašajo koristi, ker se ne opravljajo pridno, osobito takrat ne, ka- dar ima kolon dela na svojem svetu. Toda tadi gospodar pri sedanjih razme- rah slabo plava, ker ne obdelnje zem- ljišča z lastnimi delavnimi silami. Na prvi pogled bi se zdelo najpri- prostejše, da bi se zakonitim potom raz- laatila zemljiača, ki jih imajo koloni in bi se prodala zadnjim. Za sedaj pa na to ni misliti. Potem pa se dobe goapo- darji (o slovenskih gospodarjih, ki imajo razmeroma samo neznatna posestva, ta ni govora), ki bi radi oddali del svojih posestev kolonom ; koloni pa nimajo de- narja, niti toliko kredita, da bi kupno ceno vzmogli ; tnkaj naj torej vlada pri- skoči, naj ona nakapi zemljišča, jih raz- deli mej kolone, in se zavarnje po vkojižbi za knpno ceno ; le-ta bi se plačala z »mortizacijo; letni prispevek bi se pote- goval v obliki davka. Tako približno je g. poslanec izvaja!. Zborovalei so ga pazljivo poslnšali in ' soglasno odobravali izvajanja. j Polem je pristopito „Kmečki zvezi" ! blizu 50 novih udov. I ¦ i Shüd „K. Z." v Kanalu. | V nedeljo po blagoslova se je vršil v Kanaln občni zbor kanalske ».Kmečke zveze". Predsedovai je shddu g. Valentin R o g a č. Na shod je priälo nad 150 mož le na vabilo v listih. To je že lep na- predek v razvoja našega časopisja in sta- novske zavesti našega kmečkega Ijadstva. Dr. Brecelj je najprvo na kratko ome- njal še naloge „Kmečkih zvez" sploh, nakar je govoril posebej o šolstva z ozi- rom na laži, ki so jih nekateri Ijndje trosili po listih o njegovem zadnjem go- vora y Kanala. Povdarjal je, da naj se sola prenstroji tako, da bo služila res stanovBkim koristim posameznih stanoy. Taka Sol», kakor jo imamo, je zanič in tndi učiteljstvo bo potom manj obreme- i njeno. To, kar je povedal danes, je po- ; yedal že zadnjiö, to je tndi povdarjal ce- ! sar v prestolnem govorn in zahtevajo vse resne ljndske atranke. Rdor pa hoče o ¦ tern naprej lagati, svobodnomu! G. nad- • ačitelj Rubtja nato obširoejše govori o razmerju sole do kmečkega stann. Med govorom g. Rastje se je začel vmeša- ! vati neki fin. komisar (!), a je povzročil ' med kmeti tako razbnrjenje, da je moral | iti. Nato se je izvolil sledeči odbor: Franc Berlot, posestnik, Morsko 2; Miha Zega, posestnik, Kanal; Valentin Roga č, posestnik, Gor. vas ; Franc Dra- aček, poaestnik, Bodrež ; Janez I p a- v e c, posestnik, Ročinj ; Franc K r i ž- | n i č, posestnik, Kras pri Ajbi; Martin j G o m i š č e k, posestnik, Deskle ; Stefan Tinta, posestnik, Gorenjepolje; Karol K o v ač i č, posestnik, Avce ; Anton Lorn- š e k, nčitelj, Kai. — Za tem je dr. Bre- celj govoril o razmerja „K, Z." do slo- venske krščanske ljndske stranke na Go- riškem. Povdarjal je, da so „Kmečke zveze bistven del celotne strankarske organizacije. Nato se je sklenilo za društ- veno glasilo proglasiti „Primorski List". — G. Mihael Zega je govoril o izbolj- šaoju kmečkega goapodarstva, o povzdigi sadjereje, o izvozni sadjarski zadrngi za kanalski ok raj in o spomenici dež. od- bora. Shod je trajal dve nri. Med &hodom in po ehodn se je vpnalo takoj okrog 100 članov y „Kmečko zvezo". Prihodnjo nedeljo priredi kanalska „K. Z." dva fhoda, cnega y Batah, enega v Banjšicah. i \ Shod cerkljanske ,,K. Z." na Bukovem. V nedeljo ob 2h popoldne se je vršil na Bakovem shod cerkljanske „K. Z." pod predsedstvom načelnika g. Mihe Ta? čarja. Zbralo se je lepo število kmetov, ki so z zanimanjem sledili za- nimivim govorom. G. Tavčar je govo- ril o potrebi in važnoBti „Kmečkih zvez". Dr. D e r m a s t i a je obäirno govoril o potrebah kmečkeg* stann, o tozadevnem delovanju „Slovenskega klnba" in o de- lovanju drž. zbora sploh. Nato govori drž. poslanec g. D e m š a r, ki se je tndi ndeležil shoda, o zgodovini k m e č- kega stann. Povdarjal je, kako je ka- j pitalizem stiskal ljudstvo. Kapitalisti so \ imeli vso oblast v roki ; skrbeli so, da so se sklepale le take postave, ki so bile , njim y prid, za korist ljndstva sp niso brigali. Ti denarni mogočneži so s po- ! močjo svojega denarja vedno bolj okle- ¦ pali kmeta, dokler se niso proti team začele nstanavljati posojilnice, ki zbirajo I knuečki kapital ter I njim rešojejo kmeta i Od tistih časov pa imamo pri nas tndi ! „farško gonjo", ki so jo kmečki oderahi ¦ začeli proti dahovnom, ki so prvi začeli \ astanavljati posojilnice. Tadi vlada je uvi- j dela, da propade kmet, če se ma ne po- | maga. Ljudskim poelancem se je posre- ' čilo doseči splošno in enako volivno pravico ter s tem dobiti tadi moč kmeta nazaj. Pozdravlja „Kmečko zvezo" ter ji želi obilo nspeha! (Veliko odobravanje.) Pozdravil je tadi navzoče akademike, j ki s 8vojo prisotnostjo pričajo, da se za- ! vedajo, da so izäli iz Ijadstva. Akademik g. Kemperle se zahvali g. poalanca za pozdray ter govori nato o straukah na Goriškem. Socialisti so protikmečki, protinarodni, protiverski. Agrarci so jako sumljivi, ker imajo glede verake točke enak program ko liberalci. Liberalna stranka je protiverska. Naša krščanska Ijadska stranka pa je katoliška, narodna in demokratična. So med nami tadi Ijndje, ki žele mir in slogo. To je lepo. A po- prej je potrebno, da se kmečki Btan zdrnži v lepo, trdno organizacijo, ki bo priborila Ijadstvu pravice, potem pa bo nastal mir in aloga. Ko je Se g. B e v k govoril o dosedanjem delovanja „K. Z.u, se je izrekla zaupnica poslancem „Slov. kluba", nakar je bil lepi shod za- ključen. Dopisi. Iz Uukovega. — Ne sliši se več kaj posebnega iz naše fare. No, bila je doba kislih kamar, kar se je najob- čatneje poznalo nrednika „Soče", ki je gromadil v svoj list cele kupe sahopar- nih novic, notic in člankov. No in sled- njič je vrgel še on pero na stran in plja- nil y aredniški koš: „Piš me v uh!" Drejca ni preostajalo drazega kakor da je sam prijel za pero in pisal, pod svoje amotvore pa se je častno podpisoval, da je yes Bvet izvedel kaj in kako je v ured- ništva „Soče". Skoraj nedotaknjena je ležala „Soča" črez poletje v „Gos. in bral. društvu". Kdo pa jo bo čital? Li- beralci imajo dovolj dela, ker varčajejo, abstinenco razširjajo in — nedolžoe po- sle nganjajo. Za drnštvo ni torej čaaa. Pa mehkega srca so liberalci. Znani li- beralec in „draštveni" blagajnik je, če se smem ozirati na njegove besede — prejel ali oziroma dobil po pošti neko piamo, od nekega „klerikalca". In zavoljo tega je izstopil iz odborništva. Prav ima. Naj ma sledijo še dragi, ter naj si aata- novijo svojo draštvo, če mogoöe politiöoo da se vsaj v liberalizma malo izobrazijo, zakaj tako nevednih liberaloev ni z lepa kakor so ravno na Bakovem. Zdaj za- bavljajo črez dahovnike, pa zopet čei ačitelje, zdaj ti trde, da je samo liberalna stranka dobra in prava, pa takoj na to ti rečejo, da so vse stranke skapaj za nie. Če pride med te Ijadi človek v po- litiki že izobražen, pa se jirn mora od srca smejati. Nikakor pa ne morem trditi, da naši liberalci niso veseli in korajžni Ijndje. Saj nevedaež najlažje živi! Prire- jajo veselice, a seve po liberalnein okasa. Ljadi vabijo po nstnem izročila. Ci- sti dobiček pa je namenjen liberalnema krčmarju. Krčmarji tega že navajeni, se hndajejo črez izdelke dražbe sv. Cirila LISTEK. Iz. življenja svefnikov. 1'oljski spisal JJoloslav Prus; ])icvnl Fr. Virant. Ko sem bil v mesta K-, me je 8rečal nekoč mestni preiskovalni sodnik in dejal z nasmehom : v „Pomislite, danea ponoči so akradli zvon iz samostana. R^vno grem tja, pa pojdite z menoj, videli boate nekaj po- sebnega. Tam je devetdesetletni redovnik, ki Ktanaje čisto sam v zapaščenem po- slopja. Vredno je ž njim govoriti ". Šia sva. Bilo je lepega jalijskega dne. Pri zelenem vodnjaku, na trgo, je stalo nekaj kmečkih voz, s katerih so med klini moleli snopi slame. Malo dalje je nekaj taristov ogledavalo Btarodavna poslopja. Uiogo vodoikov so prevzeli faktorji*) in najzgovornejši med njimi je pojasnjeval. „Ta poslopja so zelo stara ; morda tisoč, morda petsto let. Sezidana so bila äe za Eitere, ki je — nekateri gospodje pravijo, da se je rodila takaj, dragi pa, da v Žehnici. Toda Rabinovič, oni ki ima ¦) židovski mešetarji. krčmo, ta je njen vnak ; pri njem do- bite tak med, kakoršnega ni na celem sveta. Njegova žena pripravlja zelo iz- vrstne ribe po židovsko. To imate radi, jaz vem..." Mesto K. je od treh strani obdano 8 hribi; na enem se vidijo ostanki graj- skih razvalin, na drugem &tari samostan, h katerema sva se bližala po smrdeči ulici. — Od podnožja hriba do cerkvo je peljal strm hodnik z nekaj sto stopnicami; veliko jih je manjkalo, äe več jih je bilo trhnelib. Na obeh straneh hodnika so bile niše, v njih pa alike, nekoč slikane na steno, danes pa pokvarjene vsled od- padanja ometa, ali pa jih pokrivajo ve- like mokre lese. Vendar se je še lahko epoznala kača, izkašajoča Ero, Kajnov kol in Oblove noge, barka, s katere je odletel golob, dalje višje : dete Jezas, ko razlaga sv. pismo, nasičenje gladne rano- žice s peterimi hlebi, koncnö nšesa osli- ce, na kateri je Jezus jezdil v Jerazalem, kakor tadi palmove veje pozdravljajoče ga množice. Utrajena od ho je po stopnicah, sva obstala na odprti poti, za katero se je zopet vlekel hodnik, ki je peljal okoliin- okoli Bamostanskih poslopij. Bilo je vse tiho in mrtvo. Vesela solnčna svetloba, ki je padala akozi pobita okna na stene, nekdaj pokrite e slikami, je razsvetljevala danes trhlene okvirje, ali pa očrnelo platno. Izpod obokov je visela zapaščena pajčevina, kajti pajkji so zbežali iz pa- ščave, kamor ni zašla niti maha. Pod okni, na štirikotnem dvorišča, sredi aäi- hajočih dreves in bujnega oeata, je bilo veö kamenja kakor trave. Na konca hodnika, v niši, je stalo velikansko razpelo, pod katerim je klečal menih v črni obleki, s privzdignjeno glavo in razpetimi rokami, kakor bi se hotel vreči pred križ in objeti sveti les. Stresel sem se. „To je kip,u je dejal sodnik. Zavila sva. V drngem hodnika je stal re8ničen redovnik v temni saknji. Roke, prekrižane na prsih, je vtaknil v rokava in gledal na naja z agašajočimi očmi. Moral je biti zelo star človek; imel je malo, belo brado, lobanjo gladko in žolto, kakor kost, öelo nagabano 8 po- dolgastimi brazdami. Pogledal je na najn in se amaknil v globino okna, mrmraje latinsko molitev. Imel naja je za turista. t „Dober dan,u se je oglasil sodnik. „Hraljen bodi..." je odvrnil starec, ne prizdignivši oči. „Prišla sva k vam, prečatiti gospod..." „Ah!... Samostan pogledat... Ta se vedno manj vidi... Slik ni... orglje so pokončane... samo grobovi. Proaim..." Stopil je nekaj korakov od okna in odprl na nasprotni btrani železna vrata. Pogledal sem noter. Tam je bilo kakor vrata svetlih kleti. V globini na Btrani okna, velik kup hlodov in deak, na dragi — kap lobanj in kosti, ob straneh, na desni in levi, so ležale draga poleg drage redovniäke halje raziegnjene s privzdignjenimi kapncami in z rokavi zloženimi navskriž. Ko sem se privadil na svetlobo, sem zagledal pod eno ka- puco bele zobe, v rokavih pa par rok sklenjenih in posašenih kakor paličke. (Dalje pride.) in Metoda, ker je zapisano na njih: „Mai položi dar, dornn na altarM, ampak ho- <5ejo imeti z debelimi črkami : „Velik po- loži dar, da bolj odebeli krčmar !u In že sloven8ke narodne barve se jim zde pri- Btrauske. Neki liberalni krčmar je „Gob. in bral. društva" očital strankarsWo za- voljo tega, ker je bila na oknn drnštve- ne sobe zataknjena razglednica s sloven- skimi barvami z napisom: „Naprej za- 8tava Slave!" Dejal je, da je to izziva- joče. Toda vrnimo se k stvari! Vapored naprednega „rajanja" je sledeö: Ples, kosilo, zabava, zabavljaDJe črez farje, pies, itd. Duhovit vapored. Najnovejša se- zona iz Francozke. Po vsporedu pa ti napredni bratci s pomočjo vražjih podo- bic že še napravijo kaj času primernega. Vmevno je, da se takih äe precej gostih veselic udeleži vsa liberalna inteligenca, kakor občinski očetje, „mežnar" itd. Kje pa naj se ti ljadje — za Božjo ˇoljo — izobrazijo, da bi dragače delali kakor v tem smisla, ki sem ga opisal. Nikamor ne gredo ! Na veselici v Orehkn jih je bilo precej, a kaj pomaga, sicer se jim je Iepo zdelo, a vendar so še isti yecer — zdLvjali čez „klerikalce". Dru- gam ne gredo, še na liberalne ahode ne. Ali jih bodo izobrazili liberalni časopisi, kakor bo na pr. „Slovenski Narod", „So- ča", „Svobodna misel", ali pa Tavčarjevi romani ? Nikakor ne! Saj ravno ti listi so po Bukovem razširjeni, ki dajejo Ijad- stva samo sarovost. Če pomislimo, da so ti listi „krščanskega demokrata" Ilribarja, Gabrščeka in bivšega kntarja Aäkerca, ter da jim ljudstvo veraje, vemo veČ ko dovolj. Če bi človek te Ijndi le povržno pogledal, bi rekel, da so od prvega do zadnjega vsi enako izprijeni. Toda samo nekaj jih je pravih trdih liberalcev ali — ne bom preveö rekel, če rečem pravih svobodomislecev in framazonov, ki mar- sikako točko iz katekizma ali iz sv. pi- sma po svoje zavračajo. In tadi pri njih, de jimČIovek bolj natančno izprašnje vest, lahko razvidi, da o resnem svobodomi- selstvn ni niti govora. Iz njih gleda 8nrov protiver8ki, ali — da ne bodo pre- več hudi, protiklerikalni značaj. In ker so ti ljadje še nekaj vplivni v oböini, so zbobnali okoli aebe gotovo ätevilo Ijudi in sedaj se sknpno nazivljejo „bakovsko naprednjaštvo". V resnici pa velika ve- öina tega naprednjaštva nima pojma y politiki. To nbogo Ijadstvo imajo ti na- prednjaki kakor na verigi. Uatmeno in po časnikih razäirjajo najgrje laži. Taka laž je v „Soči" v 96. št. z dne 27. av- gnsta, ki se glasi: „Podivjani klerikalci — Iz Bakovega : Rakor znano je uničil po- žar posest. J. Močnikn na Grahovem hišo in hiev z vso krmo. Bakovci smo gledali požar in prav mnogi so se solzili nad nesrečo. Samo dvaznana(I) klerikalca (?) sta delala izjemo : eden je iz škodoželj- noati žvižgal ; drugi pa je prepeval iz reselja nad škodo. Zveri !u — Doslovno taka je ta najnovejäa „rožica" iz Bako- ˇega v „Soöi". Pozivljam dotičnika ki je to pisal, naj v prihodnji št. „Soče" na- znani imena onih dveh „znanih klerikal- cev". Gema bi imena skrival? Z imeni na dan ! In potem vam bomo äe le raz- ložili, kdo je prav za prav podivjan. Če pa dotičnik ne navede imen, ga imena- jemo že sedaj lažnika klafača, ki ma ni za drugo, le da Ijadi bega in jih priprav- lja v negotovoat. Povedano pa bodi na tem mestu, da dobite liberalci na vaako neresnično vest, bodis-i v časopisih ali da jo aatno raztresete med Ijadstvo, oster odgovor. Bila je doba na Bakovem. ko ste imeli vi prvo in edino besedo. Toda čas se iz~ preminja I Nič več! Da, še pazno morate gledati, kaj delate. Razpisane so sedaj nove občinske volitve. Svetajem agita- torjem izza državnozborskih volitev, da sedaj s svojo agitacijo popolnoma mira- jejo. Ker sicer vam bomo izmolili neki ocenaä, ki smo ga „prišparali" izza dr- žavnozborskih volitev in ki ni ravno ča- sten za vas, ker posluževati se bomomo- rali tedaj tadi imen. Toraj; uairni za pečjo, ali pa vas vržemo v javnost. Storili smo svojo dolžnost, da smo to napisali. Vsakdo naj ai napravi o raz- merah na Bakovem svojo pravično sod- bo. Pristavljamo le da je še veliko neod- kritega, kar imamo namen, öe se razmere ne izboljšajo, vreči v sodbo ljadstva. Do tedaj pa prijateljski pozdrav ! Polifični pregled. Nagodba. V soboto popoldne se je vršil svet avstrijskih ministrov v zadevi nagodbe. Avstrijska vlada je baje pripravljena za vse slučaje. Odločno je zajto, da se pogajanja v oktobru tudi razbijejo, če Ogri ne sprejmo avstrijskih zahtev. Pri cesarju je bil v avdi- jenci ministerski predsednik baron Beck, ki je odkrito izjavil to mnenje. Podržavljenje železnic. Listi poročajo, da se vlada z vso naglico pripravlja na podržavljenje severno- zahodne železnice. Železnica se podržavi takoj, ko se konečno odloči nagodba. — Ali ni morda to znamenje, da se vlada pri- pravlja že na okolnost, da se nagodba razbije? Carinski boj proti Ogrski bi bil za nas uspešnejši, če je podržavljena ta že- leznica. Novice. Shod „Kmečke zveze" za gori- riški sodni okraj se vrši v nedeljo ob Voll dopoldne v občinski hiši v Š t. An- drežn. Poroča g. posl. Fon. Smrtna kosa. — V söboto je utnrl v Avberju č. gosp. župnik Jožef M i k u š. Pogreb je bil včeraj. Nečuven čin nfoičnega miiiistra. Na tukajšnji gimnaziji je bilo razpisano mesto profesorja matematike in fizike ki je je doslej zavzemal prof. g. Š a n t e 1. Od strani dež. šolskega so bili predlagani slovenski kompetenti s prav izbornimi kvalifikacijaini, med temi en domačin. Ta slednji gospod je že 8 dni supliral na gimnaziji. A naučni minister" je ne oziraje se n a p r e d- loge dež. šolskega sveta poslal v Gorico za profesorja trdega Nemca iz Gor. Avstrije, ki za to mesto nit' prosil ni! Poleg tega je ta gospod še boiehav. To je Skandal brez primere! — Klofuta je v obraz dež. šolskega sveta od strani nemškega ministra. Ta klofuta ni za- dela le dež. šolski svet, ampak vse prebi- valstvo naše dežele. Kaj bi rekli ko bi minister na Zgor. Avstrijsko posla Slovenca, ki ne bi znal nemščine. 0 ,_.n škandalti bomo še govorili. „Soßini" „argumenti" zoper vo- livuo reformo. — Na naše vpraäanje, kaj se je spremenilo na slabäe z volivno reformo, odgovarja „Soča", da je vlada prej 8odila, da niso Slovenci zadovoljni z razmerjem v dež. hiši, zdaj pa da mi- sli, da so zadovoljni. In ravno tako, da mislijo zdaj tadi Lahi. To bodi dokaz ! Drazega nič? Pač, pač ! Zopet cele lita- tanije fraz o „klerikalcih", njih voditelju, njih „sebičnosti" (Gabräöek proti sebič- nostü), „izdajstvo" itd, (Vidimo že, da bodemo morali odpreti nov predal z drob- nim tiskom in naslovom: „Sočine" li- tanije.) „Soča" torej s tem, kar naravnost izjavlja, da ima volivna reforma le to slabost, da mislijo Lahi in vlada, da smo zadovoljni. No te misli, katere si pa „So- Ča" zopet le misli, Slovenci pri ngodni priliki (katere pa doslej še ni bilo : zmaga v knpčiJBki zbornici ali splošna volivna pravica) že ozdravimo. Ker nana torej ta misel vlade in L*hov — če je reanična — ne more škodovati, odpade tadi ta strah „Sočin", katera je s tem vendar pricapljala na naäe stelišče : da se ni naše narodno stanje z volivno reformo nič poalabšalo. To nas tako veseli, da bi „Sočo" kar objeli in poljnbili 1 Brezvestuo „farbauje" svojih či~ teteljev si Ldovoljuje trzaäka „Elinost" redno, ko si ne more dragače pomagati. Ako izkaznjejo čitatelji lista zaapaoje, pa ga čitajo, zaalužijo — menimo — to- liko obzira, da se jim podaje čisla res- nica, in če se ne more, naj ue molči. Da ni „Edinost" tega mnenja, kaženjebom- ba8tična notica „Polagamo orožje", ka- tero je zagrešila v minolem tednn. S tem vsklikom hoče bitt „Elinoat" dovtipna, je pa le lažnjiva. Sroje čitatelje namreč „farba", da Brno mi pisali, da je ona iz- razila veaelje in zadovoljnost na goriäki volivni reformi. To se ji zdi tako važna iznajdba, da jo je dala tiskati z debelimi črkami. Kakor nas veseli, da je „Edinost" nehote opozorila svoje bralce, ki ji niso še dali svojih možganov v zakap, na naä dotični članek, tako se čatimo dolžae podati zopet mal donesek k maniri „Eii- noatine" taktike. Ze iz prvega začetka smo odločno z dokazi stopili nasproti „Edinostinema" strsšenja našega Ijadstva z volivno re- formo. Naglašali smo, da le v predalih „Edinosti" vähra joj in gorja, da pa v nredniški sobi sije na obraze osebja soln- ce najvecjega veselja inzadovoijnosti, da morejo volivnj reformo izkoriščati kot orožje zoper našo stranko. To je menda nekaj drazega nego „veseljein zadovolj- noBt na volilni reformi". Namestu da „Edinost" pred svojim čitateljstvom tako frivolno zavija resnico, bi bolj honetno ravnala, da bi mn ponatisnila različna mesta naiega starega in novega volivnaga reda, da si samo napravi sodbo o naSem in njenem staliiča, če že ona ne more 8ama aebe po zobeh biti. Igra, katero igra z istimi, ki ji dajajo življenje, je ne- varna in se ntegne kdaj nad njo mašče- vati. Dokazali smo, danovi volivni red nasproti starema niti za piöico ne spreminja ne možno- sti ne öasa pri hodnje slovens ke večine. „Eiinost" pa si ne le ne apa nasprotno dokazati, ampak ponavlja le zopet in zopet isto laž, rtda je po tej volivni reformi slovenska veöina prebi- valstva v deželi za nedogledne case po- tisnjena v manjäino. Vsak čitatelj „Eii- nosti", ki starega in novega volivnega reda ne pozna, mora po tej infdmno za- viti laži biti averjen, da smo po prejšnjem volivnem reda imeli v dež. zbora večino, ali pa vsaj, da smo biii bliza večine. Zdaj vpraäamo, ali more imeti č lo- ve k, ki tako piäe, še trohico po- štenja v sebi?Ali ni to navadna lnmparija ki ni v redn a niti pa- sj eg a bi ča l Kako molči! — Gnbräöeka, ki je preätel v žepn dr. Gregorciöa vse dohod- ke, smo pozvali, naj pove, koliko tisočev so njema prinesli že „narodni pirahi" (gpominjamo ga na podobe !), „Trg. D 3mu, „Trg. obrt. ZidragüM, „Ljadgka posojil- nica", „Narodni sklad" in v novejšem času tudi (x X 2000 = y) v Gradeža. Temu pozivu ma bode pač lažje ugoditi, kakor ptoje žepe preiskovati. In to je ves narodni davek, denar narodnih ža- ljev, katerega ni on v dr. Gregoröicevera žepn niti vinarja našel 1 Naša radoved- nost je nepomirljiva, torej na dan s šte- tjem ! Proti liberainemii učiteljstvu. „Kmečka zveza" za ljubljansko okolico je imela v nedeljo shod na Dobrovi. Soglasno so kmetje sklenili sledeče: „Ker se je slovensko liberalno učiteljstvo izreklo za brezversko svobodno solo, se naj vsi krajni Solski sveti pri namešče- vanju učiteljev dobro pouče, ali so do- tični člani liberalne ali krščanske zveze. Odločno se naj protivijo, da bi bil na- stavljen učitelj ali učiteljica iz liberalne učiteljske zveze in naj zahtevajo, da se nameščajo satno krščanski učitelji in kr- ščanske učiteljice." Pameten sklep, ki ga moramo tudi na Goriškem pričeti iz- vrševati. Naloga „Kmečkih zvez" je med drugim brauiti svetinje slovenskega ljudstva, vero in narodnost. Liberalno učiteljstvo tepta verski čut v ljudstvu. Zato „Kmečke zveze", kvišku! Postavite se za krščansko učiteljstvo ! Več vrst starega prepri^anja ima na prodaj ferialna „Adria". To društvo je podobno salonski mode-dami, ki vedno me- njava svojo toaleto, da privabi več obože- vateljev. Mode-dama „Adria" je do velike noči stala neizprosno na nadstrankarskem stališču. O veliki noči je oblekla moderno narodno-radikalno obleko in v soboto. je na občnem zboru sklenila sprejemati d i- jake vseh prepričanj, le klerikal- cev ne. Po tem novem sklepu bo njeno krilo pobarvano malce rdeče-internacionalno, potem malce narodno-radikalno in malce napredno ter svobodomiseljno. Za absolutno nadstrankarstvo in brezpogojen narodni ra- dikalizem se „Adria" ne meni več. Ta dva stara prepričanja sta sedal na prodaj. Ob- nošena sta. Nista več vlekla mladih fantov. Kdor jih hoče kupiti, naj se obrne kar na predsednika „Adrie" stud. iur. B o b i č a. Ostali odbor je sestavljen: Podpredsednik tehnik Brelih, tajnik cand. iur. Fr. Cigoj, blagajnik stup. iur. 0. K a v s. — To da- jemo s tem naznanje! Tinovn six.. — V nedeljo se je vr- šila v Ricmanjih pri Trstu slavnost otvoritve „Narodnega Doma". Pri tej priliki je govoril tudi posl. M a n d i č. Na shodu je bil navzoč tudi „Slovenčev" poročevalec g. Terse- glav. Na vseh shodih je navada, da se da časnikarskim poročevalcem mesto, kjer lahko zabelježujejo govore. Niti na shodih najbolj divjih socialistov se ni še primerilo, da bi bili napadli časnikarskega poročevalca. V Ricmanjih pa se je ubogo naluijskano ljud- stvo in nova „N. D. 0." odlikovala s tem, da je po veselici napadla g. Terseglava. Bili so po njem, pljuvali vanj, nekdo ga je udaril s kolom po glavi. Gotovo bi ga bil ubil, ko ne bi bil kol zadel ob streho voza. Polomili so voz in poškodovali konja, da ne bo več za rabo. In zakaj vse to ? Zato, ker je prišel g. Terseglav po svojih časnikarskih poslih, da se enkrat izve čista resnica, kaj tržaški prvaki ljudstvu govore. G. poslanec Mandič radi tega tudi ni govoril dolgo, povedal je le par splošnih fraz in nehal. O napadu na g. Terseglava sta vedela Mandič in župan Berdon; oddaljena sta bila komaj 40 ko- rakov; a nista prišla mirit. To je tržaško rodoljubje. To je ona bratska ljubezen, ki jo pridiguje „Edinost". Pa naj bo tako! Tem preje se bodo odprle oči vsem pošte- liim, da se združijo proti tej kugi. „Edinost" včeraj in danes o tem tolovajstvu hinavsko molči. Fej ! SlovenAčina pri koroških sodi- mmIi. Predsednik graškega nadsodišča je naročil sodnikom po slovenskih krajih na Koroškem, naj slovenske vloge rešujejo slo- vensko. Nemški listi so radi tega vsi iz sebe! „Divji loVec v p Ijščini. Intendanca poljskega mestnega gledališča v Krakovu poroča „Slovencu", da letošnjo sezono vpri- zori Finžgarjevega „Divjega lovca", ki ga je na Poljsko prevel g. Adam Lach-Szyman- ski, ki se je več časa inudil v Ljubljani. Slovesuoäti na (iradu pn Mirnu. — Kakor že naznanjeno, vršila se je tridnevnica v romarskem svetiščn ža- lostne M B. na Gradn pri Mirna in sicer v soboto, nedeljo in pondeljek. Ob- hajala se je namreč 150 letnica sv. stop- njic in 50-letnica ob cesti, ki pelje na prijazni grlček takoimenovani „Grad" poatavljenega križevega pota. Kapelice križevega pota so bile čedno osnažene in prenovljene, enaka tudi veličaatna cerkev na Grada je kazala marsikatero noviteto. Romarjev je došlo že v soboto na tisoče iz bližnjih in daljnih krajev, največ [Ijudötva pa je bilo zbranega v nedeljo pri pontifikalni maši ob 10. nri, katero je daroval ob obilni asistenci preč. dahovščine prevzvišeni knezoasd- äkof Borgia Sedej. Pri pontisikalni maši je^pel pevski zbor društva ,Zvezdaw vl Sovodenj-Rabij v dražbi z mirenskimi pevci. Orgljal je preö. g. Setničar, diri- giral pa pravnik g. J. Rojec. Petje je bilo krasno. Ljudatva se je cenilo pri m&ši okoli 9000. Enako se je zbralo tadi pri blagoslova popoladne mnogo Ijadstva. Slovesnoati so končale včeraj popoladne s zabvalno pesmijo. Mirenski žapnik preč. g. I. Rojec se je mnogo traiil za ozaljšanje križevega |pota in cerkve in sploh za tridnevnico. Ljadje kaj radi posečajo ta prijazen griček, na katerena se pono«no dvigaje veličastna cerker, posvečena žaloatni M. B. — Skrajna surovost liboralneg» pobaliaa. — Piäejo nam: Neki nala* denič iz Saksida pri Doraberg« je sel na semiMij v Rihemberk. Ko prida do hotela Ličen, ga naenkrat adari po nogi neki 12 letni paglavec iz Vasi z debeio palico. Mladenič je fanta palico iztrgöl in ma je pošteno vrnil. Sedaj pa pa- glavec zažene precpj debel kamen proti mladeničn in ga tik očesa občatno rani. Malo je manjkalo, da ni šlo oko. Tako oiiko iirijo liberalci po Vasi. Ubogo ljudstvo, ki ne ve, kako je zlorabljajo neki ljadje, ki so bili ? čisto drage na- mene poslani tja. — Smrtöa in'srecj». Vceraj se je zgodila pri Trstu velika nesreča. Devetin- dvajsetletni Janez Rebec, ki je peljal led v zalogo piva bratov Kozlerjev, je ail od mo- tobiciklja na katerem je vozil agent Rudolf Kolinski, povožen, Kolinski je odletel in se težko poškodoval, Rebec je pa obležal pod motocikljem z razbito črepinjo. Čez nekaj ur je umrl, ne da bi še izpregovoril. Doma je bil iz Sežanščine. — Odbor morskega zdravflišča v Gradežu si je izbral za svojega pred- sednika g. Josipa pl. Fabris, c. kr. dvor. svetnika v pokoju. Dosedanji pred- sednik vit. Catinelli, ki se je zaradi svoje visoke starosti odpovedal pred- sedništvu, je bil za svoje zasluge ime- novan za častnega predsednika. — Spomeniklprekopanih grobov. V nedeljo 29. t. m. se bodo prodajali spomeniki prekopanih grobov, ki so po- . stall last mestne občine. Razprodaja se vrši od 9—10 dopoldne na pokopališču. — „Čudodelna čaša". — Po Go- rici so prodajali neki ogrski jndje čaše, o katerih so govorili, da je voda, ki je nekaj časa stala v njih izborno sredstvo za ohranitev dobrih zob. V njih se je nahajala neka pepelnata mass, ki se je razstopila vodi. Ta voda naj bi bila po- tem tako zdravilna. Te kozarce so ime- novali jndje „japonske case", zaloge so imeli v via Groce. Dognalo pa se je, da je ona masa obstojala iz cementa, žvep- la in peBka ter da je vse sknpaj sama sleparija. V ponedeljek so te jndovske goljafe prijeli. Poglavar njihov je 22 letni Samuel Lazar iz Badimpešte. — Oznanilo. — C. kr. fin. ravna- teljatvo v Trstu naznanja, da so dolžni posestniki his, v katerih se Btannje, ali njih namestniki predložiti davčai oblasli v öasn, ki ga določi deželno finančno oblastro, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stano- vanjih, odnosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodaice, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti sroje podnßjemnike in najemnino gospodarski glavarji pa vse k njih gospodarslvu spa- dajoče osebe, ki imajo svoje dohodke. Poaestniki hiä ali njih namestniki naj oddajo omenjene izkaze v poknježeni grofiji Goriško-Gradiščanski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1907. Do ravno istega roka mo- rajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane po- datke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1907. Uzorci za izkaze lastniko? his, ki so dane v najem in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze pod- najemodalcev in gospodarskih glavarjev dobe se brezplačno pri pristojnih davönih oblastih I. stopinje, (tedaj na Goriškem- Gradisčanskem pri pristojnih c. kr. okraj- nih glavarstvib). Najemniki oddajo svoje stanoval-ke izkaze hišnim posestoikom, ki na podlagi teh izkazov napravijo svoje ter jih potem oddajo pristojni davöni oblaeti. Ako so vai vzorci primerno iz- poljeni ni treba njih vsebine prepisovati äe posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodaicev so pa oprosöeni posestniki > hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece nepreatano. — Aviomobilistična nesreča. — Blizu Cervinjana je voznik nekega avto- mobila iz Italije odprl v naglici vse za- vore, ko je videl, da je prehod čez že- lezniäki tir zaprt. Posledica tega je bila, da se je avtomobil prekncnil v bližnji jarek,, ena goapa si je spuhniia roko, en gospod ima izbita dva zoba in globoko rano na ustnici in bradi, neki drugi pa zlomljeno nogo. Tri pare volov je mo- ralo vleči avtomobil iz jarka. — Vodstvo okrajnega glavar- stva v Postojni je prevzel vladni tajnik gosp. Silvij Domicej. Dosedanji okrajni glavar goapod Stefan Lapajne je dobil do sialnega upokojenja dopnst in se je preselil v Ljubljano. — Plemstvo je dobil polkovnik Josip Toraäe s pridevkom „Savskidolt\ — Ncmska uevarnost na (jr«r<»nj- skoni. Zadnjič smo poročali o nemški ne- ¦ varnostf na Gorenjskem. Sedaj se poroča, da je doticni kapital, ki je kupil označene vodne sile in Janovo posestvo, v slovenskih ¦ rokah. x Moč Judov v raznih državah. - Na Francoskem je primeroma malo Judov, a vendar imajo državo v oblasti. Fran- coska je razdeljena v 87 prefektur, med temi je 49 Judov prefektov in podpre- fektov. P/efekt pomenja toliko kol pri nas na Štajerskem cesarski namestnik v Gradcu. V državnem svetovalstvu je 19 Judov, 10 jih je pri kasacijskem so- dišču, 10 svetovalcev pri pariskem so- dišču. V poljedelskem ministrstvu je 11 uradnikov Judov, pri poštni direkciji 21, v ministrstvu za javna dela 30, v fi- nančnem ministrstvu 27, v naučnem mi- nistrstvu celo 35. Med 102 bankami v Parizu je večina judovska. Tudi največji časopisi so v oblasti Judov. Na Laškem imajo Judje večino vseh bank in veliko moč v finančnem ministrstvu. Tudi po- slancev je razmeroma veliko Judov. Na Ogrskem imajo Judje tretji del vseh zemljišč, Na dunajskem vseučilišču je med 6800 dijaki 2500 Judov. V naši vojski je okrog 2600 judovskih oficirjev. Bänke so pa itak večinoma vse v ju- dovski oblasti. Kakor je iz tega razvidno, imajo krščanski socialci celo prav, da se bore zoper premoč Judov. In ker se bore zoper Jude, se morajo boriti tudi zoper liberalce. Liberalci so namreč pri- jatelji Judov in ti so Judom do oblasti pomagali. x Legar se je pojavil na otoku Visu pri Dalmaciji. Bolezense je straho- vito oaglo razširila : v jednem daeva je zbolelo 50 oseb, 8 jih je za umrlo. x Ostro streljanje pri manevrih. — Ob končnih manevrih pzi ßelenvesu je bilo oddanih več ostrih strelov. Ea vojak je bil ubit in drugi nevamo ranjen. Nasproti sta si btala polka 33. in 37. in žtvahno streljala. Kar se zvrneta četo- vodja Jožef Moskoviö in desetaik G taper Vnryta 33 peäpolka. Vaje so takoj od- trobili in priskočili ranjencema na pomoÖ, a Moakovič je bil že mrtev, ker ma je prodrle kroglja glavo. Varyta je ranjen na roki. Pri 37. polku so uvedli strogo preiskavo, ki je ps ostala brezuspeäna. Drušfva. dr Trgovsko obrtuo društva za ! (ioriško je prjelo za nabavo druätveno ' knjižnice in drngih uSnih priponaoökov I znesek K. 36150, ki ao ga nabrali pri svojih založaikih sledeöi gg. trgovci : Ilodžet & Koritnik K 100 —, Pregrad & C-rnetiö K 100—, Fran Kavčisi K 50.—, J. Medved K 50-—, Konjedic & Zajec K 1450, Aat. Bjhinaky K 14—, I. Dra- sovka K 14—, J. Zornik K 12—, A. Gabräöek K T—. Društvo izreka požrtvo- valnim gospodom .nabiralcem najiskre- nejäo zahvalo. Mnogo strokovnth knjig si je društvo vže nabavilo in so dru- ätvenikom na razpolago. J. K o p a č, blagajnik. dr Veselica ,,Sloven§ke mladine" v Gorlcl se je je v nedeljo nad vse dobro obnesla. Vse točke so se izvräile najlepše. Ljudatva je bilo vse polno, da nekateri niso dobili niti prostora. Vsa cast fdntom, ki so priredili tako lepo ve- selicD. Uieležilo se je veselic9 5 društev dr „Goriška slovenska mladiua" prične tekom oktobra s plesnimi vajami, koje je prirejala vsako leio in ki so vedno tako sijajno vspevale. Oibor se je vsestransko potrudil, da bo nudil našemu plesočemu občinstvu kar mogoče naj- lepše in najboljše. V ta namen si je tudi preskrbel veliko in lepo dvorano biviega hotela „Central", kjer se vršijo plesne vaje. Dvorana krasno prenovljena in olepäana bo brez dvoma zadostila željam cenj. plesalk in plesalcev, ki so si vedno želeli večjega prostora. G. neplesalci imajo na razpolago nove stranske prostore tik dvorane. Vsak go- tovo dobro pozna pomen pleenih vaj, ki jih je prirejala druga leta „Gor. slov. mladina" in vsak udeleženec se gotovo spominja onih prelepih ur in pred vsem sijajnega zakljnčnega plesa, ki je na tako lep način pokazal vzajemnost vse go- ri^ke mladine. V pričo tega se podpi- sani nadeja obilne adeležbe in račuaa gotovo na nekdanje simpatije svojih mnogih prijateljev. — Odbor „Gor. slov. mladine". j eve igre bi naše dijaštvo in drugo občinstvo imelo več haska ko od te. Želimo še večkrat videti ljubljanske igralce; le bolj naj gledajo na notranjo vrednost igre. ¦ V nedeljo je šla preko odra francoska burka „Njegova hišna". Vidi se da je burka francoskega genra. Igra sicer vsebuje nekaj dobrih, čeprav ne ravno duhovitih dovtipov, ki so med občinstvom vzbujali cele salve smeha. — Hvala za poset igralskemu osobju! Knjizevnosf ¦ umefnosl. * Sloveimko glodališ^e v G(»rici. V soboto in nedeljo smo zopet imeli priliko videti pred seboj člane Ijubljanskega sloven- skega gledišča. V soboto se je ob veliki udeležbi igrala Schillerjeva žaloigra „Kovar- stvo in ljubezen. Igra je uspe'la jako dobro. Le zdi se nam, da ta igra ni bila najbolj srečno izbrana. Ali bi ne bilo mogoče pri- rediti kake druge Schillerjeve igre če hočete že igrati Schillerja. üd vsake druge Schiller- Socialne uesH. soc Za de'avsko matore je uvedel komerčni svetnik Pavel M. Busch v München- Gladbachu v svoji predilnici, da dobe nje- gove delavke-matere, ko poteče šestedenska (pri nas v Avstriji samo štiri tedne) porod- niška podpora, še za nadaljne tri inesece dnevno podporo 2 mark, ali pa za nadaljnjo polletno dobo dnevno 1 25 marke. Delavke matere se morajo obvezati, da v tern času ne bodo delale v kaki tvornici in pa, da bodo, če le mogoce, same dojile otroka. To je pošteno in pravično. Pri nas bi pa gle- dali vsi postrani, če bi se upal kdo n. pr. na tobačno režijo staviti tak predlog. soc. Društvo za varstvo zauemar Jenih otrok za sodni okraj Tolinin posluje v Tolminu od 2. maja t. 1. Z ozirom na zgolj Lumanitarne namene društva pozivljajo se človekoljubi po- sebno iz tolminskega okraja, da gmotno in moralno podpirajo to prepotrebno društvo. Društvo se je ustanovilo v namen, da podpira in izpopolnjuje delovanje so- dišča kot nadomestue oblasti. Sodišče pri vsej najboljši volji vsega ne zmore, ker niti uima prilike priti v dotiko z vsakim slučajem revščine in zanemar- jenosti naše mladine niti nima sredstva, j da bi pomagalo. Pomagati si moramo sami, sami moramo skrbeti za svojo mladino, ker s tern skrbimo tudi za-se, za bodočnost svojega naroda. Na polju, kjer deluje društvo, ne more biti nobenega razdroja, tu smo vsi edini, ki nam egoizem še ni zamoril vsa- kega človeko- in rodoljubnega sočutja, Za to; rodoljubi, pristopajte v obilnem številu društvu. Članarina znaša le 1 krono na leto, ustanovniua pa enkrat za vselej 25 kron. V Tolminu, dne 22. septembra 1907. Dr. Jos. Ferfolja Primožič tč. tajnik. tč. predsednik. soc Mednarodnl shod proti jetiki na Dimaju je sklenil, da zahteva, naj se uvede zglasitev, ako umre jetičoik ali če se preseli, kakor tudi, če kdo oboli na jetiki. Dr. Hermann je je zahteval, da naj ima država pravico omejiti pri nalezljivih boleznih, osobito pri jetiki in siiilitiki, osebno svobodo in da se zača- sno ali pa trajno zabrani zakonska spo- sobnost. Odobrili so Pannw Up? predlog, da naj se sestavi mednarodna komisija, ki naj lzdela določila o najmnnjših zah- tevah za zdravilišča. Gospodarske vesfi. g Cena briske rebule. — Poroča se nam : Pri zaupnera razgovoru gg. žu- panov in podžapanov in drug h posest- nikov iz Brd, ki se je vršil na Dabravern dne 22. t. m. ob 4. popoldne se ja skle- nilo glede cene letošnji rebuli priporo- čati srednjo ceno t. j. 40 kroa hektoliter ter naj navadni nameček oipade. Te razprave so se udeležili župani in pod- župani iz Biljane, Medane, Kožbaae, Koj- skega in iz Dolenj. Naravno je, da je cena odvisoa ne le od kakovoeti ampak tadi od množiiia vina, ki se misli prodati. Z ozirom na letošnji izboren pridelek, se ta cena sama priporoča. g Vinska letina na Vipavskem se je letos prav dobro obnesla. Vsled suhega vremena je grozdje prav dobro dozorelo in radi tega bode letošnje vino prekosilo glede dobrote vsa vina zadnjega desetletla. Pride- lalo se je pa letos toliko množino grozdja, da ljudcm primanjkuje posod, da bi spravili vinski pridelek. Vsled tega pa je cena grozdju silno padla. Vinski trgovci sedaj prav lahko obilo zaslužijo, ako se sedaj te dni potrudijo na Vipavsko, ker tu se jim nudi prilika, kupiti prav dobro dozorelo grozdje za nizko ceno, kajti po tako nizki ceni se v zadnjih tridesetih letih ni nikdar prodajalo grozdje. g Vinski most v* po ndrf»dbi gor. okr. glavarstva ne bo smel prodajati na drobno do 20. oktobra. Razen za pre- stopke je do 200 kron. Inozemci se prav pridno oglašajo za nakup mošta vzlic prilično visokira cenam. Kupuje se pri- dno tudi grozdje. Samo da bi ti knpci ˇ svojih delavnicah ne pokvarili pridelka ter ga prodajali pod imenom pristnega briskega ali vipavskega vina, kar bi le škodovalo ugledu naših vin, ki so si po velikih naporih pridobila dober glai. Ta odredba ješkodljiva domačim vinorejcem, dokler se kaj enakega ne odredi tuii drugod. g Stauje setev in košnje. — Poljedelsko ministerstvo poroča: Letošnja košnja je povprečno dobra. Najboljši je letos oves, slaba pa koruza in to vsled suše. Žetve so bujne. Za deteljo iu seno je slabo, mnogo pa obeta trta. Grozdje je zdravo in dobro razvito. Neugodno je stanje sadja, izvzemši jabolk, hruške so slabše. Loterijske številke. 21. septembra. Dunaj......5 89 84 55 88 Gradeo......28 60 23 9 24 Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, se toplo priporoöa posi'bno častili duhovšČini v mestu in na dožoli za obila narocila. Posebno so priporo&i za izdelovauje talarjov. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da ima dobro urejeno krojačnico, ter se si. občinstvu v mestu in na deželi priporoSa za mnogobrojna naročila. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanono pekovski mojster J9K0B BRÜTüS v Oorici Šolska ulica št. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdiöevega m Una. Mala Lizika prosi mater. ?Prosim to iiiam;^ kupi mi Fay- ove prisLne sodene pastilje. \rsi otroci jca vedno kašljam in včeraj mi jo rekel učilelj, naj vedno vzamcm • kaj proti kašJju. Torej prositu te mama, J^ kupi mi Fiyove gristno sodene pastilje. ^K^ Fayove pristne sodene pastilje ,c do- ¦Jpi bivajo v osaki lekarni, mirodilnici in v ^^ prodajalnici mincralnik voda. Glavno /.astopstvo /.a A vstro-Ogrsko : W. Th. Guiizert Duuaj XII., Hel^hoHerslrasse 6. f ,CentFaIua posojilniea6 ^ registrovana zadruga v (Jorici, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na meniCB po 6°|OI no uhnjizbo po 51 ° Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto. Slovenski tapetnik Andrej Cufer v Gorici, nlica Orsoni štev. 40, priporoča h* «Ih*. olč,n*tvn v mfstu in na dfželi 78 izdfovanjpi in poprwvo po- pteljske oprav*', kot čnšt«. žimnice, pol- trnne itd. »n zaRothvjn ločno in p^šleno pc-tr^žbr. D Ja dnrn» in tadi po privat- nih hišah po najnižiih ceofch. Nnročila se točno izdelnjHjo. Za novo šolsko Iefo! priporoča knjigarna I. Pallich v Gorici na Travniku št. 6 vse šolske knjige, kakor tudi šolske potrebsčine. Pro-! daja razne časopise in spre-! jema naročila na iste. Frosiva zahtevati listke Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EnO krono najfrilde izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva I a h t f* v a i; i I i s t k e ! PoEor! Eno krono nagrade Fozor! Eno krono nagrade! Jesenske novosti razlicnega blaga za oblcke so ravnokar dosle v velikan- ski izbcri po najnoveji modi in izvanredno nizkih ccnah. Ker zaradi premalega prostora po- večam svojo trgovino, se najuljudnoje priporočam slavnemu občinstvu za obi- leh obisk in zagotävljam najcenejšo in solidno postre/bo. Ant. Bohinski, Corso G. Verdi 35. I wane FoüDersic avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesla šh 17. iriporoča slavnenui občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo naaFobuih spomcnikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš- kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno- seško stroko spadajoča dela po prav zmernih ceuah. üinshi sodi na prodai. .Podpisani ima ua prodaj vecjo muožimo viuskili sodov od ()—7 liektolitrov in od 14—30 hcktolitrov. Cena po dogovoi'ii. Egid Jeglič, Sclo v T^jubljaui, Itesljeva cesta VI Schichtovo milo Št. 2738|E Gorica, 22. sept. 1907. • Razglas. Podpisano ruvnateljstvo naziianju? (hi vsled sklepa precastiteg*a varstva z dno 16. sep- teml)ra t. 1. se zvišajo ohresti hranilnih vlou»* za sedaj za en cetrt na sto, todaj od 4°|0 na ^l/jo in sicer od 1. oktobra 1907 naprej. Zastavljavnica in z njo združena hranilnica. A^oditelj. Kerševani & Čuk -------------GORlCil - Stolni trg 9 (piazza Duomo) - GORICsi priporoč;iv;i svojo /alogo ši\'u]nili slrojev raznih sisteniov \ za umetno vezenje (rekamiranje), kalere pro- M dajava lndi na mesečne obroke. — .%a1oLst i\ dvokoles. — ^fehuiiičiia dehivi&ica if konec Rašlela šl. 4 sprcjema vsako popravo ši- ' valnih strojev dvokoles, pušk in saniokrnsov.. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let.