Kamniški QbČAN Št. 18 49. leto Kamnik, 21. oktober 2010 Novega župana bomo izvolili to nedeljo! V kamniški občini bomo volivke in volivci v nedeljo, 24. oktobra, ponovno odšli na volišča in izvolili svojega župana. Medtem, ko je večina slovenskih občin dobila župana že v prvem krogu volitev, je izid volitev 10. oktobra določil, da se bosta v drugem krogu županskih volitev v Kamniku pomerila dosedanji podžupan Brane Golubovič, ki je zbral 3.993 oz. 32,60% glasov volivcev ter igralec in komik Marjan Sarec s 3.158 oz. 25,78% glasovi podpore. Mateju Toninu, skupnemu kandidatu NSi, SLS in SNS je za uvrstitev v drugi krog županskih volitev zmanjkalo le borih 371 glasov, saj je zbral 2.787 oz. 22,75%, glasov. Kandidatko SD mag. Julijano Bizjak Mlakar je volilo 1.268 oz. 10,35% Na voliščih v naši občini je bilo v nedeljo, 10. oktobra, ves dan živahno, saj smo volili župana, člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti. Mladi člani volilnega odbora na volišču v ©CRM, kj er so volili krajani KS Novi trg, so prijazno sprejeli volivce in poskrbeli, da je vse potekalo nemoteno. Foto: Vera Mejač volivcev, kandidata SDS Rudija Veršnika 603 oz. 4,92 % volivcev, Marjan Smole je zbral 225 glasov (1,84%), Zvone Potočnik pa 214 glasov (1,75%). Značilnost volitev je prepričljiva zmaga liste LTS-Za Kamnik v občinskem svetu. Po šestnajstih letih županovanja Toneta Smolnikarja bomo tako v nedeljo dobili novega župana: o tem bo odločil glas ljudstva in kot kaže res vsak glas, saj se obeta oster boj. Kljub volilni kampanji, ki se v zadnjem tednu stopnjuje, tudi z nizkimi udarci in širjenjem zlonamernih čenč ter sklepanju raznih zavezništev, verjamem, da se boste znali prav odločiti - po lastni vesti, na podlagi zaupanja v kandidata in z veliko mero odgovornosti. Urednica SASa MEJAC OKTOBER V ZNAMENJU TEKASKIH PRIREDITEV Terme Snovik prejele srebrno priznanje za »Naj kopališče 2010 včeraj zvečer so v Moravskih toplicah pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing in radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« že dvajsetič zapored podelili priznanja za najboljša slovenska kopališča. Drugo mesto v kategoriji srednje velikih in majhnih termalnih kopališčih so letos zasedle Terme « Snovik iz naše zelene Tuhinjske doline. S tem nadaljujejo tradicijo, da že vrsto let zapored osvajajo tovrstna prestižna priznanja, kar je prav gotovo največja spodbuda zagnanemu kolektivu na na-daljni poti. Akcija »Naj kopališče« je v dvajsetih letih dosegla izjemen razvoj, saj danes predstavlja ig rt o li il O ° LDS LDS Kamnik se zahvaljujemo vsem volivcem in volivkam občine Kamnik, ker ste svoj glas zaupali naši stranki. Vaša podpora pomeni vzpodbudo in obvezo, da odgovorno uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali. Priznanja in umetniške skulpture izolskega umetnika Matjaža Bornška najboljšim v kategoriji srednje velikih in majhnih termalnih kopališč so prevzele (z leve): Karmen Zura, vodja prodaje Terme Snovik za 2. mesto, Alenka Blagovič, vodja kadrovske službe Bio Terme-Mala Nedelja za 3. mesto in Janja Uran-kar, vodja wellnessa, spa in termalni center Terme Laško za 1. mesto. pomembno blagovno znamko. Glavni namen akcije je javnost seznaniti z razvojem turistične ponudbe in novostmi med storitvami na slovenskih kopališčih. Sodelovanje je tudi dobra promocija za utrjevanje prepoznavnosti na slovenskem trgu. 60 tisoč glasov se je porazdelilo med 100 slovenskih kopali- Veronikin tek po ulicah Kamnika, ki ga je Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik po dobro sprejetem lanskoletnem teku organizirala drugič, je na sončno soboto, 9. oktobra, privabil nekaj manj kot sto tekmovalcev. 7800 metrov dolgo progo s štartom in ciljem na Glavnem trgu je najhitreje pretekel Matic Slabe s časom 24 minut in 21 sekund pred Urošem Tomcem in Mitjem Kotnikom. V absolutni ženski kategoriji je slavila Karmen Orehek, druga je bila Karmen Erčulj, tretja pa Ema Stupar. Med najmlajšimi sta bila šč. V kategoriji srednje velikih in majhnih termalnih kopališč se je za Terme Snovik odločilo 18,51 % oglaševalcev, kar je prineslo 2. mesto in so za prvo uvrščenim Well-ness parkom Laško zaostale le za skromen odstotek. »Prejeto priznanje je vsem zaposlenim v Termah Sno-vik potrditev, da svoje delo opravljamo učinkovito in da nam naši obiskovalci zaupajo. Še naprej se bomo trudili zagotoviti dobro počutje pri nas, obenem pa sledili trendom v razvoju eko ponudbe ter delovali v sozvočju z naravo,« nam je po prejemu priznanja povedala Karmen Žura, vodja prodaje Term Snovik. saSa mejac najhitrejša Matevž Planko in Gaja Perko. Kot so povedali tekači, so se kamniške tekaške prireditve udeležili tako zaradi lepe trase po starem mestnem jedru kot zaradi druženja in lahkotnega treninga pred Ljubljanskim maratonom. Na tem največjem tekaškem dogodku, ki se bo zgodil to nedeljo v Ljubljani, namreč srečamo veliko tekačev s kamniško-domžalskega konca. Vsem želimo srečno, hitre noge in močno srce, predvsem pa še veliko tekaških užitkov. saSa mejac Čar jeseni in darovi narave Narava se je odela v čarobne barve in pisano listje nam med sprehodom šelesti pod nogami. Jesen je čas, ko je narava radodarna s svojimi darovi. Je čas trgatev, obiranja dozorele letine sadežev in plodov, sladkanja s kostanjem in dišečim domačim jabolčnikom. V pravem malem arboretumu sadnih sort v Nevljah smo obiskali Lada Dobrovoljca, ki ima v sadovnjaku kot rezultat dolgoletnega skrbnega dela nacepljenih več kot 800 sort jabolk, 200 sort hrušk, češpelj, grozdja... Tunjice se ponašajo z več kot 200-letno tradicijo sadjarstva, ki jo nadaljuje Sadjarsko - vrtnarsko društvo Tunjice. Predsednik društva Valentin Zabavnik opisuje tradicijo in prizadevanja za ohranitev starih sort jabolk z željo, da bi s pomočjo Občine Kamnik dosegli večje sožitje mesta in vasi ter pri prebivalcih povečali zavest o kvalitetnem domačem sadju, jabolku. Jabolčnik, ki je najboljši iz neškropljenih starih sort jabolk, smo stisnili na kmetiji Janeza Nograška, po domače Spodnji Naum v Tunjicah, vam pa razkrivamo recept za najokusnejši domači napitek. O vsem tem na 8. strani. Na ulicah pa smo povprašali občane, kako doživljajo jesen ter lepe in manj prijetne plati tega letnega časa. Na 7. strani Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 5. novembra. Rok za oddajo člankov je v petek, 29. oktobra; za oglase in zahvale pa v sredo, 3. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, fax: 01/83 19 860, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si P PAX # #P SVECA LUNA = 5 različnih možnosti (vložek, Cekoci vosek, baterija) noma nov izdelek našega lastnega razvoja: Bliža se 1. november, zato smo za vas pripravili pester izbor nagrobnih sveč z 10% popustom Delovni čas: pon.-pet. od 8h-12h in od 14h-18h, sobota od 8h-12h, od 25. 29. 10. non stop od 8h-18h, sobota, 23. in 30. 10., ter nedelja, 31. 10., od 8h-13h SVEČARNA STELE TRADICIJA OD LETA 1701 - KORAK PRED DRUGIMI 21. oktober 2010 AKTUALNO: O VOLITVAH Kamniški ObČAN Izvolili smo nov občinski svet, za župana v drugi krog Brane Golubovič in Marjan Šareč V kamniški občini bomo volivke in volivci v nedeljo, 24. oktobra, ponovno odšli na volinËa in izvolili svojega župana. Medtem, ko je večina slovenskih občin dobila župana že v prvem krogu volitev, je izid volitev v nedeljo, 10. oktobra, določil, da se bosta v drugem krogu županskih volitev v Kamniku pomerila Brane Golubovič, ki je zbral 3.993 oz. 32,60% glasov volivcev in Marjan Šarec s 3.158 oz. 25,78% glasovi podpore. Mateju Toninu, skupnemu kandidatu NSi, SLS in SNS je za uvrstitev v drugi krog županskih volitev zmanjkalo le borih 371 glasov, saj je zbral 2.787 oz. 22,75%, glasov. Kandidatko SD mag. Julijano Bizjak Mlakar je volilo 1.268 oz. 10,35% volivcev, kandidata SDS Rudija Veršnika 603 oz. 4,92 % volivcev, Marjan Smole je zbral 225 glasov (1,84%), Zvone Potočnik pa 214 glasov (1,75%). Značilnost letošnjih lokalnih volitev je nizka volilna udeležba, saj je volilo le 50,87 odstotka volilnih upravičencev. V občini Kamnik je od 23.098 volilnih upravičencev na volišča odšlo 12.355 volivcev, kar pomeni 53,49 odstotno udeležbo. Volili smo župana, sestavo občinskega sveta in sestavo svetov krajevnih skupnosti. Zastopanost v občinskem svetu in svetih krajevnih skupnosti je že znana, tako, da bodo lahko v novem sestavu že kmalu pričeli z delom. CATV Značilnost volitev je prepričljiva zmaga liste LTS-Za Kamnik v občinskem svetu ter uspeh političnega novinca, sicer igralca in komika Marjana Šarca, ki se mu je z medijsko prepoznavnostjo uspelo uvrstiti v drugi krog županskih volitev, kjer se bo pomeril z dosedanjim podžupanom Branetom Golubovičem, ki se z občinsko politiko ukvarja že vrsto let. Velik uspeh liste LTS - Za Kamnik Da so zmagovalke letošnjih lokalnih volitev neodvisne liste se je potrdilo tudi v Kamniku. S skoraj 20 odstotki glasov je velik uspeh dosegla lista LTS - Za Kamnik, ki je bila presenečenje že na volitvah pred štirimi leti. Tudi NSi je uspešno nastopila na volitvah v Kamniku in je s 13,50% glasov druga najmočnejša stranka v občini, prehitela je celo SDS. Mekinjcani so volili v krajevnem domu. V 29-članskem občinskem svetu občine Kamnik bo najmočneje zastopana Lista Toneta Smolnikarja LTS - Za Kamnik, ki je zbrala 19,69 % glasov in si s tem zagotovila kar 7 svetniških mest. Kljub pomislekom, da bo LTS - Za Kamnik z odhodom župana iz aktivne občinske politike nekoliko izgubila na moči, se to ni zgodilo. V novem mandatu bo imela kar Učilnice v podružnični šoli v Nevljah so se spremenile v prijetna domača volišča. sedem svetnikov in svetnic, celo eno svetnico več kot doslej. Dosedanjim članom Marinki Mošnik, Nives Matjan, Marjanu Osolni-ku, Vidu Repanšku, Rudolfu Pfajfarju in Jožetu Zagorcu se bo pridružila Karla Urh. Zanimivo je, da je lista LTS - Za Kamnik edina od samostojnih list, ki se ji je uspelo uvrstiti v občinski svet. Nobena od ostalih samostojnih kandidatnih list - Lista Zvoneta Potočnika, Levčkova lista Za Kamnik, Lista za moje mesto in vas, Neodvisna lista Daniela Kovačiča za občino in ekologijo - ni uspela zbrati zadostnega števila glasov za mesto v občinskem svetu. Letošnje volitve so okrepile tudi moč Nove Slovenije, ki je s 13,50% glasovi druga stranka »po moči« oziroma številu sedežev v občinskem svetu v občini (in krepko nad državnim povprečjem!) in bo namesto dosedanjih treh imela štiri občinske svetnike: mag. Matej To-nin, Matej Slapar, Ivo Stražar in Ivan Sekavčnik. Zanimivo je, da je NSi po moči prehitela celo SDS. Štiri svetnike bo (namesto dosedanjih šest) z 12,73 % glasov imela tudj SDS: Damjan Hribar, Suzana Šimenc, Rudi Veršnik in Robert Kokotec. Z 10,93 % glasov bo štiri svetnike imela tudi SD in sicer so to mag. Julijana Bizjak Mlakar, Barbara Besek, Zvonimir Kolenik in Jože Goltnik. SD bo v novem mandatu imela dva svetnika več kot doslej. Precejšnje presenečenje je tudi uspeh DeSUSa, ki je z 9,39% glasov izboljšal pozicijo v občinskem svetu z enega svetniškega mesta na kar tri svetnike, to so Anton Iskra, Gordan Ambrožič Ma-lenšek in Jožef Lenarčič. LDS ima z 8,56% glasov tri svetnike: Matejo Poljanšek, Nušo Svete in Marjana Sem-primožnika, medtem, ko je imela doslej šest svetniških mest. Padec gre verjetno pripisati predvsem položaju LDS na ravni države, je pa potrebno dodati, da je kamniška LDS presegla nivo državnega LDS povprečja. Zares je tokrat na lokalnih volitvah kandidirala prvič in s 5,32% glasov dosegla, da bo Zaresov svetnik v občinskem svetu Janez Balantič. Kamniška SLS je s 4,39% dobila enega svetnika - Jožeta Korošca, SNS s 3,58% svetnico Nino Mavrin in SMS - Zeleni Evrope s 3,08% svetnico Majo Suhoveršnik. V novem mandatu se tako obeta pestra sestava občinskega sveta, upamo le, da bo to prineslo več konstruktivnih in plodnih razprav ter modrih odločitev za napredek naše občine in kvalitetno življenje nas - občanov. SAŠA MEJAČ foto: VERA MEJAČ OBVESTILO V skladu z določilom 107. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS št. 94/07 - UPB3 in 45/08) se v drugi krog volitev, ki bo 24. 10. 2010 uvrstita kandidata: Brane Golubovič, roj. 10.8.1969, Kamnik, Klavčičeva ulica 5 Predlagatelj: Duško Papež in skupina volivcev in Marjan Šarec, roj. 2.12.1977, Šmarca, Jeranova ulica 6 Predlagatelj: Stanko Kregar in skupina volivcev 1. 2. Številka: 041-0004/2010 Datum: 18. 10. 2010 mag. Dušan Žumer, l.r. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE KAMNIK Rezultati volitev za župana občine Kamnik po voliščih - 10. oktobra 2010 VOLIŠČE Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov JULIJ BIZJAK ANA i/ILAKAR KULTURNI DOM MOTNIK 6 3.39 20 11.30 68 38.42 2 1.13 4 2.26 55 31.07 22 12.43 KULTURNI DOM ŠPITALIČ 1 0.70 29 20.42 30 21.13 0 0.00 8 5.63 58 40.85 16 11.27 KULTURNA DVORANA LAZE 2 0.29 30 4.36 101 14.68 4 0.58 14 2.03 485 70.49 52 7.56 KULTURNI DOM ŠMARTNO 6 1.55 49 12.66 93 24.03 0 0.00 17 4.39 208 53.75 14 3.62 KS PŠAJNOVICA, MALI RAKITOVEC 0 0.00 8 8.89 36 40.00 0 0.00 3 3.33 34 37.78 9 10.00 KULTURNI DOM SREDNJA VAS 4 1.27 63 20.06 91 28.98 0 0.00 15 4.78 132 42.04 9 2.87 GASILSKI DOM SELA PRI KAMNIKU 0 0.00 34 11.30 164 54.49 2 0.66 28 9.30 51 16.94 22 7.31 OŠ F. ALBREHTA, PODRUŽ. NEVLJE 6 0.85 212 30.11 177 25.14 12 1.70 32 4.55 199 28.27 66 9.38 OŠ F. ALBREHTA, PODR. VR. PEČ 3 1.85 39 24.07 36 22.22 2 1.23 8 4.94 61 37.65 13 8.02 KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ 4 1.07 99 26.40 125 33.33 2 0.53 14 3.73 97 25.87 34 9.07 OŠ STRANJE, PODRUŽNICA GOZD 1 0.37 99 36.53 76 28.04 2 0.74 19 7.01 55 20.30 19 7.01 OSNOVNA ŠOLA STRANJE 14 1.75 294 36.84 219 27.44 9 1.13 57 7.14 154 19.30 51 6.39 ŠPORTNO KULTURNO DRUŠ. MEKINJE 19 2.96 141 22.00 205 31.98 20 3.12 28 4.37 171 26.68 57 8.89 OŠ F. ALBREHTA, PODR. TUNJICE 3 0.91 93 28.10 87 26.28 32 9.67 25 7.55 79 23.87 12 3.63 OSNOVNA ŠOLA MARIJE VERE 17 1.08 408 25.95 730 46.44 25 1.59 73 4.64 160 10.18 159 10.11 KULTURNI DOM ŠMARCA 21 3.00 433 61.86 98 14.00 2 0.29 31 4.43 90 12.86 25 3.57 KULTURNI DOM VOLČJI POTOK 2 0.96 95 45.45 36 17.22 5 2.39 9 4.31 33 15.79 29 13.88 OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24 17 1.72 194 19.58 371 37.44 37 3.73 61 6.16 149 15.04 162 16.35 ŠOLSKI CENTER R.MAISTRA KAMNIK 2 0.47 80 18.87 135 31.84 15 3.54 24 5.66 72 16.98 96 22.64 GD KAMNIK, LIVARSKA 1 31 3.34 236 25.46 402 43.37 22 2.37 45 4.85 85 9.17 106 11.43 KULTURNI DOM PODGORJE 5 1.10 154 33.85 114 25.05 7 1.54 24 5.27 104 22.86 47 10.33 OŠ TOMA BREJCA KAMNIK,ŠUTNA 39 21 2.25 231 24.79 376 40.34 14 1.50 34 3.65 112 12.02 144 15.45 PREDČASNO GLASOVANJE 28 4.35 114 17.70 221 34.32 10 1.55 29 4.50 139 21.58 103 15.99 VOLIŠČE, KI JE DOSTOPNO INVALIDOM / / / / / / / / / / / / / / GLASOVANJE PO POŠTI 1 7.69 3 23.08 2 15.38 1 7.69 1 7.69 4 30.77 1 7.69 zbrala in pripravila SAŠA MEJAČ Kamniški ObČAN AKTUALNO 21. oktober 2010 Krajani Velike Lasne pridobili asfaltiran cestni odsek Slavnostni trak sta prerezala župan Tone Smolnikar in predsednik KS Vranja Peč Avgust Smešnjavec ob pomoči najmlajših krajanov, ki so s prijetnim programom pospremili slovesnost. V četrtek, 7. oktobra, sta bili slovesno obeleženi cestni investiciji kot pomembni pridobitvi za krajane KS Vranja Peč, tako asfaltiran cesti odsek na Veliki Lašni kot urejena cesta s Kolovca proti Domžalam. Na Veliki Lasni so pridobili nov, asfaltiran cestni odsek, ki za krajane te in okoliških vasi predstavlja pomembno cestno povezavo predvsem s sosednjo občino Lukovica in avtocesto. Občina Kamnik je za sanacijo lokalne ceste Velika Lasna — Ena najbolj obremenjenih lokalnih cest bo posodobljena Obrše, ki je potekala v dolžini 800 metrov, namenila 85.500 evrov proračunskih sredstev. Predsednik KS Vranja Peč Avgust Smešnjavec je dogodek izkoristil za zahvalo krajanom, ki so nesebično pomagali pri realizaciji projekta, ter županu in njegovim sodelavcem za posluh in realizacijo projekta. Za prijeten program so poskrbeli najmlajši krajani, novo cesto pa je blagoslovil župnik Štefan Stele. Ta je ob koncu posebno zahvalo namenil županu Smolnikarju, saj mu je v štirih mandatih uspelo postoriti zares veliko tako za krajevno skupnost kot za občino. Dokončana izgradnja petih prepustov na lokalni cesti s Kolovca v sosednjo občino Domžale Na občini Kamnik so že v letu 2009 začeli z gradnjo podcestnih prepustov na tej lokalni cesti, sanacija pa je potekala na predelih, katere je neurje s poplavami prizadelo septembra 2007. Ob lokalni cesti namreč poteka hudournik, ki večkrat prečka lokalno cesto, ob večjih nalivih pa prestopi bregove. Ker je bil cesta v takih primerih tudi neprevozna, je bila sanacija nujno potrebna. V letu 2009 sta bila zgrajena dva prepusta, za kar je Občina namenila 70.000 evrov proračunskih sredstev. Letos so nadaljevali z gradnjo še treh vzdolž ceste. Občina Kamnik je za investicijo v letošnjem proračunu namenila 80.000 evrov, svoj delež pa je primaknila tudi država, ki je v letošnjem in lanskem letu zagotovila sredstva v višini 55.000 evrov za utrditev brežin in urejanje struge. Ureditev prepustov je bil hkrati tudi pogoj, da Ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO nadaljujeta v tem letu z urejanjem hudourniške struge. Predsednik krajevne skupnosti Avgust Smešnjavec je na uradnem odprtju zahvalo namenil županu s sodelavci, posebej Matjažu Srši z oddelka za gospodarske javne službe in podžupanu Rudolfu Pfajfarju, ki se je v zadnjih letih intenzivno zavzemal za sanacijo ceste, ki za okoliške prebivalce pomeni pomembno oziroma eno glavnih poti v dolino. Župan Smolnikar je v nagovoru krajanom poudaril, da se je ves čas županovanja zavzemal za enakomeren razvoj občine, o čemer zagotovo pričata tudi omenjena dogodka. NIKA VRHOVNIK Težko pričakovana in tudi že přepotřebná obnova lokalne ceste v Podgorju, ki je prometno ena najbolj obremenjenih lokalnih cest v občini, poteka po predvidenih terminskih načrtih in naj bi bila zaključena do konca meseca. Občina je za investicijo, ki poleg sanacije vozišča vključuje izgradnjo dveh otokov za umirjanje prometa, izgradnjo prehoda za pešce, dveh avtobusnih postajališč, javne razsvetljave in pločnika za pešce v dolžini 650 metrov, namenila 282.000 evrov proračunskih sredstev. Izvajalci del v teh dneh pričenjajo z asfaltiranjem in po končanih asfaltnih delih bo promet sproščen ob delni zapori, nadaljevali pa bodo z izgradnjo pločnika. Celotna investicija bo v veliki meri pripomogla k večji prometni varnosti na tem delu. Na lokalni cesti Kolovec je zgrajenih pet prepustov. Nov pločnik za varnejšo pot V zadnjih septembrskih dneh so v Stranjah tudi uradno predali namenu 170 metrov dolg odsek pločnika od državne ceste proti naselju Zagorica in naprej proti Kregarjevemu. Novo pridobitev, ki bo pripomogla k večji varnosti na območju, kjer poteka tudi šolska pot, Predsednica KS Kamniška Bistrica Karla Urh je toplo pozdravila zbrane krajane in jim s pevskim zborom O© Stranje pripravila prisrčno dobrodošlico. V svojem govoru je, tako kot župan Tone Smolnikar, izpostavila skupne aktivnosti kraja, občine in države za izboljšanje prometne varnosti na regionalni cesti na območju Stranj in Stahovice. ICíuimišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 21.10. 2010. je odprl župan Tone Smolnikar s podžupanoma Rudolfom Pfaj-farjem in Branetom Golubovi-čem in sodelavci ter predsednico KS Kamniška Bistrica Karlo Urh. Občina je k investiciji, vredni dobrih 400.000 evrov, primaknila 100.000 evrov proračunskih sredstev. Kot je izpostavil župan Tone Smolnikar, bodo na Občini skupaj z državo nadaljevali z aktivnostmi in ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na regionalni cesti na območju Stranj in Stahovice, spomnil pa je tudi na velika sredstva v vrednosti preko dveh milijonov evrov, ki jih je Občina Kamnik v zadnjih dveh letih namenila za varne šolske poti ter ostale ukrepe v prometu, predvsem na območju Tuhinjske doline in na relaciji od Stranj do Črnivca. Občina Kamnik bo na območju Stranj nadaljevala z izvajanjem ukrepov z naslova Sporazuma o sofinanciranju izvedbe ukrepov za izboljšanje stanja prometne varnosti na regionalni cesti, ki je bil podpisan s strani Direkcije za ceste RS in Občine Kamnik. V okviru sporazuma bo potekala gradnja pločnika v naselju Spodnje Stranje v predvideni dolžini 450 metrov, za kar je v občinskem proračunu namenjenih 179.500 evrov. Na občini so že izvedli javno naročilo in podpis pogodbe z izvajalcem, v oktobru pa državne službe načrtujejo izgradnjo ukrepa za umirjanje prometa pred naseljem Stranje. Predsednica KS Kamniška Bistrica Karla Urh na slovesnosti ob odprtju novega pločnika ni skrivala zadovoljstva nad še enim uspešno zaključenim projektom. Zahvalila se je Občini Kamnik in krajanom za sodelovanje, saj so s skupnimi močmi uspeli zagotoviti pogoje za realizacijo projekta. VERA MEJAČ Vi sprašujete, župan odgovarja V zadnji številki Kamniškega občana sem v tej rubriki zapisal, da gre za moj zadnji odgovor v nizu odgovorov, ki sem jih objavljal v tej dolgoletni rubriki našega lokalnega časopisa. Izkazalo se je, da temu ni tako in danes z veseljem odgovarjam na številna vprašanja, kijih občani naslavljate name v zvezi z odnosi med Meščansko korporacijo Kamnik ter Občino Kamnik ter v zvezi s pomanjkanjem prostora na kamniških Žalah. Prav danes me je g. Klemen, direktor KPK d.d., obvestil, da so včeraj oddali zadnjo možno površino za grob. Občina Kamnik se je tega problema zavedala že pred leti, zato je tudi pričela s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, na osnovi katerega bi bila možna širitev površin za žarne in klasične pokope, kot to predvideva veljavni ureditveni načrt. Kot sem v tej rubriki že pisal, seje postopek ustavil na pristojni Upravni enoti, in sicer iz razloga, da so zemljišča, na katerih je predvidena širitev pokopališča, predmet denacionalizacijskega postopka. Meščanska korporacija Kamnik je namreč za ta zemljišča vložila denacio-nalizacijski zahtevek za vračilo zemljišč v naravi. Skupaj s sodelavci sem se večkrat pogovarjal s predstavniki Meščanske korporacije Kamnik, kako zadevo urediti v vsesplošno korist, vendar do konkretnega dogovora nikdar ni prišlo. Dejstvo je, da denacionalizacijskipostopki za vračilo zemljišč, ki jih v svojem zahtevku zahteva Meščanska korporacija Kamnik, tečejo pred različnimi organi ter na različnih ravneh. Prav tako ne gre spregledati dejstva, daje v enem izmed postopkov Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi ugotovilo, da člani sedanje Meščanske korporacije Kamnik po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti o vračanju premoženjskih pravic, niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic. To pa je mnenje, ki ga bo potrebno upoštevati tudi v vseh ostalih denacionalizacijskih postopkih, v katerih kot upravičenec nastopa Meščanska korporacija Kamnik. To pa z drugimi besedami pomeni, da se lahko postopki spet vlečejo »v nedogled«. Zaradi tega je bil organiziran ponovni sestanek s člani Meščanske korporacije Kamnik, na katerem je podžupan Rudolf Pfajfar s sodelavci s predstavniki Meščanske korporacije Kamnik dosegel sporazum, da bo podpisan dokument, na osnovi katerega bo Občina Kamnik kljub uvedenim, a še ne zaključenim denacionali-zacijskim postopkom, lahko pridobilagradbeno dovoljenje ter začela s postopkom širitve kamniških Zal. Prepričan sem, da gre za pomemben dokument, ki bo koncesionarju KPK d.d. omogočil normalno opravljanje koncesionirane dejavnosti, saj veljavni ureditveni načrt predvideva ureditev zadostnega števila grobov za dolgoročno obdobje, pa tudi ureditev nove dostopne ceste in poslovilnega objekta. Na omenjenem sestanku je beseda tekla tudi o Malograjskem stolpu, saj Občina Kamnik pripravlja dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za primernejšo ureditev tega koščka naše občine. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pogoj za kandidiranje na bližnjem razpisu Ministrstva za kulturo, na osnovi katerega bo mogoče pridobiti evropska in državna sredstva za ureditev tega pomembnega objekta naše kulturne dediščine. Urejeni objekt bomo s ponosom namenili obiskovalcem, ki jih je iz leta v leto več (v letošnjem letu je Mali grad obiskalo že cca. 3.000 turistov, kar je enkrat več kot leta 2009). Naj povzamem: tudi predstavniki Meščanske korporacije Kamnik so na sestanku poudarili, da se zavedajo dejstva, kako pomembna je za razvoj starega mestnega jedra pridobitev evropskih sredstev, prav tako pa se zavedajo tudi pomembnosti širitve pokopališča na kamniških Žalah in zato nikakor ne želijo biti razlog za zaviranje razvoja naše občine. Zaradi navedenega so zatrdili, da bodo podpisali dogovor o soglasju k pridobitvi gradbenega dovoljenja za obe omenjeni lokaciji. Občina Kamnik pa se bo zavezala, da bo v primeru pravnomočne vrnitve zahtevanih zemljišč v naravi, le-ta od Meščanske korporacije odkupila v skladu s cenitvenim poročilom sodno zapriseženega cenilca. Dogovor z omenjeno vsebino je bil že posredovan predstavnikom Meščanske korporacije Kamnik in pričakujem, da bo podpisan takoj, ko se bodo z njim seznanili člani Gospodarskega odbora korporacije. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Vrata odprl novi vrtec Oblaček V četrtek, 7. oktobra je 28 kamniških malčkov prvič prestopilo prag novega Vrtca Oblaček na Trdinovi ulici v južnem delu Kamnika. Vrtec je nova enota Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda, obe enoti pa sta namenjeni prvi starostni skupini. Občina Kamnik je namreč v juliju objavila Javni poziv za zbiranje ponudb za oddajo prostorov za najem izvajanja programa predšolske vzgoje z namenom, da najame prostore za nove oddelke otroškega varstva (do 5 oddelkov predšolske vzgoje I. starostnega obdobja). Na Občini sicer načrtujejo v oktobru tudi odprtje koncesijskega Vrtca Zarja, ki bo sprejel 155 otrok, dela so že zaključena, urejena je tudi okolica z igrali. Še v letošnjem letu naj bi vrata odprl tudi nizkoenergetski vrtec Kamenček v prizidku k osnovni šoli 27. julij. Deloval bo kot nova enota VVZ Antona Medveda, kamor bo vključenih 80 otrok. Občina Kamnik bo tako samo letos zagotovila okoli 270 novih mest v kamniških vrtcih. 21. oktober 2010 ZANIMIVOSTI irssfm Pozdravljeni, ki ostajate med nami Veselo slavje v župniji Motnik Na žegnansko nedeljo, 10. oktobra, smo praznovali več kot 700-letnico posvetitve motniške farne cerkev sv. Jurija in štirikratni jubilej našega župnika Franca Hočevarja^ Gospod Hočevar, ki je v motniško faro prišel kot upravitelj Župnije Motnik leta 1980, je poleg tridesetletnega jubileja slavil tudi svojo sedemdesetletnico, 35-letnico duhovništva, po svojem zavetniku Frančišku Asiškem pa je pred dnevi praznoval tudi svoj god. V počastitev župnikovih jubilejev smo se Motničani polno-številno udeležili dopoldanske enajste maše, po kateri je v ta namen stekel tudi kratek program. Začeli smo ga motniški pevci z dvema kiticama pesmi »S skupno pesmijo«. V pozdravnem nagovoru je domačin in ključar Pavle Pungartnik povedal: »Spoštovani gospod župnik Franc Hočevar. V tem času slavite svoj kar štirikratni praznik. To je trideset let življenja v Motni-ku in vodenja naše župnije, 35 let svojega duhovništva, praznujete svojo 70-letnico, tik ob naši Roženvenski Materi Božji pa ste praznovali tudi svoj god. Skupaj z vami praznujemo in se veselimo teh jubilejev vsi farani prav na nedeljo, ko praznujemo žegnansko nedeljo in je ta cerkev bila posvečena. Pota mimo Motnika so vas vodila že pred mnogo leti, ko ste še samo od daleč opazovali lepoto dveh cerkvic na hribu, ki sta bili nekaj posebnega in še niste bili čisto gotovi ali gre samo za dva zvonika ali za kako drugačno kombinacijo. Kot vemo, je že takrat pogled na ta hribček v vsej svoji posebnosti zbujal v vas posebno zanimanje. In veliko pozneje, ko vas je Božja roka pripeljala v to faro, ste videli, da gre za dve samostojni cerkvi, ki sta med seboj oddaljeni samo šest metrov. Od takrat naprej ste ta hribček premerili po dolgem in počez, premerili tako ali drugače, se nanj povzpeli neštetokrat. Ko je Frančišek Asiški nekoč leta 1205, kot že tolikokrat poprej, spet molil v cerkvici sv. Damijana pod Asizijem, je ne- nadoma zaslišal glas, kako mu Kristus s križa govori: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo«! Frančišek je vzel ta glas resno, dobesedno. Prodal je številne bale očetovega blaga, izkupiček pa izročil župniku cerkvice sv. Damijana, da bi ta obnovil kapelo. Besni oče Ber-nardone je zahteval od Frančiška, naj mu vrne denar, sicer se bo moral odpovedati dediščini. Frančišek je očetu vse vrnil in se dediščini tudi odpovedal. Po prihodu v Motnik ste tudi vi gotovo slišali notranji glas, ki je klical po obnovi dveh cerkva na hribu, pa tudi tistih v sosednjih farah, klic po obnovi najprej bivališča v stari mežnariji in nato klic po zgraditvi novega farovža. Znamenite orgle na našem koru iz leta 1831 so dolgo čakale na obnovitev, tudi te ste dali obnoviti, česar smo še posebno pevci bili zelo veseli. Sploh ste z gospodarnim ravnanjem, z božjo pomočjo in s pomočjo faranov pripeljali vsa dela do tega, kar imamo danes. Uspele so vam neverjetne stvari in poseben čar prinaša zadnja obnovljena nekdanja ©marski gasilski pevski zbor na srečanju gasilskih pevskih zborov in skupin v Gornji Radgoni ©marski gasilci radi pojejo Na prijetno jesensko soboto, 9. oktobra, sta prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona in Gasilska zveza Slovenije priredila 26. Republiško srečanje gasilskih zborov in skupin v Gornji Radgoni. Letošnja revija je bila še posebej slovesna, saj tamkajšnji Gasilski oktet PGD Gornja Radgona obeležuje 50. obletnico pesmimi slovenskih avtorjev, nato pa je s po eno slovensko pesmijo nastopilo še 15 gasilskih pevskih zborov in skupin iz vse Slovenije — 11 moških, 2 ženska in 2 mešana. S pesmijo Dve beli brezi (prir. Jožeta Leskovarja) smo se predstavili tudi pevke in pevci Gasilskega pevskega zbora Prostovoljnega gasilskega Z mešanim zborom PGD Zbu-re smo v zadnjem delu koncerta združili glasove v Pozdravni pesmi, združeni moški zbori pa so ponovno navdušili z izžareva-jočim ponosom in predanostjo v pesmih Slovenec sem, Oj Triglav moj dom in Gasilski himni. Abrahamovci so po prireditvi za vse udeležence pripravili pogo- ■■ " ■ ■■■v./ ^.rj:^!^ j; delovanja. Ob tej priložnosti sta jim čestitala in podelila priznanja predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren ter slavnostni govornik in ponosni gostitelj Dušan Zagorc, ravnatelj OŠ Gornja Radgona. V avli OŠ Gornja Radgona so slavljenci začeli koncert s štirimi društva Šmarca z zborovodkinjo Veroniko Šarec. Zbor je pred štirimi leti nastal iz prej tri leta delujočega moškega zbora. Do 50 let je sicer še dolgo, vendar smo glede na zagnanost, veselje do petja ter prijateljske in družinske vezi znotraj zbora na dobri poti. stitev na bližnji turistični kmetiji, kjer se je druženje nadaljevalo v enkratnem gasilsko-pevskem vzdušju. To je bilo naše drugo sodelovanje na tovrstnih srečanjih, prihodnje leto pa se snidemo v Dornberku na Primorskem. Helena Spruk za PGD ©marca grajska kapela in cerkev. sv. Marije Magdalene, ki je po obnovi zasijala v vsej svoji lepoti. Farani smo na vas ponosni, smo vas veseli in smo vam hvaležni, da ste v vseh teh letih vodenja naše župnije napeli vse sile, zbrali veliko moči, da ste vse napore zmogli in da ste vse zastavljene cilje pripeljali do ugodne rešitve. Kot radi rečete sami, naj rečemo tudi mi: BOG VAM POVRNI! In povrne naj vam za vse, kar ste cerkvi in cerkvenemu življenju dali, kar ste s tem dali Motniku in tudi zanj naredili. Naj vas zavetnik Frančišek čuva in vas v vaši službi vodi varno še naprej, naj vam Bog nakloni trdnega zdravja in moči ter vas ohrani še dolgo med nami. Ob vašihpraz-nikih pa vam najprej iskreno čestitamo, nato želimo vse najboljše ter ne nazadnje kličemo BOG VAS VARUJ ŠE MNOGO LET!« Po pozdravnem nagovoru sta Barbara in Martina v imenu vseh faranov Motnika izročili župniku šopek cvetja in darilo. Roman Urh, tudi zvesti cerkveni ključar in me-žnar, pa se je v imenu članov organizacijskega odbora za pripravo tega praznovanja zahvalil vsem faranom za sodelovanje in prispevke. Še posebna zahvala je veljala domačim dobrim gospodinjam, ki so pripravile čudovite dobrote in bogato pojedino pred cerkvijo. Povabil je tudi vse zbrane, da poslušajo Radio Ognjišče in glasbeno čestitko za Franca Hočevarja, ter na prijeten pogovor, prigrizek in skupno fotografiranje pred cerkvijo po pesmi Marija skoz življenje, ki sta jo za zaključek družno zapela oba motniška cerkvena zbora. Prijetno druženje smo nadaljevali ob dobrem kosilu pevci, ključarji in vsi, ki so župniku v pomoč pri različnih cerkvenih in drugih opravilih. Še posebej so se tudi tu, ob in po kosilu, ki ga je pripravila gospa Betka Piskar, predstavile gospodinje s svojimi slaščicami in z aranžmaji iz teh dobrot, iz katerih je bilo mogoče razbrali tudi jubilejne letnice 70 in 30. Čestitk, prijetnega vzdušja in petja kar ni bilo konca, kar pa se za takšne jubileje tudi spodobi. Marina DROLC foto: M.D. in Špela URH Razstava čipk v Budnarjevi I ■ v ■ hiSi Klekl arice in klekljarji Klekljar-skega društva Čebelica Moste pri Komendi, sekcija Nevlje, so v nedeljo, 10. oktobra, na dvorišču Bud-narjeve hiše v Zg. Palovčah prikazovali izdelovanje čipk. V razstavnem prostoru domačije pa so razstavili čudovite izdelke, ki so jih ustvarili v zadnjem letu. Prijetno popoldne v znamenju klekljanja in nežnih čipk so popestrile pesmi družine Berlec. Minulo nedeljo, 17. oktobra, pa smo v Budnarjevi hiši preživeli prijetno popoldne ob ljudski glasbi slovenskega podeželja, ki so ga pripravile Ljudske pevke Predice. Razstava čipk Klekljarskega društva Čebelica, sekcija Nevlje, je na ogled do konca novembra vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro, ko Budnarjeva hiša odpre vrata obiskovalcem. Turistično-lnformacljskl center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamni KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si SREČANJA s knjigo: Četrtek, 28. 10., ob 19. uri, knjižnica Kamnik GORA JE MOJA MUZA - planinstvo in gorništvo, doživljanje narave, tekmovanje s seboj in naravo spodbuja pisanje in fotografiranje, tudi na Kamniškem. In tako pisanje ima mnogo hvaležnih bralcev. O gorah, planinstvu, gornikih in podvigih skozi literaturo. Tomaž Humar: NI NEMOGOČIH POTI; V. Kopač: IVERI Z GRINTOVCEV; M.Lustrek: GORA JE MOJA MUZA; F. Malesič: SPOMIN IN SPOMIN GORA; I. Sivec: HUDOMUŠNI LJUBLJANSKI HRIBOLAZEC: po evropskih gorah po poteh Janka Mlakarja; C. Velkovrh: GORE IN SPOMINI OSTAJAJO: spomini s pohodov po slovenskih planinskih poteh in pri odpiranju razstav fotografij naravne in kulturne dediščine. SREČANJA s knjigo: Torek, 2. 11., ob 18. uri, knjižnica Šmarca Sestre Bronte in ljubezen v viktorijanskih časih / Zgodbe romanov sester Bronte (Viharni vrh, Jane Eyre ) nas popeljejo v svet romantične, nesmrtne ljubezni. Je v današnjem času še prostor za tako izjemno ljubezen? Vodi: Barbara Božič Sreda, 3. november, ob 19. uri v Kamniku Predstavitev knjige Kako so vase geranije lepe: zgodbe s slovenskih gora. Avtorica je bavarska profesorica glasbe Ines Seifert, ki že dve desetletji obiskuje slovenske gore. Pogovor z njo bo vodila Jožica Repanšek. ú DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora Petek, 29. oktobra 2010, ob 19.30 Vid Valič z gosti STENDAP Večer stand-up komedije Abonma Veronika in izven Vstopnina: 10 eur, dijaki in študentje 8 eur Torek, 2. novembra 2010, ob 19.30 SNG Drama Ljubljana KO SEM BIL MRTEV Burleska Maistrov abonma in izven Vstopnina: 15 eur, dijaki, študentje in upokojenci 12 eur Četrtek, 4. novembra 2010, ob 18.00 Zavod Druga godba BIBAMICA NA KONCERTU Lutkovna predstava Abonma Kam'nček in izven Vstopnina: 6 eur ú BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA www.domaciia.com Nedelja, 14. november, od 14. ure dalje MARTINOVO V POEZIJI, GLASBI IN DOMAČIH DOBROTAH. Kamniški ObČAN JESENSKI ČAS, PODEŽELJE IN DAROV 21. oktober 2010 7 Naša anketa CARJESENI Prostor v omari počasi zasedajo toplejša oblaËila, narava pa se odeva v čarobne barve. Jesen predstavlja žetev bogatih plodov, ki smo jih skrbno in z ljubeznijo gojili od spomladi. Jesen je čas, ko je narava radodarna s svojimi darovi, preden se odpravi počivat. Cas dišečega kostanja in toplega jabolčnika. Cas trgatev, sprehodov med pisanim jesenskim listjem, priprava ozimnice. Pesnica A. M. Lawler je napisala: »Polja požeta so in gola, zima kmalu bo prišla, oktober škrlaten ves in zlat rad ostal bi za vedno mlad.« Na ulicah smo povprašali občane, kako doživljajo jesen ter vse lepote in darove, ki nam jih ponuja ta letni čas. vnuki skoraj stepejo. Letos sem naredil tudi 10 litrov domačega jabolčnega soka. Seveda začnemo s pobiranjem darov narave že sredi poletja, zelenjava in sadje z domačega vrta pa je neprimerljiva s kupljenim v trgovini. Na eko tržnici opažam, da je povpraševanje in obisk ljudi vedno večje, kar se mi zdi krasno. Menim, da ljudje cenijo doma pridelano hrano, predvsem tisti, ki nimajo možnosti ali časa. vložim in vkuham v marmelado. Na vrtu pridelam ogromno sadja, še več je dela, a tudi veliko veselja. Sama ločim ljudi, ki so strogo mestni od tistih, ki so rojeni podeželani. Tisti, rojen na vasi, ima verjetno že gensko pogojeno ljubezen do dela na vrtu in to tudi spoštujemo pri drugih, pri mestnih ljudeh pa je vse odvisno od partnerjev. Mari: Čas jeseni mi pomeni zelo veliko, saj nam nudi obilo sadja ter lepe jesenske barve. Sem zavzeta gobarka in jesen je pravi čas za moj hobi, obožujem tudi nabiranje kostanja. Sama žal nimam svojega vrta, pomagam pa svojim sestram, ki mi v zameno podarita domačo zelenjavo in sadje. Najraje imam grozdje in jabolka, zato se vsako leto znova veselim letine. Mlajša generacija ima vedno manj časa, zato je tudi poudarka na domačih pridelkih manj, čeprav se stvari spreminjajo. Seveda to podpiram. Polde: Jesen obožujem zaradi darov narave. Užitek je pobiranje nagrade celoletnega dela. Nadvse rad imam trto v brajdi na vrtu, en mesec trgamo grozdje za vsak dan sproti, konec septembra pa preostanek oberemo in naredimo grozdni sok, za katerega se Ana: Všeč so mi jesenske barve, šelestenje listja. Jeseni se duša in telo umirjata, vmes pride tudi kakšen turoben, žalosten dan. Jeseni zelo rada nabiram kostanj. Rada sem v naravi, saj nimam lastnega vrta, zato tudi kupujem pridelke na tržnici. Jeseni najraje jem kaki. Imam občutek, da se zavest slovenskega kupca viša, da posegajo vedno bolj po slovenskih domačih pridelkih, zagotovo pa je premalo vzpodbude s strani mest, občin in države. Tilka: Zelo rada imam jesen, saj je primerna za sprehode s psom, nabiranje kostanja, občudovanje jesenskih barv. Rada slikam in imam veliko naslikanih jesenskih motivov, jesensko lepoto pogosto tudi fotografiram. Na vrtu obdelujem vse sama, zemljo zrahljam, sadim, žal mi je vsakega drevesa, ki ga moram zaradi omejenega prostora požagati, menim, da ni važno le sadje na drevju, temveč tudi cvet, vsaka vrsta sadja ima prelep cvet. Na vrtu imam češnjo, breskev, jabolka, marelice, hruške. Kar mi ostane od pridelka podarim sosedom, drugače pa iz jabolk stisnem naravni jabolčnik, marelice in slive Maja: Zadnjih deset let mi pomeni jesen najlepši letni čas, prej pa mi sploh ni bila všeč. Narava je jeseni namreč res najlepša. Veliko hodim po gozdu in me navdušuje pisanost listja. Jeseni komaj čakam radič, sedaj sadim jesenski česen za pomlad. Pred dvema letoma sem posadila kaki, ki je takoj obrodil. Še danes ne morem verjeti. Pozimi ga ovijem s flisom in je super. Starši imajo tudi doma veliko domačega sadja in zelenjave in sem vedno vesela, ko mi ga zapakirajo za domov. Odkar imam majhnega otroka se še bolj zavedam, koliko je pomembna narava in darovi, ki nam jih ponuja, menim pa, da dandanes pri mladih to velja bolj za modno muho. Sneža: Jesen imam načeloma rada, predvsem zaradi čudovitih barv, v katere se odene narava, priznam pa, da res ne maram deževnih in hladnejših jesenskih dni ter daljših noči. Žal nimam svojega prostora, zato domačo zelenjavo in sadje kupujem na tržnici, še bolj pa sem vesela, če mi kdo domače dobrote podari. Upam, da se mi bo kdaj izpolnila želja po lastnem vrtu, nedvomno bom potem še bolj uživala v lepotah jeseni. Angelca: Jesen imam zelo rada, saj se narava spreminja. Pogled na tople jesenske barve me vedno znova osreči, tudi jesenski pridelki, če dobro obrodijo. Imam lasten vrt in jesen je vedno pika na i mojemu delu. Zdi se mi pomembno, da gojim lastno sadje in zelenjavo in je premalo poudarjeno, kako je domače bolj zdravo. Danes namreč veliko ljudi kupuje v trgovinah sadje in zelenjavo, ki prihaja od daleč. Res je, da je doma na vrtu veliko dela, potrebno je vse spremljati vsak dan, a na koncu je trud zagotovo poplačan. Enkrat en pridelek obrodi bolj, drugič spet drugi. Od moje mladosti so se stvari zelo spremenile. Nekdaj je bila samooskrba veliko večja, danes pa bi bila največja katastrofa, če bi bile trgovine zaprte tri dni. Lickanje so poskusili tudi najmlajši udeleženci. NA GORI PRI SV. MIKLAVŽU Jesenska kmečka opravila se niso pozabljena V soboto in nedeljo, 9. in 10. oktobra, so člani Turističnega društva Gora na Sv. Miklavžu pripravili že tradicionalno prireditev pril