^ZA UVOD
Mirjam Podsedenšek, Zavod RS za šolstvo
RESNIČNOST LAHKO VSTOPI VVSAKO ZGODBO
V letošnjem razpisu Tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Na odru domišljije in resničnostiso zgodbe res pestre in slikovite.
Vsako leto obstanem zaradi preproste, naravne misli mladih, kjer se v njihovem pisanju prepleteta lepota in globina, pa tudi želja po iskanju prave poti in odgovora ... Enkratnega, neponovljivega, ki te usmeri v iskanje in potrditev osebnih spoznanj zase - in za druge.
Odgovor na vprašanje, zakaj objavljamo njihove naloge, tiči prav gotovo v tem, da so svojevrsten odsev naše učne, šolske prakse, prizadevanje vsakega posameznika, da bi vstopil v svet odraslih, se mu približal in ga razumel, predvsem pa v njem zaživel.
Prispevek Andraža Stevanovskega, mladega raziskovalca, in njegova raziskava o branju Visoške kronike med mladimi tako povezuje dvoje svetov: starega Tavčarjevega - ob analitičnem branju njegove Visoške kronike, in sodobnega, kjer avtor opozarja tudi na sistematično, natančno branje in pomen šolske interpretacije. O bralnih strategijah in njihovem pomenu v osnovnošolskih berilih v svojem prispevku piše tudi Petra Vnuk. V članku se posebej ukvarja z vprašanji o in ob besedilu, njihovo notranjo strukturo in funkcionalnostjo.
Intervju, ki ga je s prof. dr. Igorjem Saksido pripravila Darinka Rosc Les-kovec, je dragocen zato, ker se v njem prepleta delo visokošolskega predavatelja, raziskovanje književnosti in jezika z aktivnim delom v družbi.
»Učitelj, ki se sam rad uči, zagotovo nauči tudi druge.« Kako drugače je učiti na daljavo, pri delu z mladimi spregovori Marjana Klemenčič Glavica, saj aktivno sodeluje pri projektu Jazon. Da je drugačnost lahko privlačna tudi za mlade, izvemo v prispevku Manje Žugman Projekt Deček in hiša ali kako je nastajal šolski časopis. Dr. Boža Krakar Vogel pa v Vsestranskem vpogledu v pouk književnosti poroča o strokovnem posvetu o književnosti v Ljubljani, 18. in 19. 4. 2017, ki ga je pripravila SAZU.