r / ♦ Združenih državah V«6anwleto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York cclo leto • $7.00 Za inoxematTo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenskih deUvcevr AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. g Issued every day except Sunday« and legal Holiday* 75,000 Readers. IhMreeaM^Baa^a TELEFON: CHelsea 5-1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, »t ths Port Offiot at Hew York, IT. Y„ udsr Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: CHelm S-1241 No. 212. — Štev. 212. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1937—PETEK, 10. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. SOVJETSKA UNIJA SVARI PRED PRETEČO VOJNO Položaj v Jugoslaviji se izboljšuje MUSSOLINI IN HITLER ¥ STA SKLENILA BOJKOTIRATI KONFERENCO V NY0NU Italija bo odločno zavrnilo rusko obdolžitev, da i-talijanskih submarini potapljajo ruske trgovske ladje. — Rusija zahteva povrnitev povzročene škode. — Sovjetski generali so zadovoljni z u-spehi zadnjih manevrov. MARTIN PROTI KOMUNISTOM MOSKVA, Sovjetska unija, 9. sep. — Arma-dno vodstvo je izdalo obširno poročilo, v katerem slavi izredne uspehe rdeče armade. Vojaški izvedenci poročajo, da se je rdeča armada na zadnjih manevrih neverjetno proslavila ter zatrjujejo, da je vsakemu sovražniku kos. Posebno so se odlikovali letalci in posadke tankov. MOSKVA, Sovjetska unija, 9. sep. — Po mnenju vladnih krogov se sploh ne izplača razpravljati o nemško-italijanskem protipredlogu, naj se londonskemu nevmeševalnemu odboru poveri zadevo tajinstvenih submarinov, ki naipadajo trgovske ladje v Sredozemskem morju. — Nevmeševalni odbor, — piše vladno glasilo. — gre na roko Nemcem in Italijanom ter je vse prej kot nepristranski. LONDON, Anglija, 9. septembra. — Ne meneč se za svarilo Rusije, da "se bliža trenutek vojne", bo Italija bojkotirala konferenco v Nyonu, kamor je bilo povabljenih 12 evropskih držav, da razpravljajo o napadih submarinov na nevtralne trgovske ladje. Da Italija ne bo šla na konferenco v Nyonu, je sporočil Mussolinijev list "Popolo d'Italia" v Milanu. List tudi pravi, da bo Italija odločno zavrnila drugo rusko noto, ki dolži Italijo, da njeni submarini potapljajo trgovske parnike v Sredozemskem morju ter zahteva odškodnino za dva potopljena ruska parnika. V bojkotiranju konference se bo Italiji pridružila tudi Nemčija. Kancler Hitler je bil včeraj pogosto v telefonski zvezi z Mussolinijem iz Nuern-berga, kjer se nahaja na nazijskem kongresu. Ker se Italija in Nemčija ne bosta udeležili konference, bo Anglija skupno s Francijo naprosila druge sredozemske mornariške sile, da se združijo v skupnem sistemu oboroženega spremstva za trgovke ladje, kakor je bilo v navadi v svetovni vojni. Kako nevarno se zbirajo vojni oblaki, je razvidno iz naslednjih dogodkov: 1. Rusija je poslala Italiji drugo zelo ostro noto, s katero od Italije zahteva, da ji povrne škodo za dva potopljena ruska parnika. Obenem s to zahtevo je sovjetska vlada izdala svarilo, da je zmožna, da se sama brani s svojo armado. 2. Italijanski aeroplan je nad fašističnim ozemljem na Španskem izstrelil nek francoski postni a-roplan, čegar pilot je bil ubit. 3. V Sredozemskem morju sta bila zopet napadena dva angleška tovorna parnika. Anglija je poslala v Sredozemsko morje 5 rušilcev. 4. Angleški kabinet je imel dve nujni seji, ki ste bili najvažnejši izza leta 1935, ko je bil med Anglijo in Italijo oster spor zaradi Sredozemskega morja. Na kabinetni seji je bilo sklenjeno, da bosta Anglija in Francija s svojim vojnim brodovjem varovali plovbo po Sredozemskem morju in njune ladje bodo imele povelje streljati na vsak submarin, ki bi napadel kako nevtralno trgovsko ali bojno ladjo. Komunisti morejo biti samo člani UAWA. — Komunisti ne morejo biti organizatorji. DETROIT, Mich., 9. sep. — Homer Martin, predsednik TJAWA, je izjavil, da morejo biti komunisti samo člani unije avtomobilskih delavcev, ne pa organizatorji. Martin je tudi rekel, da radikalno delovanje ne sme ovirati pogodb med unijo in avtomobilskimi tvrdkami. Izvrševalni odbor avtomobilske unije, ki je bil izvoljen v Milwaukee, Wis., bo imel prvo sejo v pondeljek. Odbor bo imenoval za prihodnje leto organizatorje in uradnike v pisarnah unije. Pri izbiri organizatorjev in uradnikov ;bo imel Martin glavno besedo. "Komunistična stranka bi me razglasila za svojega junaka," je rekel Martin, "ako bi se ji na konvenciji podal in bi ji pustil prosto pot. Do komunistične stranke nimam nikake simpatije ali pa do njenih načel." Martin je tudi rekel, da bo odbor skrbel, da ne bo stavk "divjih mačk". vec ŠTETJE NEZAPOSLENIH HYDE PARK, N. Y., 9. sep. — V svoje poletno bivališče je pozval predsednik Roosevelt Johna Biggersa, ki je izvršilni uradnik Toledo Glass Co. — Vprašal ga je, če bi hotel voditi štetje nezaposlenih. Zaenkrat se še ne ve, če je Big-gers sprejel ponudbo ali ne RUSKA POMOČ KITAJCEM PARIZ, Francija, 8. sep. — Pariški list "Jour" se bavi v daljšem situaeijskem poročilu z vlogo, ki jo Rusija igra v sporu med Japonsko in Kitajsko. Po informacijah iz zanesljivih vbirov se maršal Blue-cher še vedno mudi v Ulanba-toru, kjer se je sestal z zastopniki nankinške vlade in čaliar-ske pokrajine ter sklenil z njimi važno vojaško in gospodarsko pogodbo. j Rudija se je zavezala, da bo .v bodoče vojaško in finančno I podpirala Kitajce v borbi pro-Iti Japoncem. Že pred več tedni je iz Ulanbatora odletelo na Kitajsko 54 težkih in 32 lažjih ruskih napadalnih letal. Poleg tega so odposlali na Kitajsko 12 težkih, 26 srednjih in 45 lahkih ruskih tankov, najnovejšega tipa, 60 topov raznih kalibrov in velike množine streliva. naroČite se na "glas naroda" najstarejši slovenski dnevltis. v ameriki POLOŽAJ NA ŠPANSKEM Asturci se umikajo ob Biskajskem zalivu. — Republikanci na ara-gonski fronti napredujejo._ LLANES, Španska, 9. sep. — Dvajset vladnih bataljonov, ki se umikajo ob Biskajskem zalivu proti zapadu, se je vstavilo 50 milj zapadno od San-tandra ter sredi pota med Lla-ne>om in Gijonom. Polkovnik Telia, ki poveljuje fašistični zasledujoči armadi, je rekel, da so se republikanci morali postaviti v bran, ker so jim fašisti tako tesno za petami, da bi bilo 10,000 Asturcem odrezana pot, pre-dno bi dospeli v Ribasadello, ki je samo še 25 milj vzhodno od Gijona. Polkovnik Telia pravi, da bo Gijon v nekaj dneh padel in da bodo fašisti do konca septembra zavzeli celo Asturijo. Odkar so fašisti zavzeli San-tander pred komaj dvema tednoma, so napredovali 60 milj proti zapadu ob obrežju proti Gijonu ter zavzeli 1700 kvadratnih milj ozemlja. VALENCIA, Španska, 9. sep. — Vladne čete neprestano pritiskajo na fašistične vrste na aragonski fronti. Do sedaj ni še nikakega znaka, da bi fašisti pričeli kak protinapad. V juliju je na Sierra fronti vzelo fašiste en teden, da so se pripravili na ofenzivo in vsak dan zavlačevanja na aragonski fronti daje republikancem dovolj časa, da utrdijo svoje postojanke. Republikanci se ne boje fašistične protiofenzive, kajti na njo so dobro pripravljeni. Najvažnejše za nje je, da zadrže generala Franca čim dalje, da ne more pričeti ofenzive proti Madridu. JAPONCI SO STRELJALI NA BEGUNCE 300 beguncev je bilo u-bitih in 400 ranjenih. Kitajci bodo vprizorfli velik zračni napad. ŠEST TISOČ PETSTO MILIJONOV DOLARJEV V PROMETU WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — Iz poročila za-kladniškega departmenta je razvidno, da je bilo konci avgusta v Združenih državah v prometu 6,524,0^2,017 dolarjev. Če bi to vsoto razdelili, bi prišlo na vsakega prebivalca $50.38. HČERJEPOSILIL V New Yorku so zaprli 35-letnega Leona Slootskija, ker ga je njegova 131etna hči obdolžila, da jo je dne 2. avgusta posilil. Slootskv taji vsako krivdo. Sodnik ga je postavil pod varščino 50,000 dolarjev. Hčerka pravi, da jo je zlorabil, ko je bila njena mati v bolnišnici. ŠANGHAJ, Kitajska, 9-septembra. — Medtem ko se okoli Sarcghaja nadaljujejo boji, v katerih so Japonci dosegli nekaj uspehov, so japonski aeroplani napadli vlak, ki je bil natlačen beguncev, ter je bilo ubitih 300 Kitajcev, 400 pa ranjenih. Kitajska vlada v Nankingu pa je naznanila vsem tujim poslaništvom, da bo takoj pričela zračno ofenzivo proti japonskim bojnim in transportnim ladjam. Napad na vlak je bil izvršen v Sungkiang železniški postaji dve uri zatem, ko je od-epljal iz Nantao okraja v Šang-haju proti Hangčovu. Ko je vlak pripeljal v Sungkiang, je 5 japonskih aeroplanov dvakrat krožilo nad njim, nato pa so pričeli sipati bombe na vlak in postajo. Bombe so zadele vseh pet voz, ki iso bili tako natlačeni z ženami in otroci, da nikdo ni mogel ubežati. Najljutejši boji se vrše pri Kiangvanu, kjer skušajo Japonci prebiti kitajsko črto. Japonci so imeli nekaj uspehov, ko so s tanki zavzeli 7 velikih "stražnic" iz cementa, v katerih je prostora za 60 vojakov. Sinoči je nek kitajski letalec bombardiral japonsko poveljniško ladjo križarko Idzumo, toda je ni zadel in se je moral umakniti pred japonskimi pro-tizračnimi topovi. Aeroplan je bil poškodovan, toda je pristal' v kitajskih vrstah. Iz Sianfua, glavnega mesta province Šeinsi, prihaja poročilo, da se je kitajska komunistična armada 150,000 dobro oboroženih mož pridružila kitajski vladni armadi in je šla takoj pod imenom 8. armada v boj proti Japoncem ob Peiping-Suijan železnici seve-l rozapadno od Peipinga. j PEIPING, Kitajska, 9. sep. I — Japonsko prodiranje zapa-| dno od Peipinga so Kitajci vstavili s strojnicami. Več japonskih napadalnih oddelkov je bilo uničenih. Japonce pa (tudi zelo ovira dež in posebno blato. Da pa zlomijo kitajski odpor zapadno od Peipinga, .so pričeli Japonci iz zraka j bombardirati kitajske artilerijske postojanke. Japonska fronta na severu se razteza na razdaljo 200 milj od Tiencina, skozi Peiping, nato dalje ob Peiping-Suijan železnici v provinco Šansi. V tem kraju so Japonci zavzeli 10,000 kvadratnih milj ozemlja, izgubili pa so 3000 vojakov ter izdali najmanj $60,000,000, VLADA JE IZPOLNILA SK0R0 VSE ZAHTEVEPRAVOSLAVNIH BEOGRAD, Jugoslavija, 9. sep. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bil med jugoslovansko vlado in pravoslavno cerkvijo dosežen sporazum, ki bc v kratkem objavljen. Po neuradnih poročilih je pravoslavna cerkev v svojem boju proti kon-kordatu z Vatikanom dosegla popolno zmago nad ministrskim predsednikom Milanom Stojadinovi- cem. HIŠA ROOSEVELTOVEGA SINA OROPANA WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — Roparji so popolnoma oropali hišo predsednikovega sina Jamesa Roose-velta v Georgetownu ter popili mnogo dobrega vina in žganja. Koliko znaša škoda, ni znano, ker se James Roosevelt nahaja pri svojem očetu v Hyde Parku. Razkošno opremljene sobe so popolnoma razmetane. Dragoceno pohištvo so roparji preobrnili in odprli vse predale; zvili »so celo vse preproge. Hišiuja je najprej, ko je o-pazila vlom, telefonično obvestila svojega gospodarja, ki ji je naročil, naj naznani policiji- Ko je prišla v hišo policija, je našla po sobah prazne steklenice, kar je dokazovalo, da so vlomilci pili vino in žganje. GOERINGGROZI ŽIDOM NUERENRERG, Nemčija, 9. septembra. — General Hermann Wilhelm Goering, ki je desna roka kanclerja Hitlerja, je posvaril nemške Žide, da jih bo zadela kazen, ako bodo ži-dje v inozemstvu bojkotirali nemško blago. Goering je podal to 6varilo na nazijskem kongresu pred Nemci, ki so prišli iz drugih držav na nazijski kongres. "Povdariti hočem," je rekel Goering, "da bodo židje v Nemčiji morali plačati vsako škodo, ki bo povzročena nemški trgovini vsled bojkota Židov v tyijih deželah. Obenem pa je Goering tudi posvaril tuje tvrdke, da naj ne zaposlujejo zidov za svoje zastopnike. Goering je priznal, da Nemčiji primanjkuje živeža, zato pa je zahteval, da so Nemčiji vrnjene kolonije, ki so ji bile vzete po svetovni vojni. Naznanil je tudi, da bodo nemški "zračni škadroni" obiskali Nemce v tujih deželah v soglasju z nazijskim programom, da ima Nemčija politično nadvlado nad Nemci v tujih deželah. Hoj proti konkordatu je dosegel svoj višek v juliju, ko je Stojadinovič zahteval, da narodna skupščina p o t r d i konkordatu, ki je I>o njenem zatrdilu dajal katoliški cerkvi v Jugoslaviji prevelike pravice. Policija je razganjala pravoslavne procesije in je pretepla več duhovnikov. Napetost se je še povečala, ko je sredi najljutejše borbe umrl patriarh Varnava in so bile razširjene govorice, da je bil zastrupljen, kar pa ni bilo u-temeljeno. Vlada je vstregla večini zahtev pravoslavne cerkve ter ji zagotovila, da bo potrditev konkordata preložena za nedoločen čas. Konkordat, ki ga je sprejela narodna skupščina, sploh nfi bo predložen senatu v potrditev. Vlada je tudi obljubila, da bo kaznovala policiste in orožnike, ki so zakrivili napad na pravoslavne procesije in m« duhovnike. Razna druga nerešena vprašanja, kot je zaplemba cerkvenega premoženja, bodo rešena pozneje po želji pravoslavne i cerkve. Vlada se je tudj odpo Ivedala pravici, da je udeležena pri izbiri novega patriarha. V povračilo za vse te koncesije pa bo novi potriarh preklical izobčenje ministrov in narodnih poslancev, ki so glasovali za konkordat. Pravoslavna cerkev je vladi tudi obljubila, da se ne bo več l>orila proti Stojadinovičevi vladi. Toda opozicija pravi, da zaradi tega, ker pravoslavna duhovščina ne bo več nasprotovala Stojadinovič e v i vladi, opozicija proti Stojadi-noviču še ne bo prenehala, češ, da je bila zadeva konkordata samo postranska stvar v boju za politično svobodo. DVANAJST LET STARA MATI WATER TOWN, N. V., 9. septembra. — Dvanajst let stara Leona Laokus je postala mati čvrste deklice. Poročila se je meseca januarja. KOLERA V HONGKONGU SINGAPUR, 9. sep. /— Iz Himgkonga poročajo, da je bilo prejšnji teden tam 205 slučajev kolere, 126 oseb je umrlo. JULIJANA ČAKA VESELEGA DOGODKA HAAG, Nizozemsko, 8. sep. — Prestolonasledniea Julija-na in njen soprog Bernhard pričakujete veselega dogodka. Če bo šlo vse po sreči, jima bo konci decembra rojen otrok, J __ _ ___ ___ ____ » 0L28 V'ARO VA* New York, Friday, September 10, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ.S'jt. "Glas Naroda" U 0«pmttM) OWSM tad Published If ftOTMO PUBLISHING COMPANI Prank Sakser, PmidcBt J. Lnpsha, Sec. at m at tbove officers: Htm lack City, N. X "GLAS NARODA" (Talca af tfea rt**), Daj Bxeept Bondayi ud HoUdsji ■I eekt leto #alja aa AMriko ta Kanado |6,00 % pol leta t* fatrt lata |2.00 Za New York aa celo lato fTjOO Za pol leta ..............|8.qc Za lnocematro aa celo leto 97.00 Za pol leta................................$8.60 Advertlfement on Uoctol bran podplaa In oaetmoatl m m prloUnJejo. Denar aaj aa blacoroll paWJaU po Money Order. Pri apremembi kraja narotalkov, prosimo, da aa mm tudi prejlnje blvallHe naananl, da hitre]« najdemo naslovnika. Ipdon Yearly WL00 "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lmtaifc nedelj In praaalko« "GLAS NARODA", ti« W. 18th Street. New Y«fc. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 ALKOHOL IN ZLOČINI Kot se čitatelji predobro spominjajo, je bil eden največjih in obenem tudi najuspešnejših argumentov suhačev iz ražen z besedami: — Alkohol je korenina vseh slabosti. Alkohol je glavni povzročitelj zločinov. Po zatrdflu nekaterih suhačev že čaša dva in pol odstotnega piva opije človeka. Mokrači niso nikdar zanikavali dejstva, da ima preobilo uživanje alkoholnih pijač slabe in v gotovih slučajih tudi usodne posledice. Pomisliti je seveda trebaf da je meja med "inero" in "čez mero" pri vsakem človeku različna. Poglejmo, kaj pravijo statistike. "Distilled Spirits In stitute" je prišel na podlagi dolgotrajnih in temeljitih opazovanj do ugotovitve, da se v petih "suhih" državah dogaja znatno več zločinov kakor pa v sosednjem "mokrem" o-zemlju. "Federal Bureau of Investigation" je dognal, da je bilo leta 1936 število težkih zločinov za 112,055 manjše kot pa leta 1935. V državah Kansas, Tennessee, Mississippi, Georgiji in Oklahorai, ki so že vsaj na papirju več ali manj suhe. je prišlo leta 1936 na vsakih stotisoč prebivalcev šestnajst umorov, dočim jih je prišlo v mokrih državah le štirinajst. Slično razmerje vlada tudi glede drugih zločinov. Z ozirom na to, ne bo seveda nihče trdil, da je svobodna prodaja pijače najboljše jamstvo za nižanje števila raznih zločinskih dejanj. Debate o prednostih prohibicije in njenih škodljivih u-činkih so se vršile dolgo vnsto let in slednjič je narod sam spoznal, na kateri strani je resnica ter je odločil po svoje. Značilno je pa, da se je število avtomobilskih nezgod izza odprave prohibicije znatno povečaflo. Zoper to bodo pa pomagale edinole strožje postave. Po nekaterih sodiščih je že običaj, da sodnik pijanega šoferja strogo kaznuje in mu zavedno odvzame licenco. ■■Mm uuiuc Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO ▼ ITALIJO ta ) Lil t Ml I 7M tUH Dta. m Dta. M Dta. m Dta. im Dta. MM I IN t VtM $ SAM I S7.M flllM 1117JI lir IM Ur ZM Ur m Ur im Ur MM Ur MM KES 81! CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI veCjDi zneskov Itet zgani) navedene, bodisi v dinarjih ali Arah dovoljujemo ie boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih morate podati_________ ZA 'tplatilo $ Swill— $15— ...J 5.75 ...$10.85 ...$2L— ...$41.25 ...$5L50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo t dolarjih. Ml NAKAZILA OTRSCJrttfO PO OAKl* LVTTR ZA PRISTOJBINO |L— SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Glav Naroda" 111 WK8T lita STREET u. if 11 ■• f * ' NEW YORK, N. X. 1 ■ — Najstarejše Jugoslovane išče češki zdravnik dr. Pavel Vi skup, ki je zdaj obhodil že vise jugoslov. južne kraje. V južni Srt>iji in Črni gori je našel okrog 200 stoletnikov. Vsakega je izpraševal o načinu njegovega življenja, o prehrani in deln, ter jbako ugotovil, da so vsi ti najstarejši Jugoslovani najskromnejše živeli in pretrpeli tudi mnogo gorja Prehrana teh stoletnikov ni v nobenem skladu z znastvenimi teorijami, zakaj nekateri stolet-niki so se vsa svoja dolga leta hranili samo s črnim kruhom in sočivjem, nžili so le nralo mesa, zato ,pa več mleka in sira Uživanje domačega žganja in kajenje ni oviralo dosege visoke starosti. Mpd trumo stoletnikov je posebno zanimiv po zapiskih češkega zdravnika črnogorski pastir Jovo Vujovič ki je star 102 leti. Ta mož pripoveduje in je na njegovem obrazu tudi vidno, da je pred kakimi 50 leti postal žrtev strašne bolezni, — raka, ki se mu je priglodal od nosa do čelnih koisti. Takratni zdravniki so menili, da je mož izgubljen, a neki vaški padar je Vrajoviču priporočil, naj kuha neke posebne rastline ter s sokom izpira rane To je pomagalo in pastir je preživel množico svojih zdravih rojakov in svoje zdravnike. Češki zdravnik zdaj vneto izprašuje starega pastirja in njegove znance, da bi ugotovil zdravilno rastlino, ki je imela tolike uspehe Krvav zaključek starega sovraštva med bratoma. V KustoŠiji v zagrebški okolici živita vsak v svoji koči brata Ivan in Pepo Bašica. Prvi je star nad 50, drugi pa nad 40 let in že od mladih nog sta skregana Rodbina je bila nekdaj premožna, a zaradi samih pravd sta postala brata revna bajtarja. Za tožbe sicer nimata več denarja, a kadarkoli se srečata, je za Oba cesta preozka. Vsakokrat se skregata ali pa tudi stepeta. On} dan sta ponoči popivala vsak v drugi gostilni a zjutraj sta se vinjena srečala na cesti in se takoj spopadla. Med pretepom, v katerega so se vmešavali tudi neki pivski tovariši, je starejši brat mlajšega tako zdelal, da so mu ure štete. Muslimanske poroke in razporoke. V primer, koliko dela imajo šeriatska sodišča, pred kateri-I mi sklepajo muslimani svoje zakone, naj služi zgodba delavca jSulje Kurbegovioa in njegove žene Hasije. Pred šeriatskim sodiščem v Zenici sta se poročila pred 5 leti iz ljubezni. — Kmalu potem pa sta se hudo skregala ter pred istim sodiščem zahtevala sporazumno razporoko, kar je bilo tudi izvršeno. Kmalu pa sta se srečala na neki zaibavi in se v toliki meri pobotala, da sta na-1 slednji dan spet prišla k sodišču ter prosila za drugo poroko. Tudi drugi zakon ni trajal dolgo. Sprla sta se in razporo-eila. Zdaj pa sta oba po naključju ddbila delo v isti tovarni, se tam spet sprijaznila in zdaj ju je šeriatsko sodišče spet poročilo, čeprav so sodniki precej godrnjali. Kilogram koruze — 2D V zadnjih dneh so se cene živil na trgu v Andrijevici močno zvišale. Tako se prodaja kilogram koruze po 2 din, čeprav je prebivalstvo tega kraja, kakor pravijo ljudje, najbolj "lačno med dvema kruho-ma," to je med žetvo žita in obiranjem koruze, vendar od osvobojenja sem koruza še nikdar ni bila tako draga. Volkovi so poklali vso čredo ntetohijske vasi. Prebivalce metohijske vasi Jagučišta je zadela huda nesreča. Na vaiški pašnik je vdrla tolpa volkov ter poklala čredo. Na planino hriba Veliki Kamen, kjer so skupni pašniki olbčanov, je vaški pastir odvedel kakih 500 ovac. Okrog poldneva je pustil na pašniklu svojega malega sina, sam pa odšel po opravkih nazaj v vas. Nekaj ur pozneje pa je pridr-la iz gozdov tolpa volkov in naskočila čredo. Prestrašeni pastirček je splezal na najvišje drevo in klical na pomoč. Pomoči ni bilo od nikoder in so volkovi poklali skoraj vso čredo. Proti večeru so vašlčani zforali kakih 50 ovc, ki so utekle krvoločnim zverem. Akcija proti tihotapstvu -tobaka. Generalni direktor uprave državnih monopolov Milan Ra Smithton, Pa. Včasi je bilo tukaj dosti Slovencev, ker je pa kompanija od čaisa do časa majno zaprla, so se polagoma razšli. V rovu. ki je last Pittsburgh Coal Company, je bil zaposlen tudi rojak John Ček. Dne 4. septembra se je na nočnem šihtu po nesreči dotaknil električnega voda. Tok je bil tako močan, da je Ček obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil doma nekje od Postojne. Tukaj za/pušča ženo, sina, hčer in več sorodnikov. Delavske razmere so slabe. Dela se kvečjemu po en ali dva dni na teden, vsled česar so zelo prizadeti delavci, ki i-majo velike družine. Pozdrav! John Okrasek. Rockdale, Joliet, lil. Tukaj je umrla Anna Slej-ko, stara 47 let, rojena Fine v vasi Kožljevec pri Višnji gori. Tukaj zapušča žalujočega moža in šest otrok, tri sinove in tri hčere, ki so še vsi doma. ter brata in eno sestro; v stari domovini 'pa dva brata in eno sestro. Da je bila skrbna žena, se je videlo pri sprevodu. Pokopali smo jo v Jolietu na slovenskem katoliškem pokopališču. S pozdravom! Kari Mozina. Detroit - Dearborn, Mich. Kar se delavskih razmer ti- " PRESTOLONASLEDNIKOV" SIN. šič je imel v Splitu daljšo kon- če, tukaj pri Fordu in drugje ferenco s funkcijonarji raznih I niso najbolje. Povsod odslav-državnih uradov. Konference ljajo delavce, nekatere samo se je udeležil tudi ban dr. Jab-jza par tedhov, druge pa za lanovič, razpravljali pa so zla- več. Kolikor se pa unije zade-sti o pobijanju tobačnega tiho- va, take povorke (parade) kot tapstva. Direktor Rašič je po-!ua Delavski pravnik še ni bilo rocal o ogromni škodi, ki je ti-1 v Detroitu. Povorka je bila hotapstvo s tobakom povzročaUolga več milj; prilično dve u-drzavi. Po njegovih podatkih'ri je vzeIo, ker so korakale vse oškodujejo tihotapci državo skupine skozi megto c j 0 letno pol milijarde dinarjev. in A F of L gta skupnQ de_ monopoteka »pra- lovali. Čas je bil, da so se delav va prodajala v državi se po 10 ci za^eli prebujati y združe_ milijonov kg tdbaka, sedaj je prodaja padla na 7 milijonov. Na konferenci je Rašič med drugim tudi sporočil, da bo mo-noipolska uprava dala v promet v kratkem nove vrste cigaret, ki bodo zelo poceni. Ena izmed teh vrst se bo prodajala po 8 cigaret za 1 din. VOJNI PLIN PROTI ZOBNI GNILOBI nju je moč, posamič so kot kaplja na veji. Upanje imamo, da bo tudi Ford konečno le priznal, čemur se toliko protivi. to je unijo. Jesensko vreme ni stanovitno, zato ni mogoče prirejati izletov v prosto naravo. Radi tega so se odločile naše kuharice pri Ž. G. Klubu, ki je odsek Slov. Doma, da priredijo v nedeljo, 12. septembra domačo zabavo z balincanjem, skupno moške in ženske sku- Pred senatom na Dunaju se je te dni zagovarjal 53-letni bivši filmski igralec Anton Do-brohruška zaradi slepaiiskih že-nifev. Izdajal se je neki ženi ea oficirja v pokoju in ji natve-zil, da je silno bogat, da ima v Jugoslaviji okoli 62,000 šilingov gotovine, ki je pa trenutno ne more dvigniti. Ženi je zmešal glavo, da mu je dala 2000 šilingov, ker je bil v "treuutni denarni zadregi.'' Dobrohruško poznajo že temeljito, saj je rojen pustolovec. Že od mladih let je skušal vedno živeti na račun drugih in prav rad se je izdajal za sina prestolonaslednika Rudolfa ter baronese Vetserove. Največ se je smukal v aristokratskih krogih in ljudem je tvezil, da mora nekomu, ki ve za skrivnost njegovega rojstva, plačati večjo vsoto denarja, da mu za veže usta. Nekatere ženske so verjele njegovim bajkam in so inu dale znatne zneske, tudi do 15,000 goldinarjev, za takratne čase ogromne vsote. Že leta 1900, torej komaj 16 let star, je Dobrohruška že prišel navzkriž s paragrafi in je presedel večjo kazen. Pozneje se je pojavil kot huzarski ritmojster in se lotil zlasti ženitvenih sleparij, a vedno so ga razkrinkali jn njegove kazni so bile vedno višje. Sedel je po tri do šest let, a vsega skupaj je presedel doslej 24 let v zaporu. Več let je tudi zalezoval in neprestano grozil nekemu bivšemu avstrijskemu finančnemu ministru, češ, da mu je zapeljal ljubico, ko je bil on v zaporu. Pisal je ministru grozilna pisma, da ga bo ustrelil in da bo pognal finančno ministrstvo v zrak. Zaradi teh neumnosti je sedel poldrugo leto. Komaj so ga izpustili, je zopet začel z ženitvenimi sleparijami. Tako je temeljito ociga-nil upraviteljico neke grofije na Madžarskem in jo tudi tako zmešal, da je kradla zanj. Ko so ga takrat pred poroto obsodili, se je obrnil k svojim žrtvam, ki so sedele na klopi za priče in ogorčen vzkliknil: "To ste vse ve babe zakrivile! Sramujte se!" Sedaj so mu zopet prisodili več let ječe. pine na Livernais Ave. Kuharice bodo poskrbele za okusna domače jedila. Tekočih okrep-čil bode tudi v izobilju. Prosimo vse, da se udeležite. Dobiček prireditve gre v korist S. D. Doma. Mar}' Knez. Dr. Weigele iz Lipskega je ugotovil, da se da strašni strupeni klorov plin uporabiti u-spešno tudi proti gnitju zobnih korenin. Plin mora imeti določeno koncentracijo in ga je treba pomešati z jodom Weigele priteplja tenko cevko na bolni zob in požene plin pod nekim pritiskom v njegovo notranjost. Plin prodre celo skozi trdo substanco zoba, kar ni uspelo doslej še nobenemu medikamentu. Klorov plin razkužuje zotwio korenino in okolišne dele čeljusti ter ima s tem zdravilni »učinek. i!»;ii;!ii!;iniii NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" 'NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI POŠILJATELJE OPOZARJAMO; pri poiOJatvah «kragl« noto (iiiftluiir i >r oz Iranu Ur, kajti tate UfhUh še M top J» m Ptill)««* metkngHh rmt tudi OD. GEORGE C. APOSTLE* Me. UNDERTAKER EDINI JUGOSLOVANSKI POGHEBNIK V NEW sew1 $125 IN VIŠJE PREDNO GRESTE KANI DRUGAM, OBRNITE'«E NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJBOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH OMbno v«« bo ofeiakftl n»| uotopnik, ki vam P cono in tfol vm drugo pojoonilo. * NEW YORK, N. Y. _[ ' ^^ » 466 W. 43 St. | 2ft Atlanta mSmmm CENAH ! Kdor Je nuMoJeD potsvatf v atari kraj ali dobiti tam, Je potrebno, (te Je použen t vseh stvareh. Vsled nafte delfo-letne akoinje Tan lamsrem* dati najboljfta pojasnila lB tndl t* potrebno, preskrbeti, da Je potovanje udobno ln hltic. «*to n »• opbe obrnite na nas ta m pojasnila. Mi preskrbhno vse, bodisi proinje ta povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar Je za potovanji potrebna t najkftrejftem tmšu, ln kar Je (lavno, ta najmanjfte stroftke. Nedrikv! Jani naj ae od&ftajo do tadnjefa oe dolrf It WasMafttana povratno dovoljenje. RE- Ftttto torej takoj ta brwpIaiBa navadila In ia(etavlJtano Vam, In nMm potovali. SLOVEWC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 Weak J 8th Street \ New York; N. Y V GORNJEM DELU NEW YORKA Prejšnji petek zvečer me ni več zdržalo v New Yorku, in sem se odpravil v kraje, ki jih že sedem let smatram za svojo pravo drugo domovino. Prične se zapadno od Albany ter sega v širini kakšnih šesetde-set milj ;skoro prav do Utice. Vsak naš človek mi je ljub in drag, tam gori pa žive posebni ljudje, kar mi 'bo ;potrdil vsakdo, kdor je bil že vsaj par dni v njihovi družbi in užival njihovo gostoljubje. Prva leta ne\vyorški Slovenci niso poznali tistih krajev. Zdaj jih pa poleti prihaja tja čedalje več. Na pikniku v Flv Creeku so peli nekdanji in sedanji pevci newyorskega "Slovana" naše najlepše narodne pesmi. In hoteč meni ustreči, so še koroškega "Mlinarja" navrgli — pesem, ki napravi name, kadarkoli jo slišim, nepopisen vtis. In Brooklvnčanke so bile tam in Newyorčanke. Le pomislite: Od 18. ceste v New Yorku do Downtowna je komaj četrt ure hoda. V Brooklyn je nekoliko dalje. Pa sem se moral v petek ponoči podati dvestypetdeset milj daleč, da sem zvedel na ipikniku v Flv Creeku več brooklynskih in newyorskih novic kot jih zvem doma v enem letu. Frank Gregorin je šel naslednjega dne preizkušat svojo novo karo v New York City (najprimernejše mesto za preizkušanje kar) ter se je v ponedeljek dopoldne cel in nepoškodovan vrnil. Andreje Korče je zamenjal zelnato glavo za tisto, kar se vsakemu Slovencu zjutraj najbolj prileže. Mojster Gregorka mi je razkazal svoj fotografski studio, in njegov sin Eddy, graduant najboljše newyorske fotografske šole, me je moral skoro privezati na stol, ko me je fotografiral. Človek ima pač čuden občutek v širokem, ko-modnem stolu, če je na vseh straneh toliko elektrike. — (Ko sem se v ponedeljek ponoči peljal mimo Sing Singa, sem nehote vztrepetal.) Dopoldne sva z Matijem preganjala dolgčas pri Italijanu Andy j a. Dobri dve ure sva bila edina dva gosta. Govorjenja je bilo toliko, da je po preteku dveh ur začel Andv že po štajersko zavijati, dočim je Matija gladko italijansko govoril. Pred vsako veselico se ahe-re v Masletovi kuhinji osem do deset slovenskih devic, ki lupijo krompir, režejo meso in pripravljajo sendviče. Kadarkoli sem v njihovi družbi, #ie tako pohujšajo, da me še tri dni za tfem obliva rdečica. Pri vhodu v dvorani plačaš petindvajset centov. Za to pa ddbiš, ko te ples in pijača zla-čnita: dva senviča iz prekajene svinjene, krompirjevo solato, pol klobase, velik krof iti kos potice. Pa mi je povedala* Masletova Reza, da društvo pri vsem tem še dobiček napravi. 25: septembra bo v domu društva "Združeni Slovenci" velika reč. Grdina, Petkovšek, Finkst in Cvetižar so me peljali na vrt in mi pokazali ob "ograji odprt sod, v katerem se je nekaj skrivnostno premikalo: — šildkrote. — "Z velikim trudom smo jih nalovili," — so mi pravili, "ker hočemo dati našim gostom nekaj poseb-jiega." To bo menda samo za moške, kajti žene in dekleta tam gori nočejo in jim tudi ni treba takega krepčila. Naj bo doVolj za danes, pa še jutri kaj več. NARODA" mum New York, Friday, September 10* 4937 THE LARGEST &0VENE DAILY IN V.S 'A. P. V.: Peter Len in Pavel Bor, ofoa stara ranica, sta nerazdnržna prijatelja. Nekoč sem dejal Petru Lenu: — Ne morem se dovolj na-ouditi vašemu prijateljstvu z Borom. Ali ste si ie dolgo tako dobra T — Šele dve leti. Če hočete, vam povem, kako sva se seznanila in sprijateljila. Bilo je takrat, ko se nisem počutil zdravega in ko sem šel k zdravniku, ki so ini risrčno: — Kaj ko bi opravila ta kri-žev pot sbopno? — Z veseljem — je odgovoril rdečelični tovariš v trpljenju. In naslednjega dne sva romala skupaj v lekarno in k rentgenologu. Četrtega dne sva odšla znova k doktorju Bistro-vidnežu. To pot sem vstopil jaz prvi v ordinacijo. Zdravnik je pogledal sliko in dejal: — Zdaj vem, kaj vam je. Zadostuje en «am pogled na to sliko*. Vaše srce je povsem wdravo, to je jasno kakor beli dkn. Ne razumem sploh, kako ate mogli priti na to misel. — Veste, gospod doktor, — sem začel plaho, toda zdravnik mi je grdbo posegel v besedo: — Če veste več kakor jaz, četrta ste torej prišli k meni! Ponavljam, da rentgen dokazuje dk 'tiči vaša bolezen v želodcu. Razumete f Kar poglejte. Ali vidiie tu debelo črevo! — Vidim samo nekaj meglenega. . — Da, ker menda ne veste, kaj je ddbelo črevo. — Tega, žal, res ne vem točno. DIAGNOZA — Vaše znanje je res žalost- na je pripomnila s komaj zadr-no. Toda jaz ugotavljam, da ževanim smehom: v Jollet. Harr BAmblcfa U Salle, J. Spoiled Mascoatab. Prank Angustla North Chicago In Waukegar, thUtt tf arfiek MARYLAND: Klttmlller. Pr. Vodoplvoe MICHIGAN; . Detroit, L. Plankar If INKEBOTA: rtirfholoi, Prahk Goota DJ, JOC J. Pwh^l Eveleth, Lods Qodb Gilbert, Loola Veead ffibbtog. Jota Povfc Vlrglna, Frank Hrvattcb LONT1NA: Boondop. M. V, Panlaa — * L. ~ llngar, Jacob Reaolk Jobs 8Upb1I Glrard, Anton Naxode Lorila, Louis Balant, John Yoon|stown. Anton ClkeU 0R3X30N': • Oregon City, Ore. j. Koblar PENNSYLVANIA: Redeemer, John Jmftu Brougfeton, Anton Ipatoe Conemangh, J. Bliam* Coverdale In okolica. Mrs. NEBRASKA: ' CMnahA. P. BrOdOrtefc Export. iWl SupantH PArrel. Jerry Okorn Forest city, Natfa Etimi* Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench- k Jobnotown, John Polnnti Krajb, Ant TiulelJ' Lugerae, Frank RaUoeb Midway. John 2oat Pittsburgh in okoUca, PhiUp Profv PhHi> Proghr Steel ton. Af Hren t iWUe Creek. Fr. SchlftW Weat Newton. Joaepb. Jovan WISCONSIN: Mtl#ankee, Weat AlBa, fir. 8heboygaa. m* WYOMING: Bock'.' S prln* lints TaU«^ DlariioMvino, Joe Hollrb skižka morajo odstopati izpo&o-jevaleem riikš. Mednarodne koncesije dobe od njihovega dela letno okrog 600,000 taelov davkov. Vojnim grozotam, ki spreminjajo cele mestne predele v kadeče se razvaline, se pridružuje nevarnost epidemij. Niti Sunjatsen niti Rodkefellerjev zavod in mednarodni ter dobro izšolani domači zdravniki, ki prihajajo vsako leto v vse dele Kitajske, niso mogli doslej pregnati niti največje umaaanosti in najslabših higijenskih razmer \7. kitajskih mdst Če pomislite, da pohaja po kantonskih ulicah okrogla polovica prebivalcev', zlasti otrok z boleznimi, ki bi jih zavoljo njih v drugih deželah že davno izolirali v bolnišnice, si lahko predstavljamo, kakšno nevarnost pomeni ljudska genča, ki jo doživlja ta cas Šnghaj. Nanking ni imel še .pred kratkim nobenega vodovoda in ee bi vo. da Hoangpuja zavoljo bližnje-ga morja. ne imela slanega okusa, bi nikomur ne prišlo na um, ) da bi v Vosungn kopal vodnjake. Kitajci si v gledališčih in ob drugih prilikah še vedno brišejo oči in obraz z izposojenimi, od pare kadečimi se robci, s čimer se prenašajo koze in trahom. Pljučna kuga zahteva roa ševeru še vedno pre-ofoilo žrtev in za gobave berače še vedno ni dovolj i7x>limic. Prof. Čiaociming ceni izgube ljndi, ki jih je Krtajfiika do-žfvefe v zadnjih 60 letih zavoljo vojn, epidemij, tajfiunov, potresov itd. na okroglo 400 milijonov ljudi. To je skoraj toliko, kolikor šteje Kitajske čas prebivalcev. Advertise in QU* Narode" 17 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET - . NEW YORK, N. Y. in .... ^ , Potic ni Spisi ABM'S NEW AMERICAN INTERPRETER — Trda vex. 279 strani. Cena .............. 140 Učna knjiga za Nemce in za one, Id so nem-H9ne suioKni. AMERIKA iN AMERiKANCL 8plsal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena...... Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in drn? narouae ustanove. Bogato llnstrlrano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. P. J. Kern. Vezano. Cena ................1.— BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of the United ~ States". ' STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in soko-ui za naseljence. Cena .................. .St OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 150 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, uuietuo in strojno kljuCavniCarstv« »»r iele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. Trljo deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vea. JM Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritla novega sveta. Spis se člta kakor zanimiva pufoet ter Je sestavljen po najboljših virih. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 stranL Cena .... .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani. Cena ........................ JO Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan ČeSkl narodnogospodarski strokovnjak, je razSiril svo*° delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCnl spis * o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.5# broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOUA. 1«« -Irani. Cena .10 Zanimiv potopis s slikami ««tlt krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal B. Legrart. 143 stranL 8 slikami. Cena .........................jjhj GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljnnskib gostiln, s katerimi je v gotovi meri svež?"* zgodovina slovenske prestoUce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... M Poljudni spisi o naravoslovju in zvpzdoznan-atvu, IZBRANI SPISI dA MLADINO. Spisal Frauc Levstik. strani. Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna broil ..JO vet. 1.10 jugoslavija. Spisal Anton MeUt Prvi ln dragi del obsegata 321 strani. Ceua: I. Del .... JO....II. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 04 strani. Cena tidoves .... JO Broi. .... PRAKTIČNI RAČUNAR Trda vez. 251 *tr... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. PROBLEMI SODOBNE FILOZOriJE Spisal dr. F. Veber. 341 Strani. Cena .... .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, M se hoče seznaniti z glavnimi čtotmi sodobno filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1 JO V knjigi so opisani predhodniki ln idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA, strani. Cena ............ S slikami, 256. JO SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .(alioSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... JO .Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. ,'CilK.. Jože Lavtlžar.) U43 strani. Cena......1J0 V tej knjgi o£uja naš znani potoplsec župnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... JO SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš......................... .50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 In 233 strani. Trda vez. Cena 8.-^ SLOV.-ANGLESKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje ncmško-slo-renskl slovar ln kratko slovnico nlovtaskega in nemškeza jezika. , SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Kelicita Kalinsek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v~»na. Cena L49 V knjigi je nad šeststo najv*4neJSln kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS...................... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez 1J5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RACUNICA. Trda vrt. 144 ti. Cena Navodila za lzračuoanje okroglega, /ezuie-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 900 «tr. Cena...... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................ .M VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. JO 1.50 JO .75 VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ....1. Zbirka vofičllnih listov ln pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam. .70 VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 stranL Cena .10 V teb treh fri»J»g«h je zbrano vae književno delo naSega velikega kritika. pisate- lja ln ieztkoslovea. LJUDSKA KUHARICA, najnovejla ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dan. Cena .... JO MKTEBU DU&E. fepbal dr. Prane GoeetL — 270 stranL Cena ........................L— Razprava o blaznosti ln rjodedicfcb pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Splsml dr. lavo Čer- melj. 8 slika mL 100 strani. Cena..........1.55 Nauk o atomih, nolekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o bwleaiua uoderno ananoatL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami. 108 stranL Cena ........................L_ Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPI80VNUL 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko obliko tabornih ln ienltnlh pisem. NAROD, KK IZUMIRA. 101 strani. Oena .... .40 Poljudni opts najsevernejšega naroda on svetu. .• .. A... - .. ... ■ -- . ■ ' • ' •%4- ii -w .•• n Q LJL S NARODA'1 New York, Friday, September 10, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3.'A. ME MOREM TI RAZODETI... AM ROMAN IZ ZIVUENJA (TD Zl "GLASNARODA" PRIREDIL: I.H OBSTRELJEVANJE SANGHAJA Rena je takoj ostala na Raneku. Vse potrebno je bilo kmalu urejeno. Njeni koveegi so naglo prišli iz zavoda. Garda in Rena ste bili tako prežeti želje, da se čimprej zbližate, da se jima je tudi kmalu posrečilo, in sicer brez kake težave od katere istrani. Medsebojno sta si bili v resnici tako vdani, kot bi bili že davno najboljši prijateljici. Takoj spočetka se je Garda proti Reni postavila na stališče prijateljice, tako da je tiudi Rena izgubila vsako bojazen. Živo je čutila, da ja Garda potrebuje, da si je bolj želela njenega prijateljstva, kot pa vdanosti. Zato ni mogla drugače, kot ji vračati j>opolno prijateljstvo. In Garda v svojem plemenitem čustvu kmalu začuti, da ji je usoda z Reno poslala človeka, ki ga je potrebovala, zlasti še tedaj, kadar bo prišla njena temna ura. Seveda spočetka ji o tem ni govorila, kaka nadloga plava po njenem mnenju nad njo. Toda ve, da bo mogla nekega dne Ren i povedati. Da, do nje bo imela zaupanje, ki je bilo potrebno, da se bo mogla popolnoma izročiti v roke drugega človeka. Od dne do dne ji je bila Rena ljubša. Vedno pa jo je še preiskušala, jo je skrbno in strogo opazovala ter je pri tem poslušala glas svojega srca, ki ji je govoril: To je najprimernejša oseba, ki jo potrebuješ in na katero se moreš zanesti. Prve dneve ste bili obe mladi dami ]>opolnorwr je popolnoma obvladala pisalni stroj. Saj ji je njen očem dal priložnost, da se je naiučila vsega, kar bi mogla pozneje rabiti, da (! metrov. — Oglejte si tega človeka, ki pri- kajti nekdaj je imela angleško miss in francosko mademoiselle za vzgojiteljici, ki ste skupno ž njo poučevali tudi Lično, toda ko ste bili pozneje odpuščeni, ni imela več. mnogo priložnosti vežjbati se v teh jezikih, kajti Lena je bila zelo lena in ni nikdar imela veselja, da bi si napenjal« svojo glavo. Toda Rena je pridno govorila oba jezika z očmom in Dagmo. Očem je bil v tem popoln, Dagma pa je posebno dobro govorila francosko. Tako jc mogla Gardi v vsakem ozira pomagati, ako kdaj njeno znanje ni zadostovalo. Ko ste po koneanem delu sedeli ali v parku na kakem prijaznem kraju, ali v Ga rdi nem salonu, ali na terasi, tedaj ste >e »do živahno razgovarjali, kar ju je zanimalo. Gojili ste umetnost in književnost in Rena ji je morala poročati o Berlinu. Ganln ji pove, da misli s svojima dvema prijateljema iti v Berlin in Rena pravi k temu: 4 '»Nicer si ne morem predstavljati, da je na zemlji še kak U'\m prostor kot je Ranek, ker pa te videli še tako malo sveta, si moreni misliti, da sta vas vaša prijatelj« lahko k temu nagovorila S takih izletov se boste vedno radi vrnili na svoj dom, toda »vet tudi nudi mnogo lepega in zanimivega." Rena pri|K)vedujc Gardj o svojih potovanjih, ki jih je napravila s svojo materjo, očmom in Dagmo. Vsako leto so potovali najmanj nekaj tednov in so videli mnogo novega in lepega. To se sedaj razširja preti Gardinimi duševnimi očmi in ji povmije veselje, da bi tudi sama vse to videla. In ko ji Garda jx>ve, da jo 1k> morala spremiti v Berlin, tedaj ji za-Žare oči. "O, prav gotovo -e ne boni branila, četudi se mi na Raneku zdi čudovito lr*|>o, da bi mogla celo svoje življenje tukaj ,»reživeti," pravi na prav vesel način, ki vedno postaja živejši. "Samo če vam ne bo žal, Rena, kajti lahko se zgodi, da me bo nekega dne prijelo veselje, da vas primem za besedo in boste morali za vedno ostati na Raneku." "O, pri tem vam ne bi stavila na pot nobeno zapreke," odgovori Rena smeje. Poizvedujoče jo Garda pogleda. "Ali ne bi nikdar hoteli od tod, tudi tedaj ne — ko bi morali sami ostati z menoj, kot sedaj in ko bi do tedaj postala zelo boleh na in neznosna?" "Ne verjamem! Proti vaši žalosti bi šla v boj in bi vam zoj>et prinesla v zavest, kako imate tukaj dobro. Bolehna pa nikakor ne morete postati." Garda z velikimi očmi gleda pred se. "So slučaji — ko človek ni gospodar nad samim seboj — ko — no, recimo, ko postane človek vsled razdraženosti neznosen" "Mislite, če je človek bolan?" "Seveda." 4'.»Potem bi vam stregla, da bi bili zopet kmalu zdravi." "Torej prav nič vas ne bi moglo odstrašiti?" "Ne, Garda, prav nič." "Kaj pa če bi se hoteli nekega dne omožiti? Nisem vas s«* vprašala — ali je va£e srce še vedno prosto?" Rena se zopet zasmeje. "Da, hvala Boffu, še vedno sem prosta, in revnega dekleta' danes nikdo ne poroči; ie prej je bilo malo upanja, sedaj gaj pa je še manj. Toda — če se boste nekega dne poročili,! Garda — potem vam bom kmalu odveč." I Garda si z roko podpre gkvo in žalostno pogleda Reno.l • K. iTU
  • se ne poroče, Rena,) četudi sem bogata. Ostala bom samica, to ostane pribito " „ v Gardinih ^besedah je velika žalost, da jo Rena prestrašena pogleda. "Tega ne morem verjeti." v. Garda se žalostno zasmeje. "Samo verujte!" "O oprostite mi — potem si morem to razložiti samo m en način." Kitajcu, toda človek bi moral doli. Ne podcenjujemo nikakor vrlin japonskega vojaka, toda, ako je res treba umreti in se ni mogoče smrti izogniti, najdete med našimi ljudmi popolno stoike. ''Spominjam se, da sem !. 19:27 videl vsakega jutra z o-kna hotela v Pekingu, kako so odvažali na dvokolnicah na smrt obsojene na moriščo. Peli so in klicali pešcem dovtipe. PRKPREClJO SMRT — SOVRAŽIJO VOJNO ln kako bi se mogli spremeniti ti ljudje, ko jih pošljett To je zaradi tega, ker nismo narod, ampak kultura; že sto- biti tepec, če bi verjel, da je v resnici Kitajec. — Poglejte! Pravkar pozdravlja znanca. Videli ste, kako se je z životom instinktivno naklonil in se z rokami dotaknil kolen. Potreboval bi leto dni, da bi se naučil pozdravljati po kitajsko. Zdaj seda. Ali vidite, kako seda na stol kakor stroj in budi vtis, kakor da bi sedal na zemljo? Ko Japonci potrebujejo vohune za Kitajsko jih pošiljajo najprej v"Mandžuri- ,lr™va 5,1 "»rod ter dokazali jo, da bi se tam ogladili. Naše- vrline tudi kot vojaki, ga dialekta se nauče sijajno. ''T« razvoj bo pa pospešila Toda tri reči so, ki se jih Ja-'zimania nevarnost. Doslej so 1!K54 Mandžurijo, zasedeno in upravno razdeljeno z japonskimi vojaki in uradniki. Tri leta s«) v tisočletni zgodovini komaj en dan. Toda ta dan je bil dobro izrabljen; Kitajska je zdaj mnogo močnejša kakor je bila pred leti, ko je zaman skušala rešiti Manžurijo. PREJ 10 KITAJCEV NA ENEGA JAPONCA, — ZDAJ 5 General von Seekt je govoril dolgo z menoj, ko sva se sestala v Nemčiji, o Kitajski, kjer ji* preživel nekaj 'et kol gone- i i V i* • • / i ralni inspeku-r armade. na boiisee: Kako si ie treba! 4r> . . ... . , ' . . i , i- i | Prej je bi o laiiico reci, ie razlagati to anomalijo, ki zbu- , - , . . v . ' ■ • . •[ .. • , dejal bi vsi <-«t li-jchswehra, ja pri Japoncih zaničevanje; 14 , , - , ' rp ■ ,■ . , • ita deset kitajski.i voiaKOV ne ojaKov ne zaleže za enega dobrega japon- , , , , s koga ali evropskega vijaka, let ia se nam očita, da smo sla- y , • ,. . , . ...... .. . . l/i sicer pridobili oblast, a izgubili so se v naših 400 milijonih prebivalstva. Zdaj pa pride druga reč; Japonci so nam po nasilni zasedbi Koreje in Mandžurije zazvonili z alarmnim zvoncem neposredno na ušesa, da nas bo konec, ako ostanemo brezbrižni. Toda pridite na Kitajsko čez 10 let in videli boste povsem prerojeno deželo." To, kar mi je povedal tedaj kitajski študent v čisti francoščini. vedo Japonci prav tako dobro, kakor on. Minila so samo tri leta, odnar sem videl 1. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA precej v prizadevanju vzgojiti kitajskega vojaka. Ustvarili smo razred podčastnikov, ki so sposobni razumeti, da je njihova dolžnost do domovine in najboljši izhod za Kitajsko, postaviti se po robu Japoncem in jim prekrižati načrte. Razširiti med kitajsko armado geslo: U-mreti za Kitajsko! — je zelo težko. Mnogo razumljivejši ideal za kitajske mase je dati na bojišču življenje zato, da bi potolkli Japonce." Ako Kitajska hoče, lahko postavi proti enemu japonskemu vojaku 5 svojih. Njena armada je torej po izkušnjah von Seekta v ravnotežju, zlasti še, če pomislimo, da se Japonci bo-iujejo v tiu j i deželi daleč od svojih baz pod splošno neugodnimi pogoji v sovražnem okolju. Toda potrebno je, da bi Kitajci premagali stoletne brezbrižno-, sti in se otresli škodljive men-talitete. LEGENDARNO JAPONSKO JUNAŠTVO. vraži jo in bodo finančno in tehnično podprti oil -Amerike in Evrope, kjer nas prav tako gledajo po strani. Razen tega najdejo zaveznike najbrž še med 170 milijoni prebivalstva Rusije. Danes, kakor vprav ugotavljamo v primeru Amurske-ga otočja, se čuti Rusija zelo slaba. Boji se nas. Boji se hit-lerjevske Nemčije in Italije. Evropa zaposlena s španskim konfliktom, Kitajski ne bo pomagala. Amerika ima dovolj skrbi 5 svojo socialno krizo in ne bo poslala ladjevja nad nas in ne vojaštva na azijsko celi-| no. Zato odrinimo danes, kajti jutri bo že prepozno." 7EMLJEVIDI VELIKE SLEPARIJE S KREDITNIMI PISMI. (Dalje prihodnjič.]^ DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JO GODCeVSKV KATEKIZEM. 61 strani. Cena 25 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena M Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena .... Jto POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. ,66 PREDTRŽANI, PREŠERN IN bRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JB5 SANJSKA KNJIGA .....................................................60 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................J99 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena JU TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Saioigro "Vse naSe"). 189 strani. Cena .................................................54 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......U« ŽENINI NAŠE KOPRNELE, 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI; KNJIGARNA "GLAS NARODA Z1I WK8T l*fc STREET NEW TORB, N. I Na drugi strani pa moramo računati 1 vsemi moralnimi silami japonske vojske. Pogum Japoncev prednjači. Blizu Tokija je vojašnica, kjer je v posebnem prostoru postavljena vitrina, ki se ji vsak bliža s svetim spoštovanjem kakor k oltarju. Med rusko-japonsko vojno je japonski vojak, ki je raznašal depeše, sprevidel, da bo aajet s kozaško patruljo. Biti ujet ;"p za Japonca nečastno — je celo zločin, ki ise kaznuje s smrtjo. Toda še mnogo grše je izročiti sovražniku pomembne informacije. Zato je vzel Japonec bajonet, izvršil tradicionalni japonski samomor harakiri in is poslednjimi silami požrl depeše. Kozaki so našli na zemlji truplo, čemur p« niso pripisovali nobenega pomena. ■•»jKo so pa našli Japonci svojega tovariša mrtvega, so takoj razumeli dramo. Še istega veče- Pariška policija dobila šele sedaj priličen pregled čez velikansko sleparstvo, ki ga je izvršila prejšnji teden v številnih severno- in srednjefrancos-kih mestih posebna tolpa iz pariškega -podzemlja. Ta tolpa se je bila razdelila v -petnajst skupin, ki je imela vsaka svojega Šefa, blagajnika in šoferja Vsaka skupina je imela tudi svoj avto. Tako pripravljene iso skupine obiskale mnogo mest s ponarejenimi pismi, ki so se glasila enotno na 75,000 frankov, in ki so jim jih v 29 mestih brez nadaljnega izplačali, tako da •inaša skupni plen 2,175,000 fr. V osemnajstih mestih so sleparjem izplačilo deloma zavrnili, deloma so sleparstvo spregledali in dali zločince prijeti. Zločinci so se 'biil že v naprej logovorili, da dobe blagajnik vsake skupine 5000 frankov,