Iz dobe Ferdinanda Dobrotljivega. Tudi za vlade Ferdinanda Dobrotljivega je tlačila beda učiteljstvo (Landschullehrer) z železnimi rokatni. Dasi je od takrat minulo več kot pol stoletja, se ta beda vendar še ni zmanjšala, ampak je še narasla, ako upoŠtevamo podraženje živil, stanovanj in obleke in pa odgovornost, naloga in stališče, ki jih ima dandanašnje učiteljstvo. Mnogokaj se je izpremenilo od takrat, le materijalno stališče učiteljstva je ostalo neizpremenjeno: neznosno je danes kot je bilo takrat in nikogar ni danes, da bi z vplivnega mesta dal inicijativo h končnoveljavni uredbi našega poniževalnega in beraškega gmotnega položaja. Vse avstrijske vlade od takrat do danes niso niti ganile s prstom, da bi zvestemu avstrijskemu učiteljstvu zagotovile tiste ugodnosti, ki so mu jih v vabo in slepilo zajamčile na papirju v § 55. dež. šol. zakona. Od tistega časa do danes je bilo že kaznovanih milijon deliktov najrazličnejših značajev, ki so zadeli ob določila vseh mogočnih paragrafov, toda delikt proti § 55. še ni bil do danes kaznovan, zato ker še nismo imeli tako pravicoljubne in nepristranske vlade, da bi kaznovala — sama sebe! Zgodovina štiridesetih let nam utrja domnevanje, da bi takrat najbrže regurirali prejemke sedanjega učiteljstva, če bi se mogli opirati na veljavno zakonito določilo. Živeli so namreč takrat veljavni možje, ki so imeli srce za učiteljstvo, ki so Tzporejali njega dolžnostim tudi pravice ter izkušali s tehtno in jasno besedo na najvišjem mestu priboriti trpeči učiteljski pari žirega človeka dostojno eksistenco. C. kr. dvorna učna komisija (Hofstudienkomission) je dne 2. maja 1847. 1. predložila cesarju Ferdinandu Dobrotljivemu predlogo, s katero naj bi se izboljšalo materijalno stanje učiteljstva in urgirala najvišja odločitev. Dvorni kancelar baron Pillersdorf je tedaj izjavil: »Es ware die grčflte Tauschung zu ervvarten, dafS der Mann, welcher der Jugend die ersten Kenntnisse, die erstea Eindrttcke auf GemHt und Verstand beizubringen bestimmt ist, dieser Be- stimmung mit Liebe, Mut und Erfolg nachkommen werde wenn er mit Not und Entbehrungen kampfen mtisse und fQr eine geistige nnd kOrperliche Anstrengung, die nur bei gSnzIicher Hingebung Frttchte bringen kann, kaum den Lohn des TaglOhners erringe. Die amtlichen Nachweisungen liefern das Ergebnis, dafi taglich hunderttausende von Kindern in der ausgedehnten Monarchie die Schulen besuchen, allein was lernen sie darin, und was kflnnen sie von Lehrern lernen, die, durch Nahrungssorgen gedrttckt, ihren Beruf vernachlassigen oder den EntschluC bereuen, welcher sie demselben zugeftlhrt hat, und als warnendes Beispiel alle zurflckschrecken, welchen Anlagen und Tatkraft andere Wege erč ffnen? MOchte doch eine Verbesseru ng in der Stellung und Lage der Lehrer den ersten Schritt in dem ernsten Willender Regierung bezeichnen, dem Offentlichen Unterrichtswesen ihre Aufmerksamkeit und Sorgfalt nicht zuversagen! Es hangendiewichtigstenlnteressender Gessellschaft, es hangt das Wohl kttnftiger Generationen, eshangt die Ruhe, Sicherheitund Festigkeit des Staates davon ab, dafi diese Angelegenheit nicht aus den Augen verloren, ihr vielmehr jede FSrderung und Untersttltzun g zugewendet werde!« — Ferdinand Dobrotljivi je dne 13. avgusta 1847. v SchOnbrunnu razglasil to-le resolucijo: »Ueber die berufenen Vortrage ist meine Entschliefiung abzuwarten.« Te odločbe ni nihče pričakal.*) Poudarjamo, da veljajo Pillersdorfove besede izvzemši one, ki govore o uspehih, do pičice tudi še za današnje čase. Vprašamo pa: Kje je danes kdo, ki bi se upal izpregovoriti take besede na najvišjem mestu f Kje je danes kak tak minister ? No, pa saj imajo danes na Dunaju drugo, nujnejše delo, negoje ureditev učiteljskih plač: v naučnem ministrstvu se rajši bavijo z versko-nravnim pomenom — risank in pisank 1 Zatorej bo moralo govoriti — učiteljstvo samo! *) Weifl: Geschichte der dsterreichischen Volksschule.