PMtnina plafana v gotovinL L. V., Št. 51 (»Jutro" XII., 294 a) LfuMjana, ponedeljek 21. decembra 1931 Cena 2 Dir Upravuištvu. Ljubljana, Knafljeva ali ca 5. - Telefon St 3122. 3123, 5124 SI 26. 3126 Insuratm oddelek: Ljubljana, Selen-bunjova ul - Tel 3492 ln 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 51 \ - Telefon St 190. Podj-«žnitC Jesenice: pri kolodvora St. !O0 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bautn-£a rmerja Ponedeljska Izdaja Ponedeijska izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedoliel$ zjutraj — Naroča so posebej in vel]3 po pošti prejo-mana 4 Din. po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Rnafljeva ulica 5. Telefon It »122. 3123. 3124 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Ta« lefoD št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 199 Rokopisi se ne vračajo. — Oplazi p« tarifu JAL SMUČARSKO SLAV J Včeraj je SK Ilirija v navzočnosti zastopnikov oblasti in več sto smučarjev otvoril prvi jugoslovenski smučarski dom na Slatin — Veličastna športna manifestacija za zimski šport v osrčju Julijskih Alp — Rekordna udeležba na otvoritvenem v&trajno$tnem teku na 8 km — Zmagovalec Joško Janša prejel pokal SK Ilirije Planica, 20. decembra. Najsevernejši kot naše jugoslovenske Švice, idilična Slama., 15 minut oddaljena | od železniške postaje v Ratečah, je doživeli danes svoj veliki smučarski praznik. Ze snoči so se zgrinjale v Kranjsko goro to Rateče množica smučarjev 4z vse banovine, pa tudi iz Zagreba, da čim bolj manifestantno proslavijo uresničenje svojih davnih želja, otvoritev modernega wi z vsem komfortom opremljenega smučarskega doma. Davi je dobre pol ure pred odhodom rednega vLaka odpeljal iz Ljubljane posebni vlak z drugo garnituro prijateljev belega športa in naših planin. Ko je vstalo gori izza Kranja krasno zimsko jutro in se je dvignila blesteča solnčna obla, je vlak oživel v veselem razpoloženju. Na vseh postajah so vstopali novi smučarji in od Jesenic dalje je lepo ozaljšana lokomotiva Ie s težavo zmagovala težko breme. Očak Triglav se je skril za megle in tudi gori proti izviru Save se je nebo začelo zastirati. Sobice se je skrilo in 1-e sem in tja je pomežikniilo na sopihajočo karavano ljubiteljev zimskih krasot Toda v srcih vseh smučajev je igralo... V Kranjski gori so se priključil? odpravi zadnji pristaši in s pičlo zamudo je vlak malo po 10. obstal pred okusno okrašenim postajnim poslopjem v Ratečah. Na kolodvoru so bile zbrane vse Raiteče, mlado in staro iti številni gostje, ko so se medtem že nastanili po rateški okolici. Dva mlaja z napisom »Pozdravljeni« sta kazala pot do novega smučarskega doma SK Ilirije Zložna pot po krasni dolinici, obkroženi r. obeh strani od gorskih velikanov in zaključena z divje romantičnim Jalovcem, vodi tja proti Tamarju Ko se dvigneš do travnika, ki je smučarjem dobro znan kot eno najidealnejših vežbališč, zagledaš v majhni usedlini, sredi smrekovega gaja novi smučarski dom. Stavba napravi že ns zunaj tako mogočen vtis, da je naziv doma skoraj preneznaten in so jo nekateri govorniki med slavnostjo zelo po pravici imenovali palačo; to tembolj, če pomislimo. da je edina svoje vrste v vsej državi hi se po celotni opremi in idealni legi lahko meri z vsako najmodernejšo planinsko postojanko v Švici. To je plod mnogih žrtev in težkega dela! Vsa podjetnost in požrtvovalnost SK Ilirije ozir. njene smučarske sekcije pa je jasna človeku šele potem, ko si smučarski dom ogleda tudi znotraj. Po vseh prostorih vlada prijetna toplota, ki je za vsakega zimskega športnika več kot dragocena. Druga nič manj važna udobnost je idealna preskrba s toplo in mrzlo vodo, tako da se obiskovalec lahko ob vsakem času in po mili volji posluži kopelji in je tudi sicer v higijeničnem oziru preskrbljen kar najbolj ugodno. Tudi ostala oprema mora vzlmditi občudovanje 5-e tako razvajenega posoiaiifca. Velika jedilnica v pritličju na-pTavlja kljub obsežnim dimenzijam vtis domačnosti in kaže povsod sledove pedantne snažnos-tl V pritličju je dalje^ še kuhinja in skupno ležišče za moške. V I. nadstropju in deloma tudi v podstrešju so sobe s posteljami ter zopet deljena skupna ležišča za moške in ženske. V kletnih prostorih so naprave za ogrevanje, skupne pralnice, kopalnica. Stanovanje za oskrbnika, temnica itd. Nekateri deli še niso popolnoma dovršeni, ker je klub napel vse sile. da je mogel dom otvoriti pred prazniki. ko bo — to je sklenjena stvar za vsakega ki je bil sedaj na Slatni — do zadnjega kotička oddan. Treba je vedeti, da •so graditelji res mislili na vse in uredili vsako podrobnost čimbolj praktično, tako da si je SK Ilirija z dograditvijo tega ponosnega poslopja na naši severni meji postavila 30 letnico najdostojnejši spomenik Kakor je svoječasno odjeknila daleč preko meje ožje domovine otvoritev modernega športnega kopališča v Ljubljani, tako jc Ilirija danes otvorila za zimsko sezono drugo ravno tako pomembno stavbo v pro-speh narodnega zdravja in procvitf tujskega prometa v teh nekdaj tako odročnih dolinicah naših Alp. Oficijelni del otvoritve novega smučarskega doma se je pričel s službo božjo, ki jo je v lepo okrašeni jedilnici opravil stolni kanonik g. Šiška iz Ljubljane. Med opravilom, ki so mu prisostvovali številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter športnih organizacij, je imel g. kanonik kratek nagovor, v katerem je orisal pomen tega važnega dogodka iz verskih vidikov Po končani službi božji je blagoslovil vodo ter nato vse prostore do podstrešja kakor tudi okoli doma. Simboličen čin bla-goslovljenja so spremljali vsi of:ci)elm zastopniki kakor tudi mnogobrojna smučarska družina. Nekako ob 11. se je pričela pred domom, na odru. ki je bil ozaljJan z državno tro-bojnico in smrekovim zelenjem, oSicijelna otvoritev Dočim so oficijelni gostje zasedli tribuno, je ostalo občinstvo — pretežno v bujnih dresih in z »dilami« na nogali — zasedlo prostor okoli odra in pri cilju, kjer so se medtem že zbirali številni tekmovalci, za otvoritveno tekmo. Kot prvi je stopil pred svečano razpoloženi smučarski zbor načelnik smučarske sekcije — kot glavni vodja gradbenih del vrsta ostaiili govornikov, Zastopnik g. bana in sreskega načelstva v Radovljici g. dr. Lenarčič je čestital klubu s posebno pohvalo za uslugo, ki jo je napravil s postavitvijo lepega doma vsemu prebivalstvu kranjskogorskega okoliša. Med delegati, ki so še izrekli SK Iliriji oficielne čestitke, so bili dalje gg. A. Gni-dovec, rateški župan g. Finah, ki je slavil zasluge SK Ilirije za bodoči tujski pro- inš. R. Koudelka, Uvodoma je govornik pozdravil številne oficijelme delegate, med njimi zastopnika g. bana dravske banovine in sreskega načelstva v Radovljici g. dr. Lenarčiča, zastopnika komandanta dravske divizije ge-neralštabnega kapitana g. Mikiča. g. kanonika Šiško, predsednika SSS in podbana savske banovine g. dr St. Hadžija. zastopnika JZSS predsednika dr. Pirca in podpredsednika dr Pavlina in polkovnika Ožegoviča. zastopnika direkcije drž žel viš. kontrolorja Berceta, zastopnika ljubljanskega zimskosportnega podsaveza in smuč kluba Ljubliane g A Gnidovca. delegata GZSS g Pečana, številne zastopnike športnih klubov iz Ljubljane. Trbovelj. Kranja. Bleda Rohinia Mojstrane in Zagreba, dalje zastoonika SPD g dr. Vertač-nika. župana občine Rateče g. Findbacha domače«* župnika Lavtižarja. kakor tudi zastopnike tiska. V zanosnih besedah je načelnik sekcije orisal postanek ideje za zgraditev lastnega smučarskega doma. ki je danes po 4 mesecih dela že soraj dovršen Treba je le še nekaj manjših izpopolnitev in tudi smučarska sekcija SK Ilirije bo imela— tako kot plavalna ali nogometna — svoje krasno zavetišče. Ne samo zase. temveč za vse prijatelje zimskega športa in turistike. Za njim je povzel besedo predsednik Iliri j e dr. Milan Dular, ki ie v zbranih besedah pojasnil glavne smernice, ki so vodile klub pri graditvi te zimskosportne postojanke, in navedel vrsto najidealnejših članov, ki so sprožili in uresničili načrt. G. predsednik se jc zahvalil vsem tem požrtvovalnim delavcem kakor tudi raznim zasebnimi tvrdkam, ki so s svojo kulanco omogočile dovršitev dela v tem rekordnem času. H kraju se je govornik spomnil vrhovnega pokrovitelja vsega jugoslovenskega siporta Nj. Vel kralja, ki mu je zbrana množica na njegov poziv trikrat vzkliknila: Zdravo! Nato je stopil pred zbor dr. Ivo Pire, ki je izrekel najprej SK Iliriji čestitke za lep uspeh, ki ga je dosegla s postavitvijo tega krasnega smučarskega pribežališča. Obenem z Ilirijo, Ratečani in vso Gorenjsko slavi danes svoj praznik vse smučar-stvo. Ta praznik je govornik označil za posebno pomemben iz n a rodn o-vzgojnih. kakor tudi idejno-organizatorn!h ozirov. Razen dejstva, da bo postala Slatina z novim domom najzdraveiše in najlepše zatočišče vedno naraščajočega smučarskega kadra, je malone ravno tako važno, da bo ideja SK Ilirije, ki se ni ustrašila truda in stroškov za gradnio -astnega smučarskega hotela. našla v bližnji in daljni bodočnosti tudi posnemalce med os talni i klubi. Naše smučarstvo je s to pridobitvijo zopet storilo, mogočen korak naprej! Predsednik SSS in podban savske banovine dr. Stevan Hadži, je v kratkih in jedrnatih besedah čestital graditeljem z umestno pripombo , da ga, kakor tudi vse naše smučarstvo. lahko za to krasno stavbo zavidajo mnogo kulturne! Si narodi Želel je ds bi ta nov* dom pomogel proevitu narodovega zdravja; z n jim oa naj bi živela, rastla in cvetela tudi Ilirija! Nato je sledila met, šolski vodja iz Rateč g. Pečar, ki je izrekel zahvalo in čestitke v imenu šolske mladine in vsega prebivalstva, dalje g. Berce, ki je hvalil Ilirijo, graditeljico novega doma kot pionirja poživljenega tujskega prometa v teh krajih, pri čemer je zelo interesirans tudi ^Jcznišk?. uprava, nato g. dr. Vertačnik, ki je pozdravljal otvoritev nove planinske postojanke kot udobno zavetišče, ne samo zimskih, temveč tudi letnih sportnikov-planincev, ki se bodo istotako z veseljem ustavili pod njenim krovom. Za g Pečarjem, zastopnikom JZSS, je nastopil na tribuni še duhovni svetnik g. Lavtižar iz Rateč, ki je posegel nekoliko v zgodovino Slatne in pristavil, da je bilo ŠOletno prizadevanje lokalnih faktorjev za zgraditev planinskega zavetišča brezuspešno. Sedaj je ta načrt izvedla SK Ilirija, za kar ji čestita s ponosom in zavestjo, da bosta v novi hiši vladala red in disciplina. Nato je domačin g. inž. Koudelka povabil goste na ogled poslopja. Vsi navzoči so morali na vsak korak samo priznati, da si bolj smotrene ureditve smučarskega doma sploh ni mogoče misliti. Po ogledu se je vršilo skupno kosilo, pri katerem je bilo zopet izmenjanih več navdušenih zdravic; medtem so zunaj pred domom pričeli prihajati na cilj prvi tekmovalci... Otvoritveni vztrajnostni tek V okvirju slavnostne otvoritve doma se je vršila s ciljem in startom pred domom prva letošnja smučarska prireditev SK Ilirije. Ker je bilo za potovanje poskrbljeno nad vse udobno in je bila prijava brez običajne — dasi malenkostne — prijavni-ne, sa je za tekmo priglasilo rekordno število — 50 tekmovalcev. Proga — dolga približno 8 km — je vodila od doma proti vznožju Ponce, dalje ob robu Gozda v se-verozapadni smeri do železnice ,nato vzdolž železniške proge mimo kolodvora po raz-ritem gozdnatem terenu Ho i wira Save, kjer je bil obrat. Od ta se je proga v lahkem vzponu zopet vrnila na cilj pred dom. Snežne razmere so bile v splošnem ugodne, in le na nekaterih mestih po gozdu so trpeli tekmovalci zaradi odkritih tal. Na startu, ki je bil malo po 12. — zamuda je nastala zaradi zavlačevanja oficijelnega dela — se je javilo 44 tekmovalcev, med njimi znani »kanoni« Jože Janša, brata Jakopiča, Jenko, Bervar, Knap, šramel in drugi. Izmed klubov so sodelovali: priredi-teljica s 16, smuč. klub Ljubljana in podružnica SPD v Kranjski gori s 7, smuč. ki. Dovje Mojstrana s 4 tekmovalci kakor tudi poedinci iz Bohinja, Gorij. Jesenic in drugod. Tekma je padla prav za prav v naso prav zgodnjo sezono, tako da tekmovalci — vsaj po večini še niso imeli prilike niti časa za pripravo. Kljub temu so doseženi rezultatf v splošnem zadovoljivi, če izvzamemo nekaj bolj znanih imen, ki so morala podleči bolj pripravljenim in vztrajnim mlajšim silam. Na cilj je prispelo 40 vozače v, izmed katerih pa sta bila dva zaradi krajšanja proge diskvalificirana. »Konec« je prišel na cilj ob 13.20. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Janša Jože (Ilirija) 30:02; 2. Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) 30-33; 3. Jakopič Avg. (smuč ki. Ljubljana) 31:20; 4. Jenko Boris (Ilirija) 31:41 (z žrebom): 5. Smole Franc (Bratstvo. Jesenice> 31:46 (z žreoom); 6, Nany (smuč ki Liubliana) 32; 7. Markelj Franc fB^ats+vo. Jesenice) 32:20: 8 Zemva Lovro (SK Gorje) 32:23: 9 gramel B. ("Smuč ki Ltnbl^ana) 32:30 (z žrebom): 10 Zore Zdravko (SPD Kranjska eora)' 32-30 (z žrpbom): 11. Knap Leo (Hiriia) 32:4,71 12 vknz rsof Dovje-Mojstrana) 33:52. Zadnji vozač ie privozil na cilj v času 46:05. Tekma kvalitativno ni pokazala posebnih uspehov, pač pa moremo beležiti ogromen kvantitativni napredek, časi, ko se je na smučarske tekme javljalo samo do ducat ljudi, so za nami; i z tega kadra nam bodo brez dvoma zrastli novi talenti, ki bodo lahko nesli naše oarve tudi v inozemstvo. Za dosego te kvalitete pa pomeni tudi novi smučarski dom več kot si lahko mislimo na prvi pogled! Razdelitev daril Popoldne ob 16 se je vsa pisana družba iz smučarskega doma zbrala v veliki jedilnica zaradi razglasitve rezultatov in razdelitve daril. Načelnik smučarske sekcije Ilirije inž. Koudelka se je s kratkim nagovorom zahvalil klubom za rekordno udeležbo ter nato razglasil podrobne rezultate. Nato je poklical tri prvoplasarane tekmovalce, Janšo in brata Jakopiča ter Jim izročil od kluba namenjena darila. Zmagovalec Joško Janša je prejel — burno pozdravljen — lep pokal s primernim spominskim napisom. Jakopič st. okusno pia-keto, Jakopič ml. pa povečano sliko smučarskega doma Ilirije v lepem okvirju. Smučarska družina je priredila nagrajencem spontane ovacije, nakar se je začela polagoma razhajati Slovo Ko so legale prve sence na zasnežene julijske velikane in se je doli v Ratečah oglasil večerni zvon, je krenila smučarska armada na vse strani proti železnici. Velik del je izrabil še zadnjo možnost užitka IX) kristalnem polju ter jo ubral skozi go- zdove do Kranjske gore. Drugi so naprf> vili še nekaj ;^pik« po strmih rebrih Slatne ter se veselo ukajoč spustili do naše romantične zadnje postajice. Malo pred 17. je prvi vlak naložil prvi del razigranih udeležencev te lepe in veličastne športne ma* nifestacije. Ostali so se vrnili z okrašenim strojem v posebnem vlaku kot zadnji... Idilična Slatna ima svoj dom: danes je bilo v njem in okoli njega do 600 smučarjev in prijateljev bele narave. Danes smo šele videli, kako globoko je že prodrla zimskosportna ideja in koliko znanih in neznanih starih in mladih je že osvojila. Lepim doiinicam Tamarja in Pišence se bliža nov čas; daleč proč od mestnega prahu se bodo odslej vedno lažje zbirali prijatelji narave in ljubitelji planin, odkoder so bodo vračali zdravi, veseli in zadovoljni. Današnja slavnost je položila za to življenje nov mogočen temelj! V razmetrivanju dalekosežnega pomena našega prvega modernega smučarskega doma pa se moramo spomniti tudi onih nepreštetih in nikjer imenovanih delavcev SK Ilirije na zimskosportnem polju, ki so znali kljub kritičnim časom in gospoda > skim stiskam zbrati sredstva in pota, ta se je njihov načrt tako hitro in tako dovršeno realiziral. SK Tliriia in vsi nje'il organi, ki so tudi v tej športni panogi ora-li ledino slovenskega športa v popolnoma novi smeri, zas.užijo vso zahvalo in hvaležnost naraščajočega smučarskega kadra in naših gorenjskih obmejnih krajev. Njena zasluga pa je še pomembnejša, če jO presodimo s splošnih vidikov; Ilirija je postavila stavbo, i'.rjo lahko pokažemo kulturnemu svetu „ i" s kamero smo se uvrstili med najbolj napredne narode v propagandi za zimski šport in tujski promet« Priprave za razorožit veno konferenco Konferenci bo predsedoval HenJerson - Zahteve nem« ških nacijonalistov Ženeva, 20. dec. d. Vprašanje predsedstva na bližnji razorožitveni konferenci ie sedaj definitivno urejeno. Ker nova angleška vlada ni ugovarjala proti predsedstvu Hendersona, bo svoj mandat avtomatično obdržal dalje. Henderson ie imel v petek v Cannesu razgovor z vodjo razorožitve-nega oddelka generalnega tajništva Društva narodov Agdmesom. Bivši angleški zunanji minister in sedanji vodja angleške parlamentarne opozicije bo torej glede na svoio narodnost predsedoval razorožitveni konferenci kot zasebnik in pooblaščenec Društva narodov. Njegovi odnošaji nanram angleški delegaciji, ki bo nod vodstvom ministrskega predsednika Macdonalda, bodo torej isti kakor napram ostalim delegacijam. Hender-sonova naloga bo bistveno olajšana s tem. da so vse angleške stranke sporazumne glede na razorožitveno vprašanje. Da bi točno označil značaj svojega mandata, ie smatral Henderson za potrebno, da se sestane z zastopnikom generalnega tajništva Društva narodov najprej na nevtralnih tleh, za kar je porabil svoj večdnevni oddih v Canne-su. Podrobni razgovor, ki bi se prvo-fc. no moral vršiti v Londonu, je bil odgoden na prve dni januarja v angleški prestolnici. Tega razgovora se bo udeležil tudi generalni tainik Društva narodov Eric Drum-mond. Na svojem povratku v Ženevo se bo generalni tainik sestal v Parizu z Briandoin, in drugimi zastopniki francoske vlade, da izvrši zadnje priprave za razorožitvene konferenco. Berlin, 20. dec. AA. Nacionalistično glasilo »Hamburger Nachrichten« piše o vprašanju razorožitve: »Nemčija mora dobro paziti na svojo varnost; nikomur ne bi prišlo na um. da nam naloži vojno odškodnino, če bi bili takrat še oboroženi. To nam jasno kaže pot. po kateri moramo hoditi na konferenci o razorožitvi. Za nas načrt konvencije, ki naj služi za podlago razpravam, ne pride v poštev. ker ne pomeni nikakega znižanja oboroževanja, nego samo premirje v oboroževanju na podlagi sedanje oborožitve. s čimer se neenakost v oborožitvi še bolj poudari.« Pred ratifikacijo Hoovrovega moratorija Finančni odsek ameriškega senata odobrii moratorij — Zahteve glavnih držav upnic VVashlngton, 20. decembra, d. Finančni ocEbar senaita je odobrili Hoavrov moratorij. GMasovamfle v plenramoi bo morda jiutim ali v torek. Washington, 20. decemlbra. s. Predsednik Hoover se je izrekel proti temu, da se označuije ustaviitev povračil vojnih dolgov z besedo »moratorij«. Po njegovem mnenju bd se morala za to rabiti označba »odigodiiitev«. Večina, ki je v reprezentan &n mokrajfov in enega farmskega delavca. Protii rartiifkaaiod (Je glasovalo pet recKAft« kancev in &5 demdkrajtov. Pariz, 20. decembra, d. V amerišfeh krogih se formulirajo teze treh gtlarvaih držav uronnlc, ki so se pokazaile po zadnjih zaiuipoiiih .posvetovanji]'h, na nasleetojti n.*v čin: 1. Angleži hočejo doseči končno un* ■cMitev vojnih dolgov in ranaraoLj na podlagi splošnega znižanja. 2. Francozi žeia čim manjše razširjenje moratorija v skladu z Youingovdm načrtom. 3. Amerčaai vatrajajo trdno na tem, da se morajo v>> nii dolgovi v-nnrnii ne glede na to, kako s<9 reparacije urede. Poraz delavske stranke v Avstraliji Pri volitvah v zvezni parlament ie lovico S!dney, 20. dec. d. Včeraj so bile v Avstraliji volitve zveznega parlamenta pri katerih se je pokazal kakor v Angliji pre-okret na desno. Nezadovoljstvo z delavsko vlado Scullina se ni pojavilo samo v meščanskih strankah, temveč tudi v širših slojih prebivalstva. Vlada je namreč ponovno znižala plače in mezde, omejila izdatke za brezposelne in izvedla tudi druge ukrepe varčevanja, da bi pokrila ogromne primanjkljaje v državnem gospodarstvu, ter se je celo odločila pod vplivom državnega konce-larja Theodora za inflacijske ukrepe. Proti njej je bila naciionalna opozicija pod vod- delavska stranka zgubila nad po« mandatov stvom bivšega finatičnega ministra Lyona, ki je nastopala za uvedbo zmerne carinske zaščitne politike v svrho olajšanja gospodarskih in finančnih težkoč. Končni izid splošnih volitev v Avstraliji ie naslednji: naciionalisti 37 (prei 23). kmet-ska stranka 14 (prej 12). delavska stranka 16 ( prej 35), delavska stranka Lango.ve smeri 7 (prej 5), neodvisna stranka 1 (0). Ker ie Krnetska stranka v splošnem sodelovala z naciionalisti, se bo morala delavska vlada pod vodstvom Scullina umakniti narodni vladi z Lyonom na čelu. Preosnova fašističnega režima Rim, 20. dec. d. Zagotavljajo, da namerava ministrski predsednik Mussolini izvesti preosnovo svoje vlade, da bi io z osebnimi izpremembami spravil v sklad z izpremem-barel. ki so bile izvrSene preteKli teden v vodstvu fašistične stranke Zatrlujelo da bo Izvršena zamen lava 12 ministrov V novi vladi bodo ostali samo zunanii minister Grandl. minister zn letalstvo Balbo in prometni minister Clano. RumunJJa išče nosoiilo Bukarešta, 20. dec. d. Vest o potovanj« finančnega ministra Argetojana v inozemstvo, se v listih in političnih krogih živahno komentira. »Adeverul« pravi da potuje Ar-getojanu v inozemstvo zaradi zakliučitve posojila obstoia pa tudi verzi ia da namerava Arg-otoinru sprožiti v Parizu vpraša^ ni«1 mn^-n^ti plačil mr-M-makp države "ar pomeni, da bo skuša) dose« podal fRanje . nin-MJnih rokov za lnnr°m«-setil Rim, Pariz, London in Feriln. Sočani kralju in domovini Krasna prireditev v počaščenje kraljevega rojstnega dne TeŽkoče baselskih pogajanj Nemčija zahteva dej kot prej, naj se reparacije popol- v , • noma Bnael. 20. dec. d. Pogajanja posebnega po-svetovalnega odbora banke za mednarodna plačila se ne razvijajo posebno ugodno in je dvomljivo, če bo prišlo do sporazuma. Nemška vlada skuša z vso odločnostjo doseči definitivno ureditev reparacijskega vprašanja ter odklanja vse predloge, ki so jih bili doslej predložili na podlagi baselskih pogajanj. Posvetovalni odbor je odobril poročilo o nemških železnicah. Ugotovil je predvsem, da je primanjkljaj, predviden za L 1932., le prehodnega značaja. Nemške železnice bodo zopet izkazale prebitek, ko se vrne svetovno gospodarstvo v svoje prejšnje ravnotežje. Berlin, 20. dec. d. Komunike, ki ga Je ▼ petek izdal posebni posvetovalni odbor banke za mednarodna plačila v Baslu o položaju nemških državnih železnic, je izzval v vladnih in parlamentarnih krogih precej razburjenja. Ker bo poročilo, ki ga je izdelal posebni železniški odsek, sprejeto v splošno poročilo in ker se nemške državne železnice v njem označujejo v splošnem kot zdravo podjetje, ki more v bodoče pod smotrenim gospodarskim vodstvom doseči presežek, se črtajo boje v berlinskih političnih krogih, da bodo I državne železnice zopet pritegnjene k plačevanju reparacij. Ugodno presojanje položaja državnih železnic more zavzeti v splošnem končnem poročilu, ki se nahaja pred zaključitvijo. važno vlogo. ker morajo nemške državne železnice služiti kot primer, da potrebuje Nemčija moratorij samo za čas krize, radi česar mora Youngov načrt ostati neokrnjen. Na nemški strani se ta teza slej ko prej pobija, ker zahteva Nemčija popolno črtanje reparacij. Sestava končnega poročila bo zato posebnemu posvetovalnemu odboru baselske banke povzročila znatne težkoče. V Berlinu smatrajo za mogoče, da bo prišlo do dveh poročil, večinskega in manjšinskega, ki bosta imela skupno le številčno gradivo. Odgoditev seje plenauna posebnega odbora na nedoločen čas, ztmja dvom, če bodo njegova posvetovanja končana še pred božičem. Ako se to ne bo zgodilo, postane dvomljiv tudi rok za sklicanje velike reparacijske konference vlad. kar more spričo poteka podaljšanja kratkoročnih posojil imeti za Nemčijo neugodne posledice. Odgoditev češkoslovaškega parlamenta Parlament bo razpravljal o novem bančnem zakonu šele po Novem letu brez pridržka nespremenjene, poučena sam« o glavnih točkah bančnega zakona, ne pa o vseh podrobnostih. Zato sta se vlada ta predsedstvo poslanske zbornice sporazumeli, da se zasedanje odgodi, in da se zbornici predloži bančni zakon šele po 6. januarju. Predsednik zbornice Malypeter je zaključil božično zasedanje z iskrenimi željami b novemu letu, ki so bile sprejete v vrstah vladnih poslancev z živahnim odobravanjem. Zadnje delo poslanske zbornice letos j« bilo sprejetje zakona, ki podaljšuje obračunavanje dohodninskega davka do L IS34. V, senatu, ki je bil včeraj prav tako odgoden, bo ta zakon prišel v razpravo šele meseca januarja. Senat je pred božičnimi počitnicami odobril tudi novelo k zakonu o zaščiti stanovanjskih najemnikov, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. Praga, 20. dec. d. Od vlade obveSčeno, da je treba s predložitvijo bančnega zakona računati šele po 6. januarju, je predsedstvo poslanske zbornice včeraj sklenilo, ker stranke niso ugovarjale, da se zasedanje poslanske zbornice odgodi do januarja. Kakor izjavlja predsedstvo poslanske zbornice, vlada zato ni predložila bančnega zakona pred božičem, ker se ni posrečilo dokončati njegove redakcije, čeprav je bil v glavnih potezah že dosežen načelen sporazum, ker je treba za posvetovanja v proračunskem in ustavnem odboru poslanske zbornice še najmanj teden dni, in končno, ker je potrebna za izredno važni zakonski predlog večdnevna razprava, za kar pred božičem ni več dovolj časa. Razen tega je treba upoštevati, da je bila vladna večina, ki je zadnje tedne odobravala vse vladne predloge Ljubljana, 20. decembra. Društvo «Soča», kil pole« prizadevanja sa ljudsko proaveto svodih članov pravilno pojmude pomen nacionalne vzgoje, "a ainočnji sobotna večar namenila proslavi kraljevega rojstnega dme. Poleg zvestega članstva so se povabilu odsvald tudi nuno drugi ugledni gostje in do kraja r.a-polajcud prostrano dvorano p stavljan tako posrečeno, da je ta svečani večer zaires bil prava akademija hosale an pesmi. Topdo pozdravljen }e 'družbo pozdravil guredsednik, župan dr. Puc. Ob primerjavi Mgodovtae narodov _ je Izvaja! v svojem tehtnem nagovoru — nas prevzema za-•vlst, sad opazujemo pri močno zavednih narodih strem«emja, da v stiski! veino :wraaido državo in imajo navzMc razJiič-raim pogledom na življenje in politiko v nevarnosti pred očmi samo bistvo držaje m so tedaj vsd eno. Pri slovanskih narodih nabadamo to zelo redko. Njiib zgodovina je zgodovina nesloge. Raje so že žrtvoval propad države kakor se podredili sploSnosti. Razen Rusije, velike Slovanske države, smo bili ostali Slovana ao naumovajše dobe sužnji Večkrat nam je v preteklosti zasijaia zvezda odrešitve, a rari&mo se zna-M dvigniti do nje. Kako težavna pa je pot do svobode, najm pričuje <3oha od Dušana Silnega do balkanske vojme, od Zvoniimrira do leta 1918, to naša -ioba od nekdanjega slovanskega krnela do prevrata. Vse dotlej smo bali razdeljeni ma tri države in sedem pokrajin, da se je naša posest bridko skrčila ia ži-TOmo dames na tariitofrtju, ki ile vožda Karaid&ordja, citiral je grofa Dra-Spak« im Mirkovo »Kolo«, krt ga je kvartet maral ponoviti. Kaj ijulbek je bril nastop male Nede Ivančičeve, kd so jo na odru morali posaditi aa stou, da je lahko tem zamosnoje deklaimirala dr. uahovo pesem: »Kralja rojstni dam«. Posebno prikupno Im zalo čustveno je nato deklaimirala gdčna. :da Do I jakova Amoldovo preiepo odo »Dotiio-vimi«. Občinstvo mKkakar nii štedido z odobravanjem ln ko ga je Matičnd kvartet za slovo razgrel še z veselo goriško koračnico, Je biilo razpoloženje v vseo dvorana na višku. Za zaključek je povzel besedo podpredsednik Soče g. ravnateuj Sancin. Zahvalili se je neumornemu aranierju gosp. Sfiligoju, obama govoimakoma, ki sta Kima lz vrst jugoslovansko!! prvoborite^Jesv izpred vojne tn sta oba mai val a gostoljubje v goriškem, odnosno v Ijuibljainsk^m vel.kem c. kr. hotelu (na Gradu). Govornik je obudil nekatere spomine na jugoslovanska iredentisftrlčmi pokret, nato pa je ob burnih ovaoijah čestital pisatelju dr. Iranu Labu, tol se je pravkar vrnil od a>-dijente pori Abrahamu im je Soči veino uslužen. Tapio se je zahvalil še vs^tn ostalim, tol so pripomogM k tako lepemu večeru. Ko Je zaključil s vzklikam kralju, Je občinstvo tem bumeje izrazito zahvalo, saj je spored nudil ras pravd užitek. Pomoč siromašni belokra jinski deci Ziima je nastopala z vso svojo strogostjo, da razveseli nekatere v beji pii-rodi, a da druge užaiosta. Vesela deca, kii misli, da je »ima sOr mo zaradi nje. skače im uživa vriskajoča im pojoča po bregovih, a ne ve, da Je še mnogo otrok, ki jim prinaša zima samo trpljenje. Donaša jtlm v darilo bedo Jm glad Gold in bosa se veseue skorja suhega kruha. S snegom obložene breze v BeSl Kra Šind ne čujejo pod seboj vrišča igrajoče se dece, ki čepi za pečjo, ker je bosa im gladina ter pričakuje pomladi, ki ja obeta več naklonjenosti im lepše življenje. Tej belokranjska deai Je treba poanc-či! Naj se jI dokaže, da je pozimd za njo življenje prav tako lepo kakor r.\ drugo deco, kateri je usoda naklonila več sreče in lepše življenje V ta namen je sklenili niže navedeni odbor prirediti tej bedni deai božiičn co, kjer bodo obdarovane v prvi vrsti sirote brez staršev in nato druga deca. Da pa bo mogel navedeni odbor jbvt-š&bi to humano prireditev v obsegu, kakor jo narekuje socija-na potreba paaivme Bele Krajine, se obračamo na vse ustanove, trgovce im poedilnoe, da s svodo dobrohotnostjo pripomorejo z dariM k uspešni izvedbi te dobrodelne akcije. Z odiol-žtt.vijo s primernim darilom v obleki, obutvi ali a denarjem boste naSM v obdarovani deoi najlepšo zahvalo. V ponedeljek odnosno torek >» bo javila pri posameznikih za pobiramo e daril poverjena oseba, katero naj po možnosti ne odpravi nihče praznih rok. V koLkor pa obisk pri poedlnolh ne bo mogoč, se naprošajo dobra srca, da pošljejo kako darilo navedenemu odboru. Pripravljalni odbor za prireditev božlčrice siromašni deci v Befi Krajini v Črnomlju. Vlom v klet zaradi zastavljenega vina Ptuj, 20. dececotora. Jamez Soli/na, posestnik šz Stojmce t, iona svoj vinograd v Brezovem trn lina v tamkajšnji svojii viničariji spravljeno vino Nedavno tega je podpisal kot žtrant Jožefu Krajmou, posestniku v Brezmcu. im Tereziji Pimtarlčevi, posestnied istotam, menico za dolg 1600 Din. Za janjtotvo pa je prevzel od imenovamiih dva soda vrlua, din sicer enega s 556 in drugega s 391 llitpi. Dme 7. t. m., kmalu popoldne, pa sc je napotila dražba, tol so jo sestavljali Jožaf Krajnc, Terezija Plrniarlčeva tn Framc tn-ran, taw*i posestauik iz Brezovca, do viii> čariJe. Ker niso paogffl drosrače v pri vrajtib v aldu napravil precej vr*>lLi;o luknjo, skozi katero so porinili 12,e«ne»?a Canta Milka žurana, ki je od notranje strani odstranil zapahe, tako da so vlomilci tmeM prost vhod v klet. iz katere ao spravili gornja dva soda vina, poleg tega pa še 45 litrov vina, ki je bil i^at Soline Vse to so naložili na voz im odpeljali k posestniku im trgovcu Franju Štumbergerfju pri Sv. Barbari, ki je vino kupil za okroglo S000 Din. šae pred kratkim Je Solina zapazil ta vdam in zadevo prijavil orožnikom v Za-vrču, tol so takoj začeli poizvedovanje. Jožef Krajnc Im Terezija Pintaričeva, v zadevi zaslišana, sta priznala, da sta res vlomila v klet in odpeljala dva soda vina. Trdlia pa sta, da sta ta dva soda njiu-oa last, to da sta dala vino Solini »e v hraimibo, ne pa za kakšen dolg. Pravita tuidi, Oj, tam za goro; Gotovac: »More duboko«, Bersa: »Da mi je umrijetl«; Dev: »Da bi biva liepa ura«; »Barčica« in »K'sem v pvaninco v vas hodiu«. V H. delu nastopi najprej režiser Debevec, ki bo recitiral odlomek iz Cankarjevega »Kurenta«. nato bo pel baritonist Zupan Lajovče-vo »Iskal sem svojih mladih dni« in Hirš-lerjevo »Ljetno noč«, m. del Je posvečen umetni pesmi: Pavčič: »Pesem«; Prelovec: »O, da je roža moje srce«; Muhvič: »Mir«; Konjovič: »Pod pendžeri«; Tajčevič: »Pjesme od kolač. Novi grobovi. V Celju Je preminila v starosti 30 let ga Marica Hohnječeva. Pogreb priljubljene pokojnice bo v torek ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. — Pogreb tragično preminulega g. Vinka Juga, šolskega upravitelja v pokoju, bo danes ob 15. Iz mrtvašnice celjskega pokopališča. — V soboto zvečer je v Kamniku umrl gostilničar g. Martin Vr-hovnik v starosti 52 let. Bil je značajes. vedno narodno in napredno zaveden mož. Zapušča ženo in dve hčerki. Pogreb blagega pokojnika, ki je imel širok krog prijateljev in znancev ne samo v Kamniku, temveč tud! v prostran! okolici, bo Jutri ob 16. iz hiše žalosti na Sutni 29. na Žale. — V nedeljo je umrl v Mirni g. Ivaa Bule, posestnik, gostilničar in mesar, ▼ starosti 54 let. Pokojnik je bil po vsej Mirnski dolini zaradi svojega odkritega značaja priljubljen ln spoštovan mož. Vodil je vzorno gospodarstvo, dokler ga nI zaradi bolezni prepustil sinu edincu Fran« ju. Mnogo je pokojnik deloval tudi v javnem življenju. Bil je več let občinski odbornik, član Sokola, Narodne Odbrane ia mnogih drugih društev. Tudi v lovskih krogih je bil priljubljen tovariš. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! Domače kock« ra mladino je za božii nabavila Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Motivi, ki so rodili Igro, so taki, da za* služijo upoštevanje staršev. Sujet, naša najbolj tipična mesta, podana s figurami in liki, ki so dragi otroški fantaziji, naj bi naši deci že v rani mladosti utisnili zavest, da je n^.ša domovina povsod, kjei se govori naš jezik, pa najsi stoji tam cerkvica blejskega otoka, ali džamija, najsi tam teče Dimav ali pljuska Jadranske morje. Igra je vseskozi izdelana v Ljubljani in je s tem dosegla svoj drugi smoter, zaposliti domače delavske moči Igra je polovico cenejša, kakor so kvalitativna enake nemške igre, in je s tem dosegi? svoj tretji namen, omogočiti nabavo tudi neimovitim slojem, škatle so kaširane i barvah naše trobojnice, izmenoma modra bele ln rdeče, izdelane vseskozi iz lesa dno in pokrov iz vezanih plošč in stanejc 45 Din. Naslov se glasi »Lepa naša domovina«. Glavno zalogo Igre ima Učiteljska knjigarna, Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franc Jožefova« voda uravnava delovanj« črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobra počuti in da ima jasno glavo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svete. — Posamezna številka 2.— Din. Stremljenja obraznlkov v gledališču Drevi se bodo ljubljanskemu občinstvu v operi predstavili trije člani nove >ko-raorn§ družine obrazuikov« s predstavo Rav+«m 1«h rrlVnVSpn fz^nrv k' bi sl ga bili vzeli za vzor. temveč je oni enkratni slog ki mu Je Izvor ta nenatu-raVsHčna drama. Kakšen uspeh st obljubljate? I Meni osebno je jasen oni uspeh, da bo- sta dve nadarjeni mladi moči dokazali svojo upravičenost, da se napotita na oder in s tem vzbudila na merodajnih mestih tudi čut dolžnosti, da ju pritegnemo kot vredni podmladek k slovenskemu gledališču, ki ne sme živeti samo za sedanjost, temveč mora gledati ob enem naprej, pripravljajoč njegovo bodočnost, čas naših zanamcev; bodočnost, ki se začenja ža vzporedno z našo sedanjostjo. Koliko novih vrednot in kakšen podvig lahko prinese gledališču nov vreden človek, in če je ansambel še tako mnogoštevilen in vreden, o tem nam jasno govori primer Cirila DebevcaJ S svojimi mnogoletnimi Izkušnjami ste blll režiserja gotovo v veliko pomoč! V prav nobeno! — Uredil sem se popolnoma v njegovo čisto individualno režijo, kakor pri vsakem polnovrednem režiserju. Njegovo spontano zamisel sem skušal dojeti z mislijo, kakor s čuvstvom do najtanjšega odtenka. Zato bo hotelo biti vse, kar bo na odru govorilo: scenerija do najmanjše podrobnosti (ne samo kulisa, temveč tudi pohištvo do najmanjšega žebljička ir do najtanjše nitke In luč do najtišjega žarka) plod njegovega duha. Zato bo igra Audre in starca bo zvok najrahlejše besede do najčistejšega • zviša-nega ali znižanega *etrttona čisto njegov, v kolikor more (v živHenju človek človeku) na odru Igralec režiserju sploh slediti. »Zato ne rožljaj s svojo mladostjo«. — »Vedno so UMa samo V ta ki so veHala!« pravi moj starec v svoji zaslepljenosti: a očiščen se nagne k njemu m mu zašepeče: »Ti mi pomagaj, sin očetu!« Sestanek delavskih strokovnih organizacij Stvarna razprava o stanju našega delavstva LJubljana, 20. decembra. Danes dopoldne se Je vršil v dvorani Delavske zbornice sestanek zastopnikov vseh naših delavskih strokovnih organizacij. Sestanek, ki ]e bil nenavadno dqbro obiskan, da le bila dvorana Delavske zbornice polna, ie s kratkim nagovorom otvoril predsednik g. Ivan Vuk. V jedrnatih, dobro premišljenih stavkih je orisal namen tega zborovanja: Objasnitev rastoče brezposelnosti in splošne gospodarske svetovne krize Po predsednikovem nagovoru je kot glavni govornik povzel besedo g. Melhijor Co-hal, predsednik Delavske zbornice. V svojem, nad eno uro trajajočem govora ie izčrpno in nazorno prikazal navzočim zbo-rovalcetn vso strahotno podobo sedanjega svetovnega gospodarstva in trpljenje širokih ljudskih množic, delavca, kmeta in uradnika. Vsaka njegova misel je bila oslra kritika napačne, na kopičenju kapitala grajene gospodarske politike. Uprav porazno so uplivala njegova izvajanja glede hišnih posestnikov, ki kljub odtočnemu pozivu bana g. dr. Marušiča še vedno niso pripravljeni znižati visokih najemnin. Id stavil je ubijajoče vprašanje: Kako naj ali kako more človek, ki zasluži mesečno 700 do lfiOO dinarjev zase in za vso svojo družino, plačati samo za stanovanje pet sto, sedem sto in celo več dinarjev... Med glasnim pritrjevanjem in medklici je govornik prešel na vse bolj težavno stanje našega delavstva, naše in tuje gospodarske Vrize in se je lotil najnovejšega mezdnega ho i a, ki ga je izzval s svojimi pretiranimi zahtevami in svojim pohlepom delodajalec is politiko: ali pristanete. da vam znizam plače — ali pa ustavim obrat in boste brez dela. Obrati Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, železarne Store, cinkarne v Celju hj drugi groze zdaj z odpovedjo, zdaj z zrriianiem plač. Steklarne po vsej državi ukinjajo delo. Za 30 % manjšo plačo od .tedanje delavec ne more delati Zakaj plače, ki jih delavstvo danes prejema, so povprečno itak za 30% manjše od predvojnih plač in so globoko pod skrajnim eksistenčnim minimom. Ta kriza bi se deloma dala rešiti s tem, da bi se podjetnik zadovoljil z manjšim dobičkom in da bi se delovni čas znižal na 6 ur dnevno. Poleg tega pa je neštevilno primerov, da vrši en in isto čiovek po dveali celo tri službe — ali pa da dela sam kar po šestnajst ur — in prejema tudi po dve plači. V vse to bi nujno morala poseči država in s svojo avtoriteto omiliti stanje brezposelnega in šibko plačanega delavca. Morala bi uzakoniti eksistenčni minimum in nad početjem nekaterih podjetij vršiti strogo kontrolo, da bi se ne dogajale vknjižbe. v katerih je označeno čistega dobička 250 tisoč, v resnici pa ga je bilo do 100 milijonov. Poleg vsega tega pa se neprenehoma kopičijo nprav go ros ta sni grehi mednarodne trgovine. Pri nas Je žita dovolj, toda moka j« še vedno predraga. Zedinjene države SA ^a so požgale velikanska polja žita, prav tako Kanada — ali pa Je šlo v morje, kakor 1 miljarda kg kave v Braziliji. To pa 'e zaradi tega, da se moka ni pocenila, ker imata Amerika in Kanada še od leta 1930. velikanske zaloge žita — ki ga je seveda treba čim dražje prodati Amerika ga ima SO milijonov metrskih stotov, Kanada 30 milijonov. Letos so ti milijoni še narasli. Ne glede na lakoto milijpnov ljudi po vsem svetu pa to žito — gnije. Cene ne smejo pasti — producenti upajo, da se bodo na ta cačin gospodarske krize rešili To so podatki Mednarodnega urada dela v ŽenevL Hkrati je qbjavil govornik tudi de! statistike brezposelnih. Tako je imela brezposelnih Amerika v začetku leta 1531 Sest milijonov, Nemčija blizu pet milijonov, Italija koncem preteklega leta 642.169, Poljska 345.295, Avstrija 331J39, ČSR 239.564, Belgija 63.585, polovično delo pa iih ima 117-167, Francija 350.000, polovično delo jih dela 1 milijon. Norveška 72.191, Švedska 80.578. V ostalih evropskih državah pa je brezposelnih nad 2 milijona. Podatki za balkanske in za nekaj manjših držav niso znani. Ivan Podržaj Božič Petra Mitrina Peter Mitrln bi bil umrl v zavesti pravičnika. da ga niso zarubilj prav v zadnjem trenutku — pred sam Božič. To se je zgodilo v letu Gospodovem 19.. ali približno 1400 let po smrti kitajskega kronista Li Puj Mincra. ki ie poskrbel, da je prišel suknar Pao Jia-mingo v zgodovino kitajske likovne umetnosti. Peter Mitrin je bil arhitekt v mestni službi. Nad dvajset let je risaril v blagor mestne blasraine. V svoji vestnosti je raztesmil uradne ure globoko v noč in porabljal na vse. kar imenujejo ljudie živUenie. Le tu pa tam sra ie urinudil notranji srlas. da ie r*risluhnil in se zamislil v njegove očitke, iz katerih ie zvenela re«n* nretnta ki k> fe boli slutil neero ranimel. Tn vsefei se fe oofirr^ntf v tesnobnost. Iz ka^eTe se le m-ebudll kakor "*ru?en v vseh udfli Toda so bili redki trenutki, kajti, arhitekt Peter skoraj ni poznal več zasebnega časa. H koncu je govornik še poudaril slabo kupno moč ljudi Čeprav ie človeštvo v zadnjem času naraslo za 10%, se ]e kon-sum moke t&večaf samo za 4 %. G. Melbijor Cobal Je svoja Izvajanja zaključil s ppzivom, da skuša vsak po vseh svojih močeh na ta ali oni način omiliti bedno stanje dela iščočih tovarišev in to-varišic. Za svoj trud je bil nagrajen z iskreno zahvalo. Za njim je predsednik zborovanja g. Iv. Vuk prebral resolucijo, ki je bila odposlana g. banu in vsem odločujočim činiteljem. Zadnji govornik, je bil g. Jakomin. član ravnateljstva Borze dela. Kritiziral je delo te institucije. Navedel je, da letno prejema okrog 10 milijonov dinarjev in bi potemtakem na vsakega brezposelnega moralo priti po 45 dinarjev letno — v resnici pa pride le 15 dinarjev. Ob tej priliki je poudarjal plodonosno delo strokovnih organizacij — zopet s številkami: Borza dela Je leta 192S dala podpor 300.000 dinarjev, strokovne organizacije pa 400.000 din^i&v. G. Jakomin ie ob koncu svojega govora stavil predlog, ki je bil z navdušenjem sprejet, naj se sestavi odbor za znižanje najemnin. Dolžnost tega odbora bo, da ugotovi hišne posestnike, pri katerih stanujejo brezposelni, da stopi ž njimi v stike zaradi znižanja najemnin — strokovne organizacija pa bi za brezposelnc-ga jamčila toliko časa. da dobi delo. Drugi njegov predlog je bil, da bi strokovne organizacije skupno z Delavsko zbornico uvedle akcijo- za prehrano brezposelnih v Ljubljani. Ta predlog je bil prav tako sprejet — in se naj tisti, ki so podpore v hrani potrebni, zglasijo pri svoji strokovni organizaciji. Hrano bodo dobivali zastonj le tisti brezposelni: l) ki so pristojni v Ljubljano, oni, ki so tukaj stalno ali pa so najmanj pet let v Ljubljani delali; 2) da so brez oslonca. to je, da jih nihče ne podpira: 3) družine, ki so brez kakršnegakoli zaslužka. Govor g. Jakomina je izzvenel s pozivom na skupno delo, nakar je g. Ivan Vuk s kratkim govorom, spominjajoč se delavstva vsega sveta, lepo uspelo zborovanje zaključil. ožičnlca revne ljubljanske dece Mestna občina fe letos obdarovala okrog 520 otrok povsod. Na Glavnem trgu je cel smrekov gozd, prodajalci so vabili, zmrzovali in ponujali, toda kupcev je bilo malo. Zlata nedelja je tudi sicer potekla brez vsakega, omembe vrednega dogodka- Tisti, ki so posetili snoči koncert slovaške Filharmonije v unionski dvorani, so preživeli nedeljo pod mogočnim vtisom umetne glasbe. Takih koncertov smo doslej v Mariboru čuli bolj malo. Simfonični koncert je bil pa obenem manifestacija medsebojne bratske zveze. Dasi smo tik pred prazniki, je bil obisk zelo časten. Občinstvo je slovaškim umetnikom z viharnim ploskanjem izkazovalo svoje odobravanje in simpatije. Orkan navdušenja je nastal zlasti po odigrani »Vlta-vi«. O koncertu samem bomo poročali še posebej. Po koncertu se je v prostorih restavracije »Pri Orlu« vršil prijateljski sestanek, ki ga je priredila JC Liga na čast dragim gostom. Sestanka so se polnoštevilno udeležili predstavniki naše javnosti. Danes popoldne so se bratje iz Bratislave poslovili od Maribora. Z dunajskim brzovla-kom so se vrnili v domovino. Razstava »Brazde« je bila danes popoldne zaključena. Obisk je bil ves čas zelo dober, prodanih je btla več ko tretjina slik. Na policiji so imeli mir, nesreča se ni pripetila nobena Smučarji so jo ubrali večinoma na Pohorje, kjer je idealna smuka, živahno je pa bilo tudi na Ribniku v parku, kjer so se starejši drsalci med številno mladino že kar težko kretali. Kdaj bo dobil Maribor primerno drsališče? Prelat Tomo Zupan Ljubljana, 20. decembra. Tudi letos se je mestna občina ljubljanska spomnila siromakov iin revne dece. Priredila jim je v veliki unionski dvorani lepo božionico z obdarovanjem, ki je letos še v posebno lepi luči pokazalo razumevanje občinske uprave za socHalne težnje in za lajšanje gorja najbednejšim. Božionica se je vršila ob 15.. že davno pred napovedano uro so pa začeli nrihajati v dvorano malčki v spremstvu roditeljev. Vedno bolj se je polnila dvorana in ob 15. je bila zasedena prav do kraja. Na galeriji sc je gnetla glava pri glavici, zasedeni so bili vsi sedeži in stojišča prenapolnjena. Živo je postajalo v dvorani, nestrpni so postajali malčki iin se hrepeneče ozirali proti odru, na katerem sta stali dve vitki, lepo okrašeni smreki, pred odrom samim pa je bila v četverokotu postavljena vrsta miz, bogato obloženih z okusno opremljenimi modrim: zavoji, vsak z imenom »Marovan-ca in z napisom: »Srečen božič!« Da se pa malčki in roditelji niso dolgočasili in da so lahko potrpežljive je čakali je poskrbela godba »Zarje«, ki je pod vodstvom ka-peinika g Dolinarja neumorno igrala ubrana komade. Hitro ji je uspelo ustvariti pravo božično razpoloženje. Božičnico so posetili: župan dr. Dirako Puc s soprogo in podžupan profesoT Jarc s številnimi občinskimi svetniki, kanonik g. Tomaž Klinar. načebnV sociialno političnega oddelka mestne občine dr Rus. predstavnik sociialno političnega urada g. Ju-van in številni drugi, ki so imeli priprave za obdarovanje na skrbi Nekoliko po 15. uri so ugasnile luči v dvorani, oder je pa zažarel v svetlobi Mladina je izvajala ljubko božično sliko, nastopilo je okrog 30 srčkanih krilatcev z božjim detetom v sredi. Obe smrečici sta zažareli v stoterih lučkah. Bil je to res lep uvod v božiraroo. Po nastopu mladine je neka deklica deklam i rala prigodno božično pesem, nato je pa stopil pred eder župan g. dr. D nko Puc. ki je izvajal nastopno: »Dragi prijatelji! Življenje ni praznik in če kdaj, danes najbolj občutimo, da pot, po kateri korakamo, voda skozi dolino solz. Po vsem svetu je stiska, na Dahnem vzhodu divja krvava vojna, v širni Rusiji vladata tilad in trnlienje. Najbogatejše države tožijo, števi lo brezjooscLnib se množi. V bogati Ameriki je kriza ki tudi Aaiglija preživlja težavne čase. Tudi pri nas je hudo. Marsiikdo nima obstoja, s skrbjo gledajo danes vsi sloji v bodočnost. Zato si vsakdo zaželi eno uto sreče, en večer brez trpljenja in brez morečih skrbi. Zato nam je nebo poslalo božiAka, da bi bil to večer nozabljenja, večer tihe sreče. Mi žeFmo, da bi božični večer vsi praznovali tako, kakor sem rekel, in če borno mogli s skromnimi darili otreti vsaj eno solzo, izbrisati iz vaših src vsaj eno skrb, potem nam bo to v uteho in zadoščenje.« G. župan je nato apeliral na mladino, naj se pridno uči, naj bo svojim roditeljem v tolažbo in upanje na boljšo bodočnost im za'dj učil svoj govor z voščilom srečnega božiča vsem navzočim. Sledila je razdelitev daril, ki so jo opravile nekatere ljubljanske gospe. Ob darovanih je bilo okrog 530 otrok, vsak je prejel zavoj perila, obleke ali obutve in pa vrečico peciva s sadjem. Ginjend so f>c roditelji zahvaljevali, radostnih lic je odhajala mladina... Zlata nedelja brez zlata Lfudje kupujejo najnujnejše - Miren praznik Ljubljana, 20. decembra. Kmetska napoved, da bo letošnja zima gola in huda, kar se pravi: brez obilnega snega, toda občutno mrzla, se zaenkrat dobro uresničuje. Predbožični dnevi so letos prav vedri, pri tem pa nastopa hud mraz, da reže v kosti. Tudi današnja nedelja je bila zelo hladna in od solnca še precej pozlačena, ampak glede na staro tradicijo ni preveč zaslužila svpjega naziva: zlata. Oster vetrič, ki je bril v lica, je preganjal pasante z ulic v varno domače zatišje. Večina trgovin, založenih z izbranimi božičnimi darovi, je bila ves dan odprta in je privabljala s krasno opremljenimi izložbami, ponekod pa tudi z božično okrašenimi pročelji. Paradirale 60 v svojem sijaju in v svetlobi zlasti naše najprometnejše ulice, a v splošnem: vsi ljubljanski trgovci so se potrudili in se trudijo za okras svojih izložb in da nudijo svojim odjemalcem vse, kar jim poželi srce. Seveda je kupčija znatno zaostala v primerih s prejšnjimi leti, kar je spričo splošne gospodarske krize in zastoja razumljivo, na drugi strani je pa le res, da so v nekaterih trgovinah kljub težkim časom še prav zadovoljivo odrezali. Zanimanje kupcev je bilo v glavnem osredotočeno na razne zimske, zlasti športne potrebščine, in pa na praktična darila. Dobro se je razvijala kupčija s smrečicami na Kongresnem trgu. Zimski športniki so prišli samo glede dr- sanja na svoj račun. Drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom je bilo prav dobro obiskano. Zlasti popoldne so številni drsalci (mladina!) veselo rajali ua gladkem ledenem zrcalu, številni smučarji pa so se bili odpravili na Gorenjsko. Policija je kakor že nekaj nedelj zopet mirovala in tudi reševalna postaja ni imela prilike za intervencijo. Pač pa je bolnica sprejela dva ponesrečenca. V soboto zvečer so pripeljali v splošno bolnico 30 letnega Franceta Permeta iz Mlake pri Višnji gori. Doma je bil sušil lan, sedel je pa nad ognjem. Nesreča je hotela, da je nenadoma izgubil ravnotežje, omahnil in padel naravnost v ogenj. Dobil je hude opekline po vsem telesu, zlasti hudo je pa opečen po obrazu. — Drugi ponesrečenec je delavec Janez Bertoncelj, zaposlen pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Na cesti v Koroški Beli ga je dohitel neki avtomobilist in ga podrl. Bertoncelj si je zlomil levo nogo. * Maribor, 20. decembra. Mariborske trgovine so bile ves dan odprte. Ne vse. že popoldne so nekateri trgovci zaprli svoje lokale. Saj jim pa tudi ni drugega kazalo: ni denarja, ni kupcev. Trgovci so tudi letos lepo okrasili svoje izložbe, cene v izložbah vabijo, mimo pa hodijo ljudje in tesno jim je v srcih. Letos je mnogo slabše kakor je bilo lani. To čuješ p čeunik g. Frani Rainlio saim); 4.) za Kfraikovo - Trnovo, CerOcrvema u Viča 21, otmoSkii -nrbec, oi 17__18. gig. oter^i- ma nače&iika Y«har Ignacij ia Zirkelbaoa Ilemiržk; ... 5.) sa (Svorritai dfcrad: a) Gosposvetska, cesta 13, vrata 145, od 13. do 15., g. okrad-Dd iiaičeftniSk Legat ValenKtin; b) Barštmikov trg 1 CDvcrrsika tandišafca) o»l 17. do 18. akradea načetoika gg. Unbanotč Karal i;i PcrtcčarJc AJojaiu;' c) Vošnjakova cesta l) wl 16. d& 17. Okrajj al načelnik g. G-iycr Riutdolif; 6.) za gemtjpieterBiai okrač; a) Soja ua Ledarui od 13. do 15. gg. dkrajma načelnika Jegflič Neipemuk lin G-regiorc Areton; b) g. BlagsnJue Jajiiko, Genska uilica 13, za airtSUeaiijsfco •vojafcičoo od IS. do pol 15.; 7.) »a vcdmaitskn otaraj, Ravnikarjema, ufflfca 15 (čas dkjločti okrauaiii u a/cafrršk g. Smobcit sama); S.) za BairiJe, Ižanska cesta 40, fcola (£ss določi g. okrajni naoeGaiiik Grč ar TLt sami); 9.) Spodoioa šišfka: a) Srfosika tfOea 7, od 13. do 15. okratml načeOmik Mrak Ivam; b) Jamžerva uiica 11, Rečner Josip od 13. do 15.; c) česmetova uffica 3 (čas »k)do»3i ofaračtnfl načetošk Mlakar sann). obe«>se I9TAH Iavnicah LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH O A M IN GOSPODOV. Kl SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETI&ANIH IZDATKIH — Vse bo! je rekel, poljubil dekletce na čelo in uprl pogled v kot nad omaro. — Jaz bom že počakala, papa. Ampak — kaj naj rečeni mami? — Reci ji, da dobi vse. Tudi tebe ne bo več zeblo. Zdaj pa pojdi. Imam nujno pot. — Dobri papa! se ie poslovilo dekletce in odšlo. Peter Mitrin je stopil k oknu. se naglo obrnil, ugasnil luč in odhitel po mračnem hodniku-- Na Svet! večer sta sedeli mati in hči v zakurjeni sobi in govorili o očetu, ki je bil nreskrbel, da sta bili za silo zadovoljni. Oče — Peter Mitrin pa je sedel v tistem času po doJgih letih v prazni krčmi in prav .ni m\slit bo r»'ačal novi dolg. Plačo so mu bili zarubUi. da se bnsta lahko veseli ia i štacunar i od- vetniJc--tn če se smelo veseliti za nraznike ljudje v *^rfliu paraerafa. kaj bi se ne smel veseliti — On. ki živi in dela Ta one, ki sta jim paragraf duša in srce?-- ROKAVICE Nappa 65- usnjene damske Miklošičeva c. 14 Ciril Ahlin Celovška c. 56 ( Irkadij Averčenko: Okultne tajne vzhoda Prelepa dama je obvisela na gumbu moje luknje in melodično začebljala. »Pojdite k hiromantu!« »Ka-a-aj?« >K hiromantu pojdite, vam pravim! Okul-tizem je tako prelesten. In vi enostavno morate iti k hiromantu! Tu v Carigradu so imenitni hiromanti!« »Pod nobenim pogojem ne grem,< sem tehtno ugovarjal >Moje noge . . ali bolje moje roke :ie bo k hiromantu.« >Nu, in če vas poljubim, ali boste potem Šli?« Kadar se kako vprašanje prične obravnavati z resnega trgovskega stališča, me precej prične interesirati. »Soliden predlog,« sem zamišljeno dejal. »In kdaj naj grem?« »Takoj danes. Zdajle.« »Bo kafl prejema?« Firma je bila solidna in prav nič uma-sana. Šel sem. Kadar je bil kak rimski patrieij sit življenja in se je hotel zastrupiti, je zmerom najprej preizkusil strup na sužnju. Ce je suženj umrl lahko in brez bolečin, je patrieij mimo sledil njegovemu zgledu. Tudi iaz sem sklenil napraviti po tem preizkušenem principu: nainrej pogledati, kako vedežujeio drugemu, potem pa sam stopiti ta tajinstveno zaveso bodočnosti. . Okrog ruskega poslaništva se zmerom zbijajo gruče nepotrebno publike. Stopil sem k vratom poslaništva, opazil fam mladega moža v vojaški suknji brez epo-let, pristopil sem k njemu, ga prosil za ogenj ia sa kar lotil posla. »Aili ste že kdaj hilli ipri hnromamitu?« sam ga vprašaj. »Ne še. Kaj pa je?-: »Vi zdajle ničesar ne delate?« »Prav za prav res nič. Tretji mesec že iščem dela.« »Pojdiva torej k hiromatu. Veljalo bo dve liri.* »Kaj pa mislite, prijatelj! Dve liri!! Kje naj j.ih pa vzamem? N&ta 15 pi&strov nimam pri sebi.« »Čudak ste! Saj ne boste vi plačali. Jaz vam bom plačal dve liri za to, ker vas motim. Samo pod pogojeni, da bom tudi jaz zraven, ko vam bo vedeževal.« Mladi mož je zardel, se neznano čemu zdr-zui.1. pogledal svoje roke. vzdihnil in dejal: »Nu, dobro . . . pojdi va!« Hriromant naču je prav luaibeznr^o sprejel: »H'iircananftr:da,« je prijazno ded al, »je zelo točna znanost. To ni kakor kaki bobi ali kavarniška čot'ba. Sedata.« Na mizi je ležala mrtvaška glava. Približal eem se, ne vem čemu vtaknil prst v prazno očesno votliuo in raztreseno vprašal: »Je ta glava vaša?« »Seveda je moia. Čigava pa?« »Zelo simpatičen obraz. Očarljiv nasmeh. Povejte prosim, ali vam služi v praktične namene ali jo imate kar tako zaradi lepšega?« »Oprostite, to je glava nekega kaldejske-ga maga iz Memfide.« »Vi pa pravite da je vaša. Sicer pa saj ne gre za to. Vedežujte temu mlademu možu.« Moj novi znanec ie v zadreg' ponudil bi-romainitu desnico, toda ta jo jo odrinil o d«3«J: »levice.« »Ali mar ni vse eno, če dam levico ali desnico?« »Nikakor ne! Samo z levice. In evo, zdaj imam pred seboj vašo levico... Nu, kaj bi vam dejal? ... 52 let imate . . .« iJih bom imel,« je mehko popravil moj »patricijski suženj.« »Za zdaj jih bo 24 do-sti«£ »Vi se motite. Evo, tale črta kaže, da jih imate nekaj čez petdeset. Zaveli boste do... do... Vrag vedi, kaj je to?!« »Kaj pa?« sem poizvedoval. >Še nikoli nisem videl čudovitejše roke in mteresantnejše usode. Ali veste, kako dolgo boste živeli, če smem soditi po tej popolnoma nesporni črti?« »Nu ?« »Dvesto štirideset let!!« »Izvrstno!« sem nevoščljivo vzkliknil. »Ali se mogoče ne motite?« je z medenim glasom pripomnil lastnik čudovite roke. »Glavo stavim!« Sklonil se je še nižje nad roko. »Ne, te črte!!! Tu nekaj izstopa iz običajne vrste!!! Poglejte — sem in sem. V nedavni prošlosti ste zaporedoma sedeli na dveh kraljevskih prestolih, na enem okoli 30 let, na drugem okoli štirideset.« »Dovolite,i ie plaho ugovarjala kronala glava. »40 in 30 let, to jih je že 70. Prej ste pa dejali, da jih imam šele 52.« »Ne vem, nič ne vem,« je obupano kričal hiromant in se prijemal za glavo. »To je prvi slučaj v moji petnajstletni praksi! Zaradi te vaše preklete roke bom še ob pameti!« Zgrudil se je v naslanjač in glava se mu je v nemoči nobesila nad muzo, prav nad kaMersko lobanjo. »Kaj se je zgodilo?« sem z zanimanjem vprašal. »Kaj se je zgodilo?« se ie iztrgalo hiromantu iz prsi. »To se j# zgodilo, da ao tesa gospoda, ko je sedel na prvem tronu, ubili zarotniki! Tu se noben vrag ne znajde 1 Obit. pa seda. Ia se razgovaroa! Lepega klldeota file mi pripeljali, nič ne morem reči.'!« »Ali so vas ubili na prvem tronu? sem ga strogo vprašal. »Bogme, ne! Vidite . . . Služil sem kot kapitan v Markovskem polku, a aastran prestola . . .« . , , »Toda ta črta, evo, tale!« je besno zakričal hiromant in trkal s svinčnikom po kapitanom dilani »Evo, tu je en prestol, tib drugi! In kaj je to? Kaj je to? Jasno . . . ubit od tuje roke'« »Ne razburjajte se.« sem mu pomirjevalno dejal. »Saj ste sami dejali, da bo Njegovo Veličanstvo živelo 240 let. Kaj bi se tu razburjali zaradi malenkosti? Rajši poglejte, kdai in na čem bo v resnici umrl, prav zares umrl.« _ »Na čem bo umrl? . . . Dovohte prosim, vašo roko . . .« Hiromant se ie z jastrebjim pogledom opil v kapitanovo dlan in iznova se je strah začrtal v njegovo lice. »Nu, kaj?« sem potrpežljivo vprašal. »Kar m;slil sem si, da bo spet kaka svinja-niča,« je v obuipu zastokal Mromant. »In sicer?« »Ali veste, na čem bo umrl? Na porodu!« Za minuto sva osupnila. »Ali se mogoče ne motite? Že z ozirom na njegov spol iti starost, v kateri ... »V kateri, v kateri!!! N>Č v kateri? Nisem otrok, da bi se smeli norčevati iz mene in vi tudi nistp otrok, da bi vam mogel lagati. Pošteno povem samo to. kar vid:m vidim pa take reči. zaradi katerih bi lahko peljali mene in tega mladega moža v norišnico!' Sam vrag le najpteal na vašo dSan te Anti k n sto ve črke I« »Nu. kakSen vrag neki« je zmedeno za-mrmral mlad* mol »To i* najsol dnejla firma: »Rnaus in Hankelmann. Berlin, Friad-richstrasse. 845.« Oba sva ga debelo pogledala. »Gospoda, ne jezita se name . . . Takoj iz- početka sem vara molil desnico, pa je niste hoteli. Levica pa seveda . . . Sam ne vem, kaj so vtisnili vanjo . . .< >Kdo-o»« je zarjovel hiromant »Oni, Knams im Henkelmana, Berlin., Fri'd VVVencfvO Te debate, ki so mestoma postajale zelo živahne. so trajale do 10 ure ko je predsednik .TNS g. tnž. Markovič otvoril glavno skupščino s pozdravnim govorom. Nat^r-el tjp io iTrvolu vor-^kadjskl odbor, ki ie bil sestavlien nastopno: Bogdanovič f Beograd K Gmbišič (Zagreb). Ta j si (Osijek). Marlnkovič (Suboti-eai. dr. Jurišič (Sarajevo), inž. Dobrlč (Split), Krnjanskl (Skonlie), dr. BratiC (Veliki Bečkerek), dr. Hadži (Novi Sad). Kuret (Ljubljana), Veselinovič (Niš) m Fi-fCPMnipt ovo-mra+eHa "ta bila Izvoljena Frauenglas (Zagreb) ln Bata j f) ts -7q pa M. Artenovič in L hiba živojinovič. Po kratkem delu verifikacijskega odbora je dr Hadži proglasil, da so verificirana 403 pooblastila. Predloženih je bilo 415 pooblastil. savez pa šteje skupno 488 klubov. Nato je skupščina soglasno sklenila, da se pošlje Ni. Vel. kralju, najvišjemu pro-tektorju našega športa, udanostna. predsed-ptVu vlade P. 2ivkoviču pa pozdravna brzojavka. Nato se je razvila zelo živahna debata o pn~r>^ibh k1- "h je predložil upravni odbor glavni skupščinL Po debati je predsednik Markovič predlagal naj se da staremu odboru absolutorij. Da pa bodo delegati Imeli več vpogleda v poelovanje saveza, predlaga, naj se izvoli tri- do štiričlanski odbor, Id bo pregledal knjige ter nato podal. poročilo. skupščini. Predlog je bil sprejet. Abso^tornl lro^avneTin odboru i-n nadzornemu odboru je bil sprejet s 314 proti 17 glasovom. Dopoldanska skupščina je trajala do 14. ure nakar ie večina delegatov odšla na medmestno tekmo Budimpešta : Beograd. SkupšCina se je po tekmi nadaljevala in je trajala pozno v noC. Za predsednika JNS ie bil zopet izvoljen Z Zarja Markovič. Med BSK in Jugoslavijo se je dosege! sporazum in ie tudi Jugoslavija. zastcpana v novem odboru. Glavna skunšcina JLAS Zagreb, 20. decembra. Danes se je vršila glavna skupščina Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza, kateri je prisostvovalo 15 delegatov Skupino ie otvoril in vodil predsednik Veljko Ugrinič. Tajnik Frančič je podal poročilo o delovanju Saveza, iz katerega izhaja, da je včlanjenih 15 klubov s 1452 verificiranimi člani. •Rinoralrifk Koh-n ie rxT>Aal r> fna-nft »stanju Saveza, tehnični referent Dobrin pa je v r?qHč«»r»i plr«T*nzP',ii orionl »•n'7^»r>i nočo lah- koatletike v preteklem letu ter je zlasti poudarjal. da je bilo od 32 službenih rekordov izboljšanih 15. Po absolutoriju staremu odboru je bfl Izvoljen naslednji novi odbor: predsednik Veljko Ugrinič. L podpredsednik general Kneževič. n podpredsednik Zdenko Grund, I. tajnik Zdravko Frančič, n. tajnik Bran- v Ilirija : reprezentanca L razreda 6:0 (2:0) Malo le bilo le ven (Ja^d-r.), G-lavnč (Hermes), PTCšer&n (Her imss) Bardjuciky (h.), &kračnar (h). FikLČih (H), Zajjc (J), Trobevšek (Gr.). Ti poštami a-ista ostala do fronea. zla»tii eo se IliTicamn med ^gro močno progr utrnil HodiiM so pač vsak za en čas v borbo mailo pogret se. ker so bLld »brezposelni« ptreveč tapostarvtjanii mrazovi t;m tičiiiakom Igra Je samo prvtl polčas zadovoJjfHi. Bi'la je pervisem odiprta lin je poteka.a metana v rahM premoč! reprezentance. Njen n>a>aK3 si je mstvartl številne zrele situacije. toda njegova mehka igra brez en^r gri;e pred golem ni do vedi a do uspeha. Na enrotmo so Oimijani; iz mnogo redkejših situacij izbriffi dva zgodiltka. drugega so Skakalk doseg® z Logairševtai sodelova-oijean. Otvoral je sobne L»uoe, drugil goJ pa je rezuitdrail iz Košakove bombe, fe: jo je Logar sicer dosegei, toda samo odtoki in za>3kreiiiJ v mrežo. Da so reprezentanci v tem polčasu krepko napadal i. fcaže tudi razmerje kotov 4 : 1 za njih, krt s>e je v ilragam polčasu iapremenffio v 4 : 0 za Krnijo. V drugem ipclčasu so ae BLriSand že tw>-raramestčlS vsak na svoje bertj »adeno m* sto, ki naašineriiia je začela takoj bolj uspešno fiunkcijoniraAi. že v 1. minuti po-tj>3§; Nore-preEcntaaoai« poloviei, čedalje bo tj pre- bor so bili izvoljeni za Maribor Evgen Ber- CTO-.+ J-r, ^T- T(>Wflr TO ^ l^^n H H ^ P *T>) Griinfeld. geometer Cerne in Savo Sancin. Ko so se še določili termini za razne sa-vezne prireditve ter sp ie Izčrpal dnevni red, je bila skupščina zaključena. harfa v enosta/ven fcremlng na en gol. Re- prezentaaitom menda pohaja sapa, kad't? nekaij jiih predčasno zgine na varno _ v garderobo. Tudii gledalca, kil se jiih je .ia-bralo za dobre pol tribune, ee začenjajo »tiumoma« pomiikati proti izhodu zato ie bilo vsem ustreženo, ko je g Deržai ka kih deset minut pred koncem prelcinil tekmo. Napovedana predrtakma jnndonjenr je upravičeno od/pa/Cla. ASK Primorje : SK Celje 2i2 (1:0) V. - r; Celje, 20. ded' Danes je gostovalo v Celju moštvo ASK Primorja proti enajstorici SK Celia. Celjani so doseglj v igri z Ljubljančani nadvse časten uspeh ki je plod skrajno požrtvovalne igre celokupne enajstorice. Primorje ie na zasneženem terenu dalo v orvem polčasu zelo dobro igro. kj pa nI izražena v golih, dočim se ie Celje v drugem polčasu dobro znašlo. Izenačenje je bilo doseženo v zadnji minuti pred koncem po dvomljivi enajstmetrovki. Sodil j d g. Ochs. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Hungaria 5:2 (3:0). Gradjanski se je revanžiral za sobotni poraz ter je zasluženo zmagal, čeprav je njegova zmaga nekoliko previsoko izražena. S sobotno in nedeljsko tekmo pa Gradjanski ni imel sreče, ker zaradi hudega mraza ni bilo mnogo gledalcev. Beograd: Budimpešta :.' Beograd 3:2 (3 . 1). Zaradi mraza je prisostvovalo tekmi samo okoli tisoč ljudi. Osijek: Finalna tekma za prvenstvo osije-škega podsaveza. Hajduk : Cibalija (Vin-kovci) 2:0. Praga: Slavija : Vlenna 4:2 (1:2), Spar-ta : Liben 7:0. Dunaj: Prijateljski tekmi. Rapld : Ad-mira 10:2 (6:0). Nicholson : Donau 3:1 (1:1). Budimpešta: Ujpest : Cestni železničarji po podaljšku 3:2 (1:0). Regularna igra je končala 1:1. 'JU. tB ■ '<" ' • '• ' ' t Naš predobri oče, soprog, stric, stari oče, gospod Saarbrticken: Austria (Dunaj) : SV Saar-brilcken 5:4. ASK Primorje (nogometna eeflccij-i) Drevi ob 20 seča sekcrfjskega oibora v hotelu Hiklič. posestnik, gostilničar, mesar, dolgoletni občinski odbornik itd. nas je po hudi in mučni bolezni in po volji Vsemogočnega, previden s svetotajstvi, v nedeljo 20. t. m. ob 1. zjutraj v starosti 54 let za vedno zapustil. Pogreb dragega očeta bo v torek 22. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Helene. Vse. ki so dragega pokojnika poznali, prosimo, da ga ohranijo v blagem spominu. Mirna, 20. decembra 1931. NEŽIKA BULC, roj, Zaje, soproga; FRANJO, sin; MARUŠA Bule, roj. PLACAR, snaha; MARKO in JANJA, vnuka, in ostali sorodniki. Kino »Ingagl«, prihodnja filmska premiera ZKD Kakor smo izvedeli, bo presenetila ZKD svojo publiko z ogromnim, res senzacijonal-nim filmom »Ingagi«, ki je po vsem svetu žel veliko priznanje in nedeljeno pohvalo. To je veliki ekspedicijski film v Kongo in ekvatorijalno Afriko. Film nam predočuje nekaj, česar še nismo videli, to je lov na gorilo. Seveda vidimo v tem filmu poleg borbe in tova na velike človeške opice tudi nepregledno panoramo drugih zveri in kač. Ogromnega pitona vidimo v filmu »Ingagi« prvič na platnu, borbo z razjarjenimi leopardi. od katerih ujamejo enega celo živega itd. Film bo tedaj velika senzacija za naše mesto. Premiera na prvi božični praznik v Matici. Skupščina Aerokluba Beograd, 20. dec. p. V dvorani Kola srbskih sester se ie vršila danes letna skupščina Aerokluba Zborovanje je vodil predsednik Tadei Sondermaver. ki je pozdravil odposlanca ministra za vojsko in mornarico in mnogoštevilne delegate iz vse države. Ljubljanski Aerokiub sta zastopala predsednik Rado Hribar in narodni poslanec dr. Stane Rape. Po odobritvi poročil odbora je bila izvoljena ponovno stara uprava. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki se energično zavzema za čim intenzivnejši razvoj naše civilne aviacije. Podrobno navaja resolucija celo vrsto razlogov, ki govore za veliko potrebo našega civilnega letalstva. V času močne razorožitvene akcije ni civilna aviacija nikakor prizadeta, čeprav se more v primeru potrebe izpreme-niti v vojno letalstvo. Zato pospešujejo vse države izredno energično svoje civilno letalstvo in mu nakazujejo velike podpore. Razen tega imajo večje občine, zlasti pa mesta velik gospodarski interes, da v največji meri podpro države pri ustanavljanju pilotskih šol in zlasti tudi zakon o ustanovitvi aeronautične stolice na univerzah. Rudarski dom v Beogradu Beograd, 20. dec. p. Danes je bilo na svečan način posvečeno novo poslopje glavne bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osobja v rudarskih podjetjih. Impo-zantna nova stavba jc zgrajena v Sveto-savski ulici št. 39 in je stala okoli 8 milijonov dinarjev. Svečanemu posvečenju so prisostvovale najuglednejše osebe, med njimi zlasti zastopniki naše rudarske industrije. Po cerkvenem obredu so govorili svečenik Nikola Hajdukovič, za upravni odbor bratovske skladnice predsednik dr. Maksim Dimitrijevič, v imenu saveza rudarskih podjetij Dragiša Matejič in za ministrstvo za šume in rudnike načelnik Nikola Belančič. Zopet požar v Beogradu Beograd, 20. dec. p. Snoči je izbruhnil na Terazijah požar, ki je dajaJ vsej okolici še strašnejše lice. kakor je bila nevarnost v resnici. Ogenj se je vnel v stanovanju Milana Jovanoviča in sicer na stopnicah dvorišča, nato pa je kmalu zajel divji element drugo nadstropje in streho. V hudi nevarnosti so bila mnoga blizu stoječa večja poslopja. Ognjegasci so bili takoj na mestu požara ter so vršili svoje reševalno delo zelo požrtvovalno. Eden izmed gasilcev se je ponesrečil in je padel z drugega nadstropja na ulico. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, nakar so uničili ogenj v poslopju samem. Poslopje ni bilo zavarovano. Dopoldne le posebna komisija raziskovala vzroke požara in ugotovila škodo, njeni rezultati pa še niso znani. Avtomobilska nezgoda Beograd, 20. dec p. Nocoj se je pripetila blizu Stare Pazove težja avtomobilska nesreča. Na nekem ovinku je avto z več potniki prehitro vozil ter se prevrnil v obcestni Jarek. Iz avtomobila je vrglo poročnika Mi-lorada Ajdačiča, ki se je pri tem močno poškodoval. Njega in še nekaj drugih nezavestnih potnikov so morali prepeljati v bolnico. - ' Za znižanje stamovanjsklh najemnin Zagreb, 20. dec. n. Danes so izročili člani društva stanovanjskih najemnikov ministru za socialno politiko dr. Kostrenčiču. ki se je mudil v Zagrebu, resolucijo v kateri zahtevajo znižanje stanovanjskih najemnin. Novorojenčka izpostavila mrazu Zagreb, 20. dec. n. Pri nadškofijskem vinogradu na Horvatovcu so našli mrtveja popolnoma zmrznjenega novorojenčka. Poizvedbe so dognale, da je brezsrčna oseba pustila na mrazu živega otroka. 2«ioiiJ5wJn tlVI)vJttc!lroflrq hpftAvvh Pariz, 20. dec. s. V dobro informiranih krogih smatrajo kot zelo verjetno vest. da misli angleška vlada na sklicanje konference za zmanjšanje trgovinskega brodovja na svetu, čeprav oficljelnega povabila angleške vlade še ni. Tudi tu smatrajo za potrebno zmanjšanje trgovinskega brodovja. Mero-dajni francoski krogi bodo sklepali o svojem stališču, ko bodo imeli v rokah natančnejše predloge angleške vlade. Finančna diktatura na Fln«ko*n Pariz, 20 dec. AA. Havas poroča iz Hel-singforsa. da je finski parlament na današnji seji s 461 proti 29 glasovom dal finski vladi za prihodnje tri mesece pooblastilo za izvrševanje popolne oblasti, ki jo je finska vlada zahtevala ža. ublažitev sedanje gospodarske krize. Nova mati Pri presoja iju nravstvenem življenja sedanjosti in preteklosti ne smemo pozabit! da se je tako zvana boljša družba na tem po iju prej igrala skrivalnice in ni hotela pri znati^ da sploh obstojajo reči ki niso bile združljive z njenimi oficijelno zastopanimi nazori. Toda nemosofe je zanikavati. da >e seksualni naeon zlasti v mladosti posebno močan in da tistega kar imenujejo mladostne zmote, ni moči povsem odpravili s sveta. Edino sredstvo, da na mladino uspešno vplivamo, ie izobrazba, ki apelira na notranjo vrednost dorašcajoresa človeka v smeri harmoničnega razvoia vseh v njem valujočih in delujočih sil, da pride odpor proti zapravljanju živlienia v erotičnosti iz niesa samega. Ker so tedaj vzgojitelj' najvažnejši faktor v vzgoji, moramo brez nada^iniega priznati, da ie baš sodobna žena na'bo!iša vzgojiteljica in svetovalka na tem področi'1. kajti ona ne podcenjuje seksualnega problema z vsemi posledicami zlasti za mladino in se vendar trudi, da mu odvzame težo. ki so mu io dale konvenciionalne norme preišnje generacije. Ona ve. da deluje s pridom zase in za svojo dobo le tisti človek, v katerem se lahko vse sile harmonično razvijajo. Sodobna žena. kj se poklicno udejstvuje, posveča manj časa vzgoji otrok — vendar je potrebno, da se v tistih urah, ko je doma m ko jo otrok potrebuje, pri igri, pri obedih, na :zprehod'ih in ob nekaterih drugih prilikah, posveti visa otroku. Zelo važna je ta paž-aia ori otroku, ki še ne hodi v Solo, kajti za ioraSčanje in obVkovanie človeka so naj-močneiši in naivažneiši vtisi, ki^ jih dobi v nairaneiši mladosti. Ni tol'ko važno, da ima mati otroka vselej pri sebi. da se neprestano ukvaria z niim. kar bi bilo celo kvarno, da ga krmi. skrbi za niegovo telesno nego n mu streže v bolezn'. kar lahko store tudi drugi in morda bolje, temveč važno je, da neprestano vpliva nanj z lastnim vzgledom :n domačim milielem in s tem ustvari razmerje zaupanja, ki ji da možnost, da v kritičnih situacijah vpliva neposredno, da vzgoji svoiega otroka za smotrenega, čistega, ne-aen t i men talnega in etičnega človeka. Če materi poklicno delo. ki ga je moraJa prevzeti zaradi gospodarskih razmer, ne-mi-šča pogrebnega časa. je 1» gotovo v škodo otroku. Toda ni mu toliko v kvar kakor vzg-j-'a, katere ie bila deležna danes doraščajoča mladina od včeraišnje žene, in mnogo manj kakor pri?odnostno ničemurno predstavljanje v družbi, s katerim se dame iz družbe spomnijo svoiiih otrok, kakor se jih v času počitka poslužiio kot i?rač. da jih razveseie s svojo »šegavošrtijo«, ki so J'm, kadar niso razpoložene, s svojim nemirom in vprašanja le nadležni. Redka prisotnost matere, ki te cela osebnost, je za otroka mnogo važnejša kakor neprestano ali pogosto občevanje z živlienisko tuio ali mondeno materjo. V vsakem primeru pa enostranska vzgoia otroka samo od matere, tudi od najboljše matere, ni nikoli popolna vzgoja, ker je osebnost očetova za doraščajočega človeka enako važnosti. 0 feminizmu .. . . ... X.— , i . ^—- -i. -Edino pravilno naziranje o ženskem vora-šanju je. če ga poimuiemo kot del soc'jalns-ea vprašanja. V tem smislu bi morale delati žene vsakega naroda, da bi se žensko goba-nje v njem res zakoreninilo in obrodHo sad. Pri nas prevladuieio kmetski živel j, malo obrtn;štvo in delavstvo, ki se je razmahnilo zlasti zadnie desetletie zaradi naraščaioče in-dustriializaciie Dvicrnit' žene teh pla^i nm-stvemo. giosnordaiTSko. kutt.uirno in politično, hi bfta naloga ženske^ gibanja pri na« Društvo. ki ima feminističen program (Ženski nokret). gotovo tudi stremi za tem. Da se boli ne uveliavlia v tem pravcu, ima svoj vzrok v tem. ker ne najde med ženami razumevanja za tako udeistvovanje. Edine, ki bt lahko uspešno vršile to delo, so učiteljice. Ta naloga pripada učiteliici zaradi značaja nie-ne službe, ki ji omogoča najožje stike z ljudstvom. Toda za to ie treba mnogo več izobrazbe, mnogo več sooijalnega pojmovanja, kakor ga nudi šola. V to svrho bi se morale adiružrti vse učr'ite'čice Im dela/bi na samolz-obrazbi, da bi 6e usposobile za smotreno delo med najširšimi plastmi ženstva. Potreba po ženskem društvu, ki bi združevalo vse učiteljice, se je pojavla prej kakor za vsa druga društva. »Slovenska žena«, piše o tem: »Preobrat našega gospodarskega, sociialnega in kulturnega življenja, ki se je pričel pojavljati od devetdesetih let dalje, ie dal vsekakor pobudo onim, W so se od tedaj dalje oglašali in pozivali slovensko ženetvo, naj se organizira v svrho špecijal-nega ženskega dela, v svrho reševanja ženskega vprašanja. Ti pozivi 90 našli najprej odziv pri onem delu našega ženstva, ki je imelo za takratno dobo najvišjo izobrazbo — pri slovenskih učiteljicah. One so ustanovile 1. 1898. v Ljubljani Društvo slovenskih učiteljic. Društvo učitelj'« lahko označimo kot prvo borbeno žensko društvo v Slovenija, kaiti njegov namen ie bil med drugim, braniti praivčce u-čiteloda Dosledno idejnemu (prasgraiirifu je bal prvi korak društva Lzraz ene izmed najbitnejšib zahtev femin:stičnega gibanja: »Za enako delo enako plačilo.« In vse nd L 1898. dalje se je društvo vztraino borilo za izenačenje plač učiteljev in učiteljic in sploh za enakopravnost z učitelji v vsaikem pogledu Kako resno je smatralo oruštvo svoje zahteve, se najbolje vidi po tem. da iih je postavilo na najsolidneišo bazo. Ta temeDj je žernska volčtoa pravica, ono sredstvo, ki daje ženam priliko, da pred najbolj kompetentnim forumom javnega ž vlie-nia zahtevajo in izvojujeio. česar jim zakonodajalec v svojem konservativnem egoizmu ne da sam od sebe. Aktivnost žene. ona prava aktivnost, ki st sama krči pot skozii trad:cijonalne predsodke O /eni. je no«tnl« z Drnatvom c'ovp-i«kib teljic prvič živo življenje med slovenskim žen stvou« Danes potreba po takem društvu ni nifc aianiša in njegovo o?ivlfenje bi bilo samo v korist stanu in narodu Saj vidimo, na kakšni kulturni višini so žene o^ih držav, kjer so bi.!e učiteljice najbolj aktivne, kakor npr na Češkoslovaškem n v Nemčiji. Druga ženska društva nikakor ne morejo vršiti one naloge med narodom in njegovim ženstvom. kajti on& imaio po večini humanitaren program in omeiujeio svoi delokrog na mesta Od teb društev je pokazovalo edino Splošno žensko društvo izraz tejšo feministično tendenco zlasti v svojih predavanjih m s sode-lovamem pri akcijah za oolitično enakoprav-nost žen V tO smer je delovala zlasti ga Min-ka (iovekarieva. ki je skozi mnoga Jota duša tega društva Delavske že^e organizirane v Zvezf delavskih žen, društvu z razredno feministično smerjo. Njib smoter je, širiti prosveto med i delavkami Jih vzpodbujati k razredni samo* zavesti io se skupaj z moškimi boriti za tso-cijalno in politično enakopravnost. Zato se ie društvo udeleževalo vseh akcij, ki jih jo orireialo delavstvo, v več pnmerib pa je sodelovalo tudi z drugim- ženskimi društvi. L 1924 je začela zveza izdajat? mesečnik žemskn Ust. katerega vsebina priča, da delavska žena p«>zorno in trezno motri svoj r»o-ložaj v laetni'"državi in v inozemstvu Pripomniti je treba da so sotru*pie ima celo v Egiptu. Zlast' dober priiatelj pa je našim slovenskim ženam v zasedenem ozemliu. kier jim tako manika pisane besede v domači govorici L'-st ima namen, kulturno dvigati naše ?en«tvo. Njegova vsebina ie pestra: no'p" lenoslovnih eselev prinaša tudi načeln« članke o ženskem vprašantu, dalje strokovne članke o v7fm'ctvu. higieni ■štid. Na koncu lista podajano Izveska poročila in nasvete iz go«pod;nMva. materinstva, zdravstva, književna poročila in razgled p« ženskem svetu doma in v tulini. Kot posebnost orinaša nod naslovom »Obrazi m dnŠe< jKV-trpte za kulturo in umetnost zaslužn;h domačih in tn iih žena.' Da list vsestransko u-treza potrebam naše žene. prinaša tudi do-b*o ure;evano modno prilogo s kroino pol« in predlogami za ročna dela. kier najde paž vsaka žena nekaj primernega, da okrasi svoj dom. Dotaknila sem «e samo on'h društev in bstov, ki bolj ali manj kažejo feministično smer. ostalo ne pride v poštev v tem okviru. Žensko gibanie v niegovem bistvu ie čisto naravna posledica gospodarskega razvoia, ki je prisilil tudi ženo. da je šla za zaslužkom izven doma. Toda vstop v službe pod enakimi pogoji kakor veliaio za moške, sd pri d o« b/va le postopno. Zlasti v začetku je bila borba huda. Zato je logično, da so se začelo žene združevati v skupne organizacije z izrazito ženskim značajem, ki imajo namen ženo osvoboditi od dvoine mere v gospodarskem, pravnem in etičnem pogledu. Seveda (pa more ž-ama postati popolnoma enako-prarvna šele v družbi, kjer bo viladaJa so-eijataa emalkops-avrnost vseh JčrmM. Nov odnos do seksualnega vprašanja SneciiflSSen v stw6ri žene je bfl prej njen poloza,i v snolnem življenju. Kaže pa. d« so Mi to pro^emi. K eo medtem jzgubili svojo življenirfeo važnost. Pri. tem pa po b:li to problemi, ob katerih bi mislil, da jih je rodila nairava, pa fcudi družba, taiko da so s« v gotovem smislu videli brezčasni. Sedaj jih prav za prav ne najdemo vec (to se opaža tudi v umetnosti), kafeor da eo se rarrpršiili v ZTaiku. A"M so 6e re6 te reči medtem izpremenile? Saj danes še pTav tako kalkor nekdaj obstaja prostitucija;'in ta je- precfrvsem bita takrat pereč problem. v-, s- Očividno se je izspremenito prav tisto, -kar živi v zunanjih rečeh in kar j« pc " SotpvTiri okoliščinami najbolj- odloča Prvič so vse bolj^ zabrisane meje med; poročenimi ženami jn tistimi, ki žive v fevo-bodtrrih razmerah tja do prostitutk. V: odnosu _ dto žene so te razlke izgubile ^oro vso vrednost To je seveda bistveno poja-čilo samozavest žene, ki je sedaj možu pogosto le »enffca proti enakemu«. S t£m eo seveda delno odpravljena tudi zataje-vaaia čustva sovražnosti in maščevalnosti, ki eo biLa vzrok talko nesrečna napetosti v razmerju med spoloma, veliko večji, kakor jo že itak pogosto vsebuje erotično (razmer je med obema. . •'-• • Predvsem pa 6e vidi važno, da se j« spoino življenje danes umaknilo boij T okvir celotnega življenja in se ga ne dotikamo več s ti6tim posebnra po.uda.fcpm. Danes nočemo več toliko ločiti različnih funkcij in erotične izpolnijo vendar. 4ele ga človeka. Da to i spregledan je pomeni olajšanje in ozdravljenje,, je jasoo. Zakramentalno česčenje spolnega žrjvije«via, prctaletstvo vsega tistega, kar je izven njega, je pomenilo hudo obremenitev za naš 6vet. Med tem pa se je izgubil smisel zakramenta. To je seveda le negativen:dobiček. Poleg vsega tega pa je vidna poštena, toda neusmiljena jasnost v' ve ob teh zadevah, drugače, kakor jc bilo nekdaj: brezupen odpor proti terorju ljubezni. Ostala je oocijafoa stiska žene,, njena preobremenitev v gospodarskem boju. Bremena, Id jo teže, so zanjo veliko težja iaa-kor za moža. Temu 6e pridružuje pri no-številnih ženah še boječ, skriven odpor proti moSTci moči in nasilnosti. To je vedno nova kal za čustvo stiske pri žea&h. Vidii se danes tako neizogibno kakor prej seksualni problemi. Za uvedbo ločitve zakona t Španiji so je odločila španska narodna skupščina. V osnutku ustave je bilo prvotno določeno, da lahko žene brez navedbe vzrokov zahtevajo ločitev zakona. V izogib zlorabe pa je bil ta način odklonjen. Novi paragraf ustave se glasi: »Rodbna je pod zaščito države. Zakon se sklene na podlagi enakih pravic za oba spola. Ločitev zakona se." izvrši, če v to privolita oba spola ali pa, Č6 stavi predlog, ki ga pa mora v tem primer ru zadostno utemeljiti, eden izmed zakog* cev.« Katoliški poslanci in agrarci so izjavili. da ustave ne priznavajo, ker 'e antire-ligijozna in antisocijalna in da bodo proti njej razgibali javno mnenje. Ženska volilna pravica v Belgiji in belgijski socijallsti. V Belgiji ie socijalno-demo-kratska stranka, ki se je sprva zavzemala za žensko volilno pravico, glasovala proti njej. Osnutek ie bil stavljen od katoliška stranke. Senatorka ga. Soaak-Jansonova sama se ie morala vdati pritisku frakcile in glasovati proti polni ženski volilni pravici. Iz poročila Adelheide Poppove o mednarodnem socijalisticnem delavskem kongresa pa ie razvidno, da so se belgiiski *ociialisti odločllL da bodo ob ponovni predložitvi zakona o ženski volilni oravief glasovali prti trdilno. S tem je zagotovljeno, da bo v Belgiji v kratkem uvedena ženska vbiikja pravica. T. MALI OGLASI Službo dobi Hlode bnkove, hrastove te jelo--ve kupuje stalno Lavren 8iS & Co. Ljubljana. Voi-njakc-va ul. IG. 59017 15 Špedicij, uradnika mlajšega, sprejmemo. Ponudbo pot£ £}ub1}ana ,3089 OC*>tti*e*ni tri 2. Ogromna lzbera ženskih ročnih del tn pripadajočega materiala. Za smlr-na, perzijske ln keliraj preproge volna, blago ter vzorcL Brokat - prti^i. zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. — Pred-tiskarija, entlanje^ plisl-ranje, montiranje blazin, torbic itd. Opremljeno sobico oddam zraven gorenjskega kolodvora — Frank opanska _ uli-ca 23/HI — drugi vbod. ] 58791-23 Sobo v vili ta Mirlu oddam s 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 59176-23 Sobo prazno ali opremljeno, z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59177-23 a Fotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do seda i najbolje in najceneje fotograf Joško S m n c, Wo!fova 12 in specialna foto-trgovina A. Smuč, Marijin trg št. 8 vogal Wo!fove ulice št. 1. 304-30 Živali Nutria-Bobre rodovitnih staršev, pri eni skotitvi 9 mladičev, v lepi temni kožubovini, po zelo ugodnih cenah proda Valerija CvenkeJ, Sv. Peter v Sav. dolini. 58592-27 Telefon 2059 **Premog A suha drva oga&nlk. Bohoričeva tt. S Postrvi žive Din 50.— za kg Somi živi » 40.— » » Ščuke žive » 30.— » » Krapi živi » 20.— » » Nadalje razne vrste morskih rib, polenov-ko, purane, piščance, zajce, fazane, nudi najceneje tvrdka »RIBA«, Gradišče 7. Istotam se točijo prvovrstna vina. Se priporoča Josip Ogrinc, lastnik Zateup gostilne # tt mesarije. V Dobu št. 71 pri Domžalah se odda za 5 let v zakup, na prometnem kraju ob državni cesti ležeča znana Videmškova gostilna, mesarija, prostori za vinsko trgovino z vinom na veliko z vsem potrebnim inventarjem, gospodarskim poslopjem, sadnim in zelenjadnim vrtom, stanovanjem ter mostno tehtnico Obvezne ponudbe z navedbo mesečne zakupnine referenc in osebnih podatkov je staviti pismeno pri sodišču na Brdu do 31. decembra 1931. Pogoje je vpogledati pri sodišču na Brdu ali pri trgovcu M Rihtarju v Dobu, ki daje tudi potrebna pojasnila Okrajno sodišče na Brdu 15570 2a (Rožic nudim ravnokar dospela lepa darila, in sicer: lepe moderne lestence v niklu, krasne namizne svetilke iz lesa in kovine ter ampelne za spalnice, dalje: likalnike, kuhalnike, grelne blazine, električne peči, razne grelce za vodo, ku-IZREDNO halne plošče, masažne aparate, aparate za NIZKE elektriziranje, čistilne aparate za parket- CENE! na tla ameriškega izvora itd. Se priporoča 1657® IVAN BOGATAJ trgovina z elektrotehn. predmeti LJUBLJANA, Kongresni trg št. 19, poleg nunske cerkve. t Vsemogočni je poklical k sebi našega dobrega soproga in očka, gospoda ^ gostilničarja v Kamniku Zapustil nas je v 53. letu starost!, previden s tolažili sv. vere. K večnemu počitku ga bomo položili v torek, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne na farnem pokopališču na Žalah. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na šutni. ŽALUJOČA RODBINA. Pozor, ženini in neveste! BOŽIČNA DARILA | v največji izberi in nizkih cenah nudi svojim cenjenim j odjemalcem tvrdka 34128 ♦ F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingerjeva 4 Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toči delikatesa in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 iiHBHHEBHElEj V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša predobra soproga, hčerka, sestra in svakinja, gospa Hohnjec Marica danes ob % 8. zjutraj po daljšem trpljenju, previdena s tolažili sy. vere, v starosti 30 let, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, 22. decembra ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Celje-Sevnlca-Plavič-Polskava, dne 20. decembra 1931. HOHNJEC ŠTEFAN, soprog; PETROVIČ IVAN, oče; LIZA, mačeha; IVAN, brat; FRANC, NEŽA, tast in tašča; VIKTOR, FRAN, ALOJZ, MILAN, DRAGO HOHNJEC, svaki; JELKA, ANKA HOHNJEC in MARICA GABRIC, svakinje, in ostali sorodniki. posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N tapetnih Mestni trg št. 13. 2ima, morska trava, olago za modroce m prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 Najnovela »latinska pa-teto« telezna teto praktična tloiljiva postelja s tapeciranim madracom — rraletitna za viakn bilo, otele, xa putnfač« oio? be ia nočna »lulbe. Sta. e« Dia 3W.—. Razpoit. Ijam poitom in železni* coio po povzetja. Lesena (latinska patent aa zelo ■ praktična slo!-Ijira. postela • tapecira-■im madracom. — Stane Dia 2M_ tpaljni. patent fotelj stane om 1300 Liegestuhl praktičao ca letaaic»in sedenje. Stane Din tM_. Po tem imam {isto lo-baao peri* k« po Din 48— tisto belo goii« kg po Din IM.— in eisti pob kg po Din «•—. C JUtOZOVJČ, ZAGREB POSLUŠAJTE INGELEN RADIO ■ APARATOM U 4 S Kratki, normalni in dolgi valovi. — Priključek za elektrodinamični zvočnik Predvaja Vam ga TONE POLJŠAK, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 Telefon 30-66. -I- Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega najsrčnejše ljubljenega moža, očeta in deda, gospoda UINKH J1IGH šolskega upravitelja v pokoju ki je preminul v Celju dne 18. decembra t. L v starosti 71 let Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, 2L t. m. ob 15. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Maše zadušnice se bodo brale v Mariboru in v Ločah pri Poljčanah, Maribor-Mali vrh-Loče-Gradec-Varšava, dne 19. decembra 193: Žalujoči rodbini JUG-KRŽIC Kreditni zavod za trgovino fn industrijo LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopfu) Obrestovanfe vtos, oakup to prodala vsakovrstnih vrednostnih papiriev, devb te valut borzna naročila predulmt te kredit) raakt vrste, eskompf to tnkaso menic ter naka sila v tu> to Inozemstvo «afe • deposlts Itd Itd. Itd. Bnolavke: Kredit LJnhHana — Telefon St 2040. 2457. 2548. fnterarhao 270«. 280« Davorin Bavljen. Izdaja za konzorcij >Jutra^ Adolf Bibnikar. Za Narodno, tiskarno d. d. kot tlskarnarja JFranq Jezeršek. Za inseratni del je pdgovorea Aloja Sssiakn Vsi SE LJubljani.