LETO XXXIII. —Številka 31 30. julija 1981 Cena 5.-šil. (7 din) p°štnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Spet oprostitve v procesu proti Rainerjevim otrokom stran 2 Srečanje foklornih skupin v Železni Kapli stran 3 Zlata maša župnika Holmarja na Višarjah stran 4 \______________________J Včeraj, v sredo 29. julija, so pri Zgoncu v Rinkolah praznovali 60. rojstni dan narodnega delavca Ignaca Domeja. Narodni svet so zastopali predsednik dr. Matevž Grilc, Karel Smolle, Fridi Sabotnik in Jože Wakounik. V zahvalo za požrtvovalnost in trud, ki ga je imel dolga leta v prid slovenskemu narodu, mu je NSKS predal sliko Ernesta Arbeit-steina „Kmetice na polju“, ki simbolično prikazuje delavnost jubilanta. Pri okusni malici in zlati kapljici se je razvil prijeten večer. Pogovor z Ignacom Domejem objavljamo na 8. strani. FPO spet grozi — bo izstopila iz tristrankarskeoa pakta? Bo izstopila FPÖ iz tristran-karskega sporazuma? Na vsak način hoče sedaj prisiliti obe °stali stranki, da prekineta po-govore z osrednjima organiza-c'jama koroških Slovencev. Na dvodnevnem zaprtem zasedajo koroške FPÖ so menda ce-!° razpravljali o tem, da bi FPÖ Vstopila iz tristrankarskega Pakta, če bi ostale stranke nadaljevale pogovore s Slovenci. ®d njih zahteva Ferrari, da Vstopijo v sosvete, potem bi bi-[a FPÖ pripravljena, da sploh se govori s Slovenci. »Ce bi prišlo do pogajanj iz-Ven sosveta, to pomeni konec tristrankarskega sporazuma,“ je dejal šef nemškonacionalne FPÖ Ferrari v pogovoru z ORF-om po zasedanju stranke na Osojščici. „Če bosta organizaciji poslali svoje predstavnike v sosvet, je FPÖ pripravljena razpravljati o slovenskih abitu-rientskih tečajih, o otroških vrtcih, o glasbenih šolah, o podaljšanju oddajnega časa slovenskih oddaj v koroškem radiu, o kulturni izmenjavi in o vprašanju slovenskih učnih pripomočkov,“ je menil Ferrari. FPÖ si predstavlja, da bi Slovenci vstopili v sosvete „poskusno za eno leto“. „Ne gre več, da se permanentno srečujejo predstavniki deželne vlade in osrednjih organizacij“ je ostro napadel Ferrari pripravljenost obeh ostalih strank za pogovore in govoričil o nekih milijonih, ki jih je treba baje razdeliti v uradu zveznega kanclerja. Medtem so poročali v slovenskih oddajah ORF-a, da je baje ustavna služba zveznega kanclerja sporočila, da vstop v sosvete ne pomeni priznanja zakona o narodnih skupinah. Doslej SPÖ in ÖVP še nista reagirala na grožnje FPÖ. Nenavadna nova maša na Suhi: Zakaj so Slovenci izključeni? Dvojezična fara Suha je po 33 letih spet doživela novo mašo. V suški fari sta darovala svojo novo mašo pliberški mestni župnik Alojzij Kulmež (1948) in šmihelski dekan Kristo Srienc (1939). Letošnji novomašnik Johann N. Wornik je svojo novo mašo daroval preteklo nedeljo. Obe prejšnji novi maši so faranom še dobro v spominu in se jih radi spominjajo. Zadnja pa je postala predmet vročih diskusij v fari, posebno ob dejstvu, da je novomašnik Wor-nig praktično izključil domači cerkveni zbor iz novomašniške-ga slavja. Mladi novomašnik, ki je prej delal v Nemčiji kot bolniški strežnik, je združil novo mašo s farnim žegnanjem, kar je izzvalo mnogo vročih debat v suški fari. Na ta dejstva so opozorili tudi farani v posebnem letaku, ki sta ga podpisala tudi dva farna svetnika. Novo mašo je v glavnem oblikovala „Schloßkapelle Neuhaus“, ki je novomašnika spremljala v sprevodu od doma do novomašniškega oltarja. Mašo je oblikoval prosvetni mešani zbor „Heimatklang“ iz Potoč, cerkveni zbor pa je „smel“ zapeti tudi eno slovensko pesem. Kot pridigarja sta spregovorila Hans Gferer in Stanko Olip, ki je pridigal v svojem materinem jeziku, ki je tudi jezik velikega dela suških faranov. Nihče nima pravice, da predpisuje novomašniku oblikovanje svoje nove maše. Zato novomašniku tudi ne moremo predpisovati, katere zbore si povabi na novo mašo. Treba pa seje tudi vprašati, zakaj sploh potem obstoja cerkveni zbor? Ravno o okusu tudi ne priča dejstvo, da se z novo mašo dela propagando za gostilno, posebno še, če se to zgodi s polno vednostjo in pristankom novomašnika. -RÜHER: Zur Primiz soll man ein Paar Schuhsohlen durchtreten! HEUTE: Es gibt genug Parkplätze! n Haushalt! Postgebühr PRIMIZ 25. Juli 1981 — 18.00 Uhr Segensandacht 26. Juli 1981 — 10.00 Uhr Primizgottesdienst JESUS, DER SOHN GOTTES, SAGT: NICHT MEHR KNECHTE, SONDERN FREUNDE NENNE ICH EUCH. Einladung zum traditionellen JAKOBIKIRCHTAG im Gasthof HARTL in NEUHAUS Nova maša ... v gostilni? Gostje iz Amerike gostovali na Koroškem Po nastopih na Tržaškem in Goriškem je gostoval konec tedna na Koroškem mešani zbor Korotan iz Clevelanda, zbor pa je spremljala tudi folklorna skupina Kres. Z dobro naštudiranim programom so gostje navdušili publiko v Ločah, Celovcu in Šmihelu, povsod pred nabito polno dvorano. Veliko razočaranih poslušalcev pa je moralo v Šmihelu domov, ker ni bilo niti več prostora na hodnikih farnega doma. Mladi Slovenci iz Amerike, ki s tem vračajo tudi obisk Gallusa v Ameriki, so se med koncerti srečali tudi s koroškimi Slovenci ter si ogledali lepote naše dežele. Po koncertih bodo mladinci šli še v Slovenijo. (Poročilo o njihovem nastopu v Ločah glej stran 5.) 2/politika ■ L " naš tedniki Pred procesom: nacistični plakati na dunajskem sodišču MIHA ZABLATNIK, MAKS ZDOVC: 14. del Kmet v stiski ill - lil i? j® s> 'Pokof.MTKlI.S D □ a d d D D o D □ D D □ D D D a o a c o a a. D (J □ a Kmetica — nehvaležen poklic Kmetica je tudi pri upokojeni-škem zavarovanju prikrajšana. Obisk zdravnika je na kmetih še vedno odvisen od finančne zmogljivosti. Kmet mora plačati vse stroške pri zdravniku najprej sam, potem dobi povrnjenih 80% od zavarovalnice, če je bil pri takem zdravniku, ki ima pogodbo z Ustanovo za socialno zavarovanje kmetov. Drugače ne dobi povrnjenega ničesar oz. znatno manj. Materinska zaščita je izredno slaba. Neposredna delovna pomoč ob porodu in iste storitve, kakor jih dobijo delojemalke, ki so javljene pri ostalih socialnih zavarovanjih v Avstriji, so nujna zahteva in edina zadovoljiva pomoč. TEDNIKOV KOMENTAR Oprostitve niso samo krivda porotnikov BORUT SOMMEREGGER TEDNIKOV KOMENTAR V zadnjih desetih letih smo v Avstriji bili priča desetim procesom proti bivšim nacističnim zločincem. V desetih procesih ni bilo niti ene obsodbe. Pred dobrim tednom so oprostili porotniki na Dunaju v prizivnem postopku Rainerjeve otroke, ki so javno zanikali obstoj koncentracijskih taborišč. Bivši morilec v koncentracijskem taborišču, celovški kavarnar Lerch, se nemoteno sprehaja po celovških ulicah. V pripravah na proces so sicer zbrali obsežno gradivo proti bivšemu asistentu SS-generala Heydricha, toda do procesa nikdar ni prišlo. V roški gauleiter Rainer je osebno vodil izseljevanja koroških Slovencev. Tudi njegovi drugi zločini so dovolj dokumentirani. Verjetno ga po avstrijskem tiskovnem pravu niti ne bi smeli več imenovati vojnega zločinca, saj sta dali dve so-diščni instanci otrokom vojnega zločinca prav. Njegov sin pa je celo napovedoval sodnijski postopek proti „morgen/jutri“, ker je list KEL pisal o Rainerjevi vlogi pri izseljevanju koroških Slovencev. Avstrija ima zakone, ki prepovedujejo vsakršno neonacistič- Soet oprostitev v procesu proti otrokom nacističnega zločinca Raineria „Kljub prepovedi nismo mrtvi“ nesramno trdi nacistični plakat pred dunajskim deželnim sodiščem. Gre za paklat tako imenovane „inozemske organizacije NSDAP“, ki ima svoj sedež v ZDA. Plakate so obesili pred začetkom procesa proti otrokom bivšega NS-gauleiterja Rainerja. Njim je sodi- iz Celovca na Dunaj, ker so porotniki v celovškem procesu oba oprostili vsakršne krivde. Med celovškimi porotniki je tedaj sedela tudi žena šefa koroške FPÖ Ferrari (res samo naklučje?). Sodniki v Celovcu so razveljali sodbo porotnikov in delegirali proces na Dunaj. Tudi dunajski proces je dal otro- Otroka nacističnega zločinca pred sodiščem dvakrat oproščena šče upravičeno očitalo prekrške zakona, ki prepoveduje vsakršno nacistično propagando. Kot smo že poročali, so proces proti Eriki Hannesschläger in Friedrichu Rainerju morali preložiti kom nacističnega zločinca prav. Kljub temu, da sta oba govorila tudi pred sodiščem, „da so baje obstajala koncentracijska taborišča“, Friedrich Rainer pa je na Dunaju celo trdil, da kljukaste križe po Izkopanine pri sv. Hemi: Zakaj ne zgradijo ceste do izkopanin? Tudi v letošnjem letu izkopavajo na Hemi, ki je trenutno najvažnejša izkopanina pozno-antične in zgodnjo krščanske dobe. Izkopavajo le v počitniških akcijah, ker sta na deželnem muzeju le dva arheologa, ki pa vodita tudi še izkopa- vanja na Magdalenski gori in v Teurniji. Pri izkopavanju sodelujejo tudi slovenski fantje iz Globasnice. Izkopavanja so se pričela leta 1977, ker so imeli poprej težave s posestnikom zaradi odkupnine. Na Hemi so se v 3. stol. pr. Kr. naseli- no propagando. Zakaj, menda ni treba posebej utemeljevati. „Zakon danes ne odgovarja več času“, se je v vsej javnosti upal zapisati listič nemškonacional-ne FPÖ „nihče namreč ne bo več trdil, da bo prišlo do oživljanja nacistične dobe, če nekdo zapoje nacistične pesmi“, se kar stoži nemškonacionalnemu organu, ker so NS-pesmi za-branjene. „Hitler je hotel popraviti samo krivdo, ki so jo utrpeli Nemci po prvi svetovni vojni“ — ta stavek smo našli med pismi bralcev v koroški Volkszei-tung. Besede povedo dovolj. Doslej smo zaman čakali, da bi državni tožilec ukrepal. Očitno zakoni, ki prepovedujejo širjenje nacistične ideologije, res ne od-govorjajo več času. Ker jih vsak lahko prestopa po mili volji. Televizijski film „Holocaust“ je pretresel milijone gledalcev na televizijskih zaslonih. Manj pretresel je očitno odgovorne pri tako imenovanemu Turnerbundu, ki so v svojem glasilu zvalili vso krivdo za nacistične zločine na Žide, njim so za nameček prišteli še krivdo za 2. svetovno vojno: „Vojna vedno zahteva žrtve: mrtve, ranjene, ujetnike. Na to bi moralo svetovno židovstvo pomisliti, ko je Nemčiji napovedovalo vojno“. Tako je glasilo Turnerbunda „zagovarjalo“ zločine v koncentracijskih taboriščih. Vsa sodišča so v dolgotrajnem procesu organ sicer obsodila zaradi neonacističnega pisanja, v Beljaku pa so koroški politiki tekmovali v prilizovanju in je eden drugega prekašal v pozdravnih besedah. Koroški list, ki ga izdaja katoliška tiskovna organizacija, pa je vse, ki so le kakorkoli podvomili v demokratičnost organizacije, proglasil za levoradikalce in ekstremiste. Ob takih ozadjih ni čudno, da ne pride do obsodb v procesih proti nacistom. Saj porotniki, nad katerimi se posamezni časopisi zgražajo, ponavljajo le tisto javno mnenje, ki ga nekateri časopisi ustvarjajo. ________________________________s NS-gauleiter Rainer stenah danes „maže ruska tajna služba“, je tudi na Dunaju prišlo do oprostitve. Tudi na Dunaju sta otroka nacističnega zločinca, ki so ga v Ljubljani po dolgem procesu obsodili na smrt, spet trdila, da sta v pismih, ki sta jih pošiljala raznim osebnostim, le hotela „braniti čast očeta“. Iz teh pisem je državni tožilec sestavil 45 strani obsegajočo obtožnico. Že pri branju obtožnice pa je publika komentirala izvajanje državnega tožilca z izrazi kot „nesramnost“ — namreč to, da je nacistična propaganda sploh še kazniva. Pred sodiščem so ponoči ilegalni nacisti prelepili stene z nacističnimi plakati iz ZDA, med poslušalci procesa pa je bil seveda tudi bivši južnotirolški terorist Burger, ki so ga v Italiji obsodili zaradi bombnih atentatov na več let zapora. Kljub vsemu so porotniki meniHi da nihče ni prekršil zakona, ki prepoveduje vsakršno nacistično propagando, zaman je državni tožilec, obrnjen proti porotnikom zaklical: „Boriti se je treba proti začetkom“' li Kelti. V zgodnjekrščanski dobi je na Hemi nastal kompleks cerkva- Ta je nastala približno 450 po Kr-Letos so našli manjšo kapelo, v kateri so bile relikvije nekega svetnika, kateremu je bila kapela posvečena. Poleg tega tudi še dva ženska groba, kjer so našli ženski nakit. Številni mozaiki spadajo k najlepšim in najdragocenejšim zgodnjokrščanske dobe. Odkrili so tudi skriptorij. Hema obeta tudi v bodočnost' še mnogo skritih zakladov. ZakIS' de, v katerih se zrcali zgodovin3 naših krajev, pa naj bi bili dostop' ni vsem. Veliko zainteresiranih odvrača nevzdržna pot, tako da raje ne spustijo v to pustolovšč1' no. Kakor je župan globaške obe1' ne Albert Sadjak dejal, občina leta prosi pri deželni vladi za su^' vencijo za cesto. Cesta bi približn3 stala 4 milijonov šilingov. Toda dežele ni odgovora, najbrž ji zQ°. dovina naše dežele ne leži preve pri srcu. Zgodovinska-kulturna P°t membnost na Hemi rabi „kulturne cesto, in upamo, da bo dežela 1 odprla svoja ušesa. Izkopavanj bodo zaključili v petek, 31. juliji akcija pa se bo naslednje leto n3 daljevala. naš tedniki Srečanje folklornih skupin v Železni Kapli Pred leti se je med Kapel-čani porodila misel, da bi prirejali vsako leto srečanje folklornih skupin. Prva zamisel je bila ta, da bi se občinstvu predstavile folklorne skupine, da bi pokazale sad dela. Pred sedmimi leti je SPD Zarja priredila prvo srečanje take vrste. Toda kmalu so organizatorji v skupino nastopajočih vključili tudi društva drugih krajev in dežel. Taka srečanja so se kmalu izkazala kot zelo dobra, prireditev se je udeleževalo vedno več ljubiteljev kulture. Letos je SPD Zarja organizirala že sedmo srečanje v Železni Kapli. Nastopilo je devet skupin, ki so razveselili številne goste od blizu in daleč. Sedmega srečanja folklornih skupin se je udeležilo devet društev. Dopoldan so organizatorji morali zaradi slabega vremena preložiti koncert godbe na pihala v dvorano. Kljub deževnemu vreme- nu se je v kapelški dvorani zbralo lepo število poslušalcev, katerim so zaigrali skupini iz Krškega ter Vellachta-ler Trachtenkapelle. Popoldan se je vreme nekoliko izboljšalo, tako da so se zbrale folklorne skupine na prostem ter v povorki prispele do plesišča pred hotelom Obir. Predsednik „Zarje“, Miha Travnik, je pozdravil številne goste, med njimi tudi župana kapelške občine Lubasa. Predsednika krške in kapelške gobde na pihala sta spregovorila nekaj besed ter dejala, da je zelo pomembno, da se obe skupini spoprijateljita ter organizirata še več skupnih nastopov. Nato je predsednik Travnik predstavil nastopajoče folklorne skupine. Nastop sta odpovedali skupina iz Italije ter Gradiščanske. Kot prvi so nastopili kapelški folkloristi, pod vodstvom Francija Sadolška. Kapelška skupina je navdušila občinst- vo, ki je kljub deževnemu vremenu vztrajala do konca prireditve. Prijetno presenečenje so bili najmlajši plesalci SPD Zarje. Z ljubkimi oblekami in nasmejanimi obrazi so se najmlajši zavrteli na plesišču, gledalci so se jim z navdušenjem zahvalili z bučnim aplavzom. Nastopila pa je še tretja folklorna skupina prireditelja — mladinska. Iz Celovca so prišli v Železno Kaplo „Kindervolkstanzgruppe Naturfreunde“, ki letos obhajajo 10-letnico svojega obstoja. Iz Slovenije je prireditelj povabil k sodelovanju KUD „Dolomiti“ iz Dobrove pri Ljubljani. Gostje iz Slovenije so nastopili z venčkom belokranjskih plesov. Po nastopu omenjene skupine pa je moral prireditelj folklorno srečanje za nekaj minut prekiniti zaradi dežja. Po „prhi“ pa so stopili na plesišče folkloristi iz Ludbre-ga na Hrvaškem. Za občinstvo je bil nastop Hrvatov iz KUD „Anka Ošpuh“ pravi užitek. Srečanje v Železni Kapli je zaokrožila folklorna skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi, vodi jo Liza Pasterk. Po končanem sporedu je igral ansambel iz kapelške občine za ples. Zlata maša na Višarjah: Tomaž Holmar — 50 let župnik Slovenski atletski klub v Celovcu vabi na PLES ki bo v soboto, 1. 8. 1981, pri Šoštarju v Globasnici. Igra priljubljeni ansambel „ALPSKI SEKSTET“. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA MONT BLANC konec meseca avgusta. Interesenti naj javijo svojo udeležbg do 31. 7. 1981 na sedež Slovenskega planinskega društva, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel.: 32550 ali 32594. Termine bomo pravočasno objavili. FOLKLORNI VEČER Gostuje svetovnoznana folklorna skupina „LADO“ iz Zagreba. V nedeljo, 2. 8. 1981, ob 20.15 uri, v kulturnem domu v Ločah Prireditelj: SPD „Jepa“ Baško jezero KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Kraj: gostilna Sereinig v Podnu Čas: sobota, 1. 8. 1981, ob 20. uri Nastopajo: domači tamburaški ansambel, mešani kvintet ter sestri Čertov SPD „OBIR“ na Obirskem Vse planince, prijatelje narave in naših gora prisrčno vabimo 2. 8. 1981 na vsakoletni letos že 6. POHOD NA OBIR (v spomin Hermanu Veliku) Zbirališče: ob 13. uri na vrhu Obirja Ob vožnji nazaj grede bo piknik pri Marofu. TEDEN SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE V LOČAH V torek, 11. 8. 1981, ob 20.30 uri FOLKLORNI VEČER Nastopajo: tamburaši in pevci SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč V sredo, 12. 8. 1981, ob 20.30 uri Nastop tria „Korotana“ SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni V četrtek, 13. 8. 1981, ob 20.30 uri Nastop mladinske folklorne skupine SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Vse tri prireditve bodo pri Pušniku v Ločah V petek, 14. 8. 1981, ob 20.30 uri FOLKLORNI VEČER SPD „Jepa-Baško jezero“ v Kulturnem domu v Ločah Nastopajo: folklorna skupina KPD „Planina“ iz Sel ter tamburaši in pevci SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč. KONCERT NA ORGLAH Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu Kraj: farna cerkev v Dobri! vasi Čas: sobota, 8. 8. 1981, ob 20. uri Izvaja: Angela Tomanič SREČANJE NA ZILSKI BISTRICI Prireditelj: SPD „Zila“ Bistrica na Žili Kraj: Kulturni dom na Zilski Bistrici Čas: nedelja, 2. 8. 1981, ob 20.30 uri Nastopajo: Fritz Nussböck in Sepp Kruliš z Dunaja, ter Jožica in Danica Čertov iz Slovenjega Plajberka. Avstrijski film „DER SCHWITZKASTEN“ Prireditelj: SPD „Zila“ Bistrica na ZIM Kraj: stara ljudska šola na Zilski Bistrici Čas: četrtek, 6. 8. 1981, ob 20.30 uri TEKMA KOSCEV Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Kraj: Cimperman v Verovcah Čas: nedelja, 2. 8. 1981, ob 13.30 uri # Tekme se lahko udeleži vsakdo (tudi žene) • Prijave pol ure pred začetkom tekme. V nedeljo, 2. 8. 1981, ob 11.30 uri, bo žegnanje kapelice Sv. Ane in Huberta na Peci. Od 7. ure naprej možen prevoz z žičnico. V soboto, 25. julija, na god sv. Jakoba in Krištofa, se je jutro zbudilo z bliskom, gromom in nalivom. Na Obirskem se je Tomaž Holmar, župnik za Obirčane in Kortčane, prestrašen zazrl v mračen položaj za visoki praznik zlate maše, ki bo na višinah Višarij, določena za enajsto uro. Da, ovire bodo na tej dolgi poti ... ! Toda mož, ki je kot mlad fant, študent in nato kot bogoslovec v skromni obleki, s praznim žepom in koščkom kruha premagoval vse ovire na dolgih, ostrih poteh in stezah čez vrhove in skalovje meja med Italijo, Jugoslavije in Avstrijo — in nato zopet kot duhovnik-izseljenec preko fara, ki so mu bile določene kot nezaželenemu narodnjaku —, je moško, ponosno, vztrajno stopal po strminah 50 let. Ker je takrat po dokončani teologiji živel v Žabnicah — oče je bil tam organist in oskrboval Višarje —, je sin Tomaž tam gori daroval prvo sveto mašo. Zato je hotel tudi zdaj, v spomin na vzvišeni dogodek, darovati zlato mašo na Višarjah. Velik Sienčnikov avtobus le sprejel z zlatomašnikom 55 romarjev. V glavnem ga je zasedel dobri obirški cerkveni pevski zbor. Nekaj romarjev se je zbalo slabega vremena. Avtobus pa, ki se je pomikal z Obirskega proti višarskemu vrhu, je spremljalo veselo razpoloženje, rožni venec, pesem, zlato-mašnikova bogata beseda in šoferjeve živahne iskre — kako lepo je, ako se v Bogu združeni romarji bratsko razumejo! — Niti več kilometrska kolona pločevinastih mravelj pred nami na meji nas ni spravila v slabo voljo. Zlata maša na Višarjah je bila enkratno doživetje. Izredna ubra- V ponedeljek so položili k zadnjemu počitku našo rojakinjo Fu-garjevo mamo Alojzijo Lepuschitz z Raven. Rajna Fugarjeva mama se je rodila I. 1897 in vse do zadnjega vzdihljaja ostala zvesta svojemu rodu. S svojim možem Jankom, hčerko Lojzko in sinovi Jan- nost petja pri mašnem obredu je dajala slavju slovesen pečat. V zla-tomašnikovi pridigi je bil glavni poudarek na molitvi, posebej molitvi rožnega venca, kajti iz teh duhovnih rožic se lahko razvije in obrodi sad. Ta sad pa je neobhod-no potrebna hrana za našo mladino, ki naj bi jo krepila za žrtve in duhovne vrednote, ki vodijo k duhovniškim in redovniškim poklicem. Če teh ni, narod obuboža. Znano nam je, da se naš slovenski rod drži na svoji zemlji že 1400 let kljub vsem sovražnim silam. Hrano za moč so mu dajali predvsem du- hovniki iz božje kašče, kamor se je stekalo zrnje božje besede, z blagoslovom, molitve, žrtve in sve-jte maše. Zato potrebujemo mladino, ki se bo žrtvovala, zavrgla materializem ter se dvigala v duhovne smeri. Lepo in prav bi bilo, ko bi te misli in besede pridigarja zlatomašnika Holmarja sprejeli starši in mladina in jih kot seme vsejali v rodovitno zemljo življenja za rast naroda. Za lep simbol zlate maše na Višarjah so se težki oblaki razpodili in skalnati vrhovi, ki stražijo vrh, so zavriskali, saj je sonce vsulo zlato na Višarje, ko smo se vračali z zlate maše. V Rožu na Reki pri Antoniču smo se grede pomudili pri okusni malici in pevci so napeli vse zlate strune, da so zvenele viže vso pot do pod Obirja. Grede pa se je v imenu romarjev mladi dr. Karničar zahvalil zlato-mašniku za povabilo na slavje na Višarjah. Zahvalil se mu je za žrtve skozi 50 let ter mu s spodbudno besedo želel zdravje in moč, s prošnjo, da nas povabi na Višarje ob slavju svoje železne maše! France Smrtnik kom, Gustijem in Joškom je bila izseljena za časa hitlerjanstva v nemški Hesselberg. Po vrnitvi v domovino je kot vzorna mati in verna žena takoj prijela za delo in stala svojemu možu kot neomajen steber ob strani. Toda kar kmalu ji je kruta smrt pokosila moža. Tako je stala sama s svojimi doraščajo-čimi otroki na veliki kmetiji. Svoje otroke je skrbno vzgajala k zvestobi do naroda in vere. Najlepši dokaz te vzgoje je dejstvo, da so to zvestobo ohranili tudi njeni potomci-vnuki, ki so radi prihiteli k babici ob njeni 80-letnici (glej slika). Pogrebne obrede je opravil domači rožeški župnik Niko Marktl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev, Lovro Kramer, se je ob odprtem grobu poslovil od svoje sotrpinke, NSKS je zastopaj podpredsednik Mirko Sabotnik. Žalujočim izrekamo ob izgubi ljubljene matere in babice iskreno sožalje. V večini južnokoroških far še poznajo običaj, da za Krištofovo nedeljo žegnajo tudi slovesno motorna vozila. Običaj verjetno izvira iz legende, da je sv. Krištof prebrodil z mladim Jezusom deročo reko, tako je sv. Krištof postal tudi zavetnik brodnikov. Teh danes ni več, kot so izmurli tudi „furmani“, ki jih opeva le še narodna pesem. Zveza koroških partizanov, SPD Edinost in Zveza slovenske mladine, bodo ponovili spominski pohod na Komelj „Po poteh Domnove čete“, ki bo v nedeljo, 9. avgusta. Odhod bo ob 8. uri od Apovnika v Borovju. Ob 12.30 bo ob spomeniku spominska svečanost. Globasnica Občina Globasnica bo priredila prihodnjo nedeljo „Koroški kulturni večer“, ki bo ob 20. uri v ljudski šoli v Globasnici. Kot sporoča občina, bodo na večeru sodelovala vsa kulturna društva občine. Spodnje Borovlje Te dni se je srečal z Abrahamom zgleden sosed in gospodar Franz Arneitz, pod. Vaznik. Veliko svojega prostega časa pa je dal na razpolago tudi kot farni svetnik naši podružnici Sv. Gregorja in prav tako farni cerkvi. Enako pa je skrben in vesten kot zadružnik in posojilničar. Zvestemu bralcu Našega tednika želimu še mnoga zdrava leta. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommeregger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Ob tem dnevu tudi karitativna organizacija „MIVA“ zbira za misijonska vozila. Prav posebej slovesen je blagoslov ob „Krištofovi skali“ pri Beli v občini Železna Kapla, kjer blagoslov privabi vsako leto veliko število vozačev. Letošnji slovesni blagoslov je podelil kaplan Leopold Zunder. Marija na Zilji V tem mesecu lahko zabeležim0 iz naše vasi nekaj veselih dogod' kov. Domači župnik Richard Kogler je zaključil študij na graški univeh zi in dosegel naslov magistra. Svoj študij na graški univerzi je zakljO' čil tudi Franci Samonig, pd. Golo' bov in postal doktor medicine-Končno naj omenimo, da je zvezni predsednik posebno odlikoval domačina dr. Heinza Pototschniga, 1° je najbolj znani pisatelj med zdravniki, podelil mu je naslov „profesor“. Vsem trem prisrčno čestitamo! POLETNI TEČAJ ZA IZOBRAŽENE v soboto, 1. 8. 1981, od 9. do 17-ure „Verovati — živeti z večjim obzorjem“ Dr. Anton Trstenjak: I. Psihološki pristopi verovanja Dr. Vekoslav Grmič: II. Teološki vidiki verovanja Dr. Jože Rajhman: III. Pastoralna razsežnost verovanja Vabljeni: izobraženci, duhovniki, vi-sokošoici, študenti, maturantje in vsi, ki se zanimajo! Izobraževalno potovanje v PISA-RI^ -FIRENCE za prijatelje umetnosti od sobote, 22. 8., do sobote, 29. 8-1981 Vodja: dr. Andrej Kajžnik Zlatomašnik v krogu župljanov na Višarjah Slovo od Alojzije Lepuschitz Pliberk BOST v NAŠEM TEDNIKU Jožko Kovačič: Povsod prisoten glasbenik Povsod je prisoten kot glasbenik in kot človek: na Zvezni gimnaziji za Slovence poučuje glasbo in vodi pevske zbore, pri KKZ je glasbeni referent, v Selah je napovedal koroške vižarje, pri zbirki pesmi Lenčke Küpper se je izkazal kot urednik in notograf, itd. itd. Prof. Jožko Kovačič je prevzel kot mlad navdušen glasbenik dediščino prof. Franceta Cigana, ki je z dušo in telesom živel za koroško slovensko pesem. Prof. Cigan nas je moral pred 10 leti veliko prezgodaj zapustiti, nastop dediča prof. Kovačiča pa ga je še na smrtni postelji pomirila. Vedel je, da je našel dobrega naslednika. NT: Prof. Cigan je nas, svoje gojence, brez izjeme zna! navdušiti za petje in gojitev domače glasbe. Študirat si pa le ti šel glasbo? Kovačič: Moja odločitev za glasbo ni bila le glasbena zagnanost in veselje do glasbe. Čutil sem v sebi tudi močno voljo do poučevanja. V veliki meri pa sem hotel zares posvetiti tudi nadaljevanju dela, ki ga je Cigan s takim navdušenjem pričel. Hotel sem pa tudi ostati med svojimi rojaki na Koroškem. Tako sem se tudi vrnil po zaključenem študiju prav na Ciganovo delovno mesto na gimnaziji. NT: Kako gledaš zdaj na to odločitev? Kovačič: Težave so v vseh poklicih in menim, da prav te težave napravijo poklic vreden imena poklic. Poklic je vendar zanimiv tudi v premagovanju težav. NT: 6 let si med drugim vodil MPZ „Jakob Petelin-Gallus“, ki /e lani praznoval 20-letnico svo-iega obstoja. Kovačič: Vse bolj gledam na ta čas nazaj, ko je bilo možno v šestih letih doseči z amaterskim zborom nadpoprečne dosežke, kar se tiče študija literature pa tudi kvalitetne višine Podajanja. V dobrem sodelovanju se da doseči cilje, o katerih se po navadi še sanja ne. NT: Zaključne akademije Slo-venske gimnazije prikažejo letos dosežke tvojega dela na zavodu. Kovačič: Do 5 različnih zbo-r°v sem včasih vodil, veseli me tudi, da uspevajo manjše instrumentalne skupine v vrstah mo-j 5"- gledal je skozi okno; zunaj je snežilo, venomer, tiho, žalostno, da so padali veliki, mrzli kosmi naravnost na golo kožo in v puste misli. Nikogar ni bilo na cesti, še hiše so bile slepe in mrtve. Strah ga je bilo, šlo mu je na jok, tišina mu je stisnila dušo. Kakor ponevedoma je stopil v kuhinjo, morda le, da bi pobegnil strahovom, ki so bili v izbi. Na visoki polici v kuhinji je bil kruh, cel hlebček, za večerjo in za drugo jutro., Skorja je bila raskava, zapečena in tako razsekana, da bi se dala odščipniti kar z roko. Stal je na stolu, da ni vedel kdaj, posegel je na polico in je odščipnil, komaj da se je bil prav dotaknil skorje; in pokazala se je lepa rumena sredica. Takrat so ga obsenčile sanje, prevzele so mu vse misli, tako da se je šele vzdramil, ko so bile na polici same drobtine. Mrak je bil v kuhinji in v izbi, vse je molčalo, kakor da je bilo obnemelo od strahu. Skril se je v kot, ni se ganil, dihal je prijetno, zobje pa so mu na glas šklepetali od mraza. Nekoč je bil bolan, mati je stala ob njegovim vzglavju in je iskala, da so ji kapale solze na njegova lica. Takrat se mu je milo storilo: „Jokali bodo, ko bom umrl! Tam bom ležal čisto tiho in vsi bodo jokali na glas!“ Spomnil se je na tisti čas in iz grla se mu je iztisnil zamolkel, zategnjen jok, tako samoten, da ni razjasnil mraka, ne vzdramil tišine. „Saj mrtvega me ne bodo tepli!“ je rekel. In je šel, Bog se usmili, in je storil, kakor je bilo napisano. — Vse to vidim, slišim, vse to vem, kakor da se je od kraja do konca vršilo vpričo mene. Pa vendar se bojim tiste ure, trepečem pred njo, ko mi bo on sam povedal, s svojimi besedami, kako da je bilo. Ker slutim, da čaka in se oznanja na dnu njegovih oči nekaj strašnejšega, kar si moja misel ne upa misliti, moj jezik ne izreči. Kadar bo izpregovoril, ne bo sam, vsi njegovi tovariši bodo z njim. Na tisoče jih bo, ki bodo k nebesom povzdignili svoj glas; in nebesa ga bodo slišala. Trepetaje boš stal ti, bom stal jaz; in srce, z grehom obloženo, bo iskalo, kam da bi se skrilo, pa ne bo na zemlji noči tako temne, da bi ga odela očem sodnika. V svojem strahu boš vprašal ti in bom vprašal jaz, kakor jeclja z upognjeno glavo in povešenimi očmi grešnik, ki občuti, da je sojen, ker se je bil obsodil sam: „Kdo je bil, o Gospod?“ In tisočero prič bo kazalo nate in name: „Ti si!“ — Ta otrok, ki se je obesil, ni mrtev. Koderkoli hodiva, hodi z nama in naju bo verno spremil do zadnje ure. — s SPD Srce Dobrla vas vabi na gostovanje svetovnoznane folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane v četrtek, 6. avgusta 1981, ob 20.30 v samostanu v Dobrli vasi. Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dobrli vasi. 4. Spak vzdigne glavo proti mesecu, odpre široka usta in hreščaje začne robato pesem. „Stara baba Iskrca jedla sok iz piskrca, migala s suho brado, hčer zmerjala je tako: Če boš v cerkvi ti na moško stran, kjer Martin stoji mi razcapan, tak obračala oči, če bo hodil na naš prag tebe gledat Martin Spak, ha, ha! kaj ni lepa, pesem o meni, kaj?" „To si sam zložil? No, poj do konca! Takih sem še malo slišal." „Le čakaj, prijatelj suknjač, to in nekatero ti bom še zapel, če se bova lepo gledala na Slemenicah. Še srečo ti bom povedal, če hočeš, precej nocoj. Samo to si izgovorim, da se mojih sovražnikov ogiblješ." „Kdo pa je tvoj sovražnik?" „To boš zvedel, preden bo dva, tri dni. Na Slemenicah ga boš videl vsak dan." Prideta na travnik. Pri poti je stalo na samem košato lipovo drevo, ki je fantastično molilo svoje goste veje v tiho, krasno mesečno noč. Na zapadu se je videla s hribca prijazna lučca izmed sadnega drevja, grajske strehe so se v mesečini svetile. Mladeniča so zopet obšle prijetne in otožne misli vred, ko je zagledal svoje novo stanovanje pri tujih ljudeh. „Tu pod lipo grajska Manica sedeva; tu sem ji srečo povedal," pravi deseti brat. „Saj nič ne veš," odgovori mladenič. „Kako prihodnost bom imel jaz?" „Ti boš nekaj doživel tam gori, česar se ti še ni sanjalo nikdar. Le dobro ogledaj grad, mesec sveti lepo, pomnil ga boš do smrti, pomnil boš tudi desJ tega brata, čeravno mu ne veruješ, do groba ga bos pomnil.” Glas Spakov je bil pri teh besedah popolnoma W1' ličen od prejšnje govorice, nekako temen in strašal1' tako da je mladeniča malo osupnil. In ker se je rav' no ta trenutek luna skrila začasno za oblak, preših'' la ga je tembolj neka čudna čut; rajši bi bil že v g1"3 du ko tu s tem pol norim človekom na samotnei11 polju. Dasiravno kakor izobražen človek ni trohict verjel v vraže, obšla ga je vendar misel, da Marti*1 Spak res kaj več ve ko navadni ljudje. Lahko je misliti, da je kraj, kjer sedeva in sanjar lepa deklica, najsi bode tudi nam neznana, mika ve*1 za mladeniča, čigar „srce je prazno" in samo hrep6 ni po nečem, česar um ne ve vselej razložiti. Zatolci je Lovre, ko se je luna medtem zopet izza oblak3 prikazala, pazljivo ogledal mesto okoli „grajsk1 lipe". Ozek pa dolg travnik se je raztezal po dolih1' Razen lipe je raslo samo še gosto vrbovo grmičje 0 , majhnem šumečem potoku, ki se je zvijal ravno h*1 mo krasnega drevesa. Pod lipo, katere deblo bi bil3 komaj dva moška obsegla, bila je okoli in okoli h3 ■ pravljena klopca in tla so bila razhojena, očiten d0 kaz, da je Spak resnico govoril, rekši, da hodijo d° stikrat le-sem grajska gospoda, posebno pa Manic3 1 „Prijazna sprehajališča imam že, da bi le še vse dr3 i go dobro bilo," mislil si je Lovre. [naš tednik od petka, 31. julija 1981 do četrtka, 6. avgusta 1981 1 PETEK, 31. julija 1981: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinšči-na — 10.00 Angleščina — 10.30 Moja 'krstna kariera — 12.10 Hec nad ve-seljem — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 poročila — 15.00 Popolnoma narobe svet — 16.05 Bil sem prost, bil sem srečen — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pustolovščine Toma Sawyera in Huck-leberry Finna — 18.00 Pan optikum — 1®-25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 ^vstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — |°'15 Stari — 21.20 Jolly joker — 22.10 Sport — 22.20 Nočni študij — 23.20 Poročila. SOBOTA, 1. avgusta: 9.00 Poročila " 9-05 Latinščina — 9.35 En francais ~~ 10.05 Italiano in rosso e blu — 10-35 Kattnigove melodije — 11.25 So-cialni izziv: pohabljenci — 12.30 Eg-Sanberški glasbeni koledar — 13.00 oročila — 15.35 Velika pustolovščina v balonu — 17.00 Gradbišče — 17.30 Stari parni konj — 17.55 Za lahko noč 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Va-'lete international — 19.00 Avstrija v shki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport 20.15 Astro-show — 21.50 Šport — 2.io Zabava v amerikanski televiziji — 3-10 Poročila. NEDELJA, 2. avgusta: 11.00 Ura ti-— 15.20 Prišel je kot tujec — 6-50 Pinocchio — 17.15 Na potovanju ^ Odisejem — 17.40 Klub seniorjev — o-25 ORF danes — 18.30 Sestanek z z'Vali in človekom — 19.00 Avstrija v sllki — 19.25 Čas v sliki — 19.50 Šport r; 20-15 Izboljševalci sveta — 22.40 ülas islama — 22.45 Poročila. ponedeljek, 3. avgusta: 9.00 Poro-I a ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pro-k mizi — 10.00 Angleščina — ■30 Velika pustolovščina v balonu — ■55 Hans in Lena — 12.15 S kameri raven — 13.00 Poročila — 15.00 Na-^en' klavna — 15.45 To je TV — 16.10 acques Offenbach — 17.00 Am, dam, n ® ~~ 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko q°c " 18.00 Živalski svet — 18.25 i F danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstri-L v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 2i cc Ponedeljkih — 21.05 Lisice — '55 sPort — 22.25 Poročila. 9 ncP^^^’ 4' av9usta: 9.00 Poročila — Am, dam, des — 9.30 Latinščina kot 0