List izhaja vsak potek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. dniitva „Goricr‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniStvu v nunskih ulicah h. štev. 388. Vse po-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsak rat 30 s.
V GOBICI due 6. aprila.
Nj. prevzvisenost naš knezo-nadškof bili so zadržani vdeležiti se shoda avstrijskih škofov na Dunaji in pogovorov glede novih tako imenovanih konfesionalnih postav. Akoravno smo bili prepričani, da naš veliki pastir vselej čujejo nad sebi izročeno čedo, jo varujejo sovražnikov in skrbijo za njo po očetovo, nas je tim bolj razveselilo pismo, ktoro so dne 31. marca odposlali kardinalu knezu-nadškofu Ravšerju na Dunaj, ker v njem je izraženo stališče, na kterein stoji njihova prevzvišenost, izraženo pa je tudi stališče, na kterein naj stoji duhovščina, na kterein naj stoji katoliško ljudstvo Goriške nadškofije. Avstrijski škofi so govorili, obsodili in zavrgli so katoliško cerkev in državo podkopajoče postave. Po škofih je govorila katoliška Avstrija, katoliška cerkev v Avstriji in zdaj vemo, kje je resnica, kje neresnica.
Dotično pismo se glasi :
Vaša eminenca!
Pred par dni prejel sem tiskano „ objavo * avstrijskih škofov zastran osnov cerkvenih postav. Bral sem izvrstno delo z veliko pozornostjo in izrekam, da se s podpisanimi p. n. kardinali, nadškofi in škofi popolnoma strinjam. Morani pa obžalovati, da sem opustil kterega mojih visokočastitih tovarišev prositi, naj mesto mene podpiše, kakor so drugi nenazoči storili. Vendar pa menim, da zaradi tega, ker ni mojega podpisa, no bo nikakoršnega povoda neljubim opazkam, kar bi prav močno obžalovati moral.
Imam čast itd.
Andrej Gollmayr 1. r. nadškof.
Državni zbor in goriàka dežela.
Prazniki so minili: stopimo iz domačega kota spet v javnost. Ni sicer „Glas*-ov namen, vkvarjati se z visoko politiko, pač pa radi pobiramo drobtinice, ki padajo z gosposkih dunajskih miz na našo deželico; ali — ako se hočemo poslužiti druzega primera — : poglejmo, ali je novo solnce novega dunajskega parlamenta prisijalo tudi že pred naš prag, ali razgreva že tudi južno-zahodiie naše okrajine !
Novo solnce ! Res so premnogi direktno izvoljeni državni zbor pozdravljali kot novo, svetlo solnce. Ali v 3 mesecih se j ili je že veliko iznenadilo. Poslanci so zdaj na počitnicah in časnikarji sklepajo svoje račune, priobčujejo bilanco o njihovem dosedanjem delovanji. Nismo mi, ampak nek drug veljaven časnik, ki pravi, da vsi „velikonočni* vodni članki glavnih ustavaških časnikov so nekako potrti, pobiti; nič pravega veselja, nič upanja ne veje iz njih. Vsi so več pričakovali od „direktnega", več „ svobodujaštva “ in mani „ministeria-lizrna*, več »pogumnosti* pa manj »uiame-meluštva* po eni in »razrušenosti* po drugi strani. Kokodakanja — prav glasnega in predrznega se ni manjkalo pred škotskimi vrati, ali jajc — še za pirhe jih ni zadosti. Ne vemo, če ste obe naši zbornici resnično dognali toliko postav, kolikor je na obeh rokah prstov ali malo več, in tudi nočemo preiskovati notranje vrednosti potrjenih postav. Cim manjši pa je dejanski, positivni vspeh dosedanjenega delovanja drž. zbora, tem veči je negativni. Tako dolgo je mahala kača radikalnega liberalizma z repom krog sebe, da si ga je vsega razbila. Večina na levici zbornice poslancev je razrušena, nje klubi se razdirajo, nad njenim razvalinami vlada s pomočjo levega središča in (čujte!)
raznih strank na desnici — niinisterstvo ! Koliko jih ni prestal in preslišal g. min. Stremayr, koliko se ni v zbornici in časnikih zabavljalo De Pretis-u ! ! In zdaj ? — Herbst, lovičnjakov glasoviti voditelj, ktori je tisti Čas, ko so se razpravljale konfes-sionalne postave, gotovo že mislil, da mu pade miuisterski portfčlj sam od sebe v žep, kaj je zdaj Herbst 1 Zapuščen vojskovodja! Tako sodijo — ne federalistovski listi, — temveč ustavaški sami. Ugaja U pa zmagonosuo rainisterstvo zahtevam liberalne stranke, iz ktere naročja se je rodilo? Po nikakem. Kakšen strah že spreleta u-boge razbite svobodnjake posnamemo lahko iz nekega sestavka v „N. fr. Presse *-i. Ona že vidi — nov „ konkordat* ! In to je naj strašniše, kar zamore mučiti židovsko-liberalno-novoerno - ustavaško - centralistično sreč, srce človeka, kterega naj draži malik je državna vsegauiogočnost, dokler ona — se ve da — njegovim namenom služi. Tedaj tako malo zaupanja do vlade imajo liberalci, da se bojé, da ne bi se konfes-sionalne postave v Stremayr-jevih rokah prerodile v — „neues freies konkordat*.— Mi pustimo vlado in razrušene levičnjake (kteri so postali že podoba ogerskega zbora in razdrte ondašnje Deakove stranke), naj se cvrejo v svoji masti.
Nehoté smo zašli dalje v visoko politiko, ko smo mislili. Zakrmimo nazaj.
Kaj so delali naši slovenski in kaj goriski poslanci v zboru ? Slovenskih poslancev nimamo zdaj v zboru, ampak samo nekaj poslancev iz slovenskih dežel. Mladoslovenci so dolgo prestopali v ustavaški in levičnjaški tabor, zdaj so prestopili; v duševnem oziru ni ga skoraj več razločka med njimi in levičnjaki. Da še zmerom na desumi sedè, to samo na sebi nič ne pomenja. Mi jih imamo za to, za kar jih imajo usta-
EVFEMIJA.
Povest iz prvega stoletja kristijanstva.
Spisal A. Lakovič.
S"
I.
Tiha krasna poletna noč je, — šteje se leto G8. po Kristu — neštevilni broj svitlili zvezdic miglja na nebeškem oboku, izpod katerega nočna kraljica, bleda luna, smehljaje razsipa negotove svoje žarke čez velikansko mesto Oglej. Sijaj, sijaj, tilu mesce, razujzdancev pajdaš, tvoje lice jo minio, a srce teli ljudi je vzburjeno ; sijaj, sijaj, bolnih drnžo, tvoj bledi svit naj to-lažljivo prodira žalostni stan prvih časti-teljov sramotnega lesa.
Tišina vlada po krasnih ulicah. Ne
sliši se več oni ropot, koji navadno ošabno rimsko mesto, drugi Rim oživlja. Vse uže spi, vse počiva, le v kake j veliki palači se še svetijo visoka okna kazaje, da tam v sobanah se še zabavlja rimski plemenitaš.
V nočnej tihoti tava po ulici nekdo v naglem koraku, zavit v dolgo haljo, rimsko togo ; obraz si zakriva, kajti nerad bi bil, da ga spozna sitno znančevo oko. Pride k visocej palači, naglo kot kača zmuzne se skoz mala, stranska vrata v poslopje ter stopajo več stopnjic navzgor stopi v razsvitljeno sobo.
„Zdravo Sempronij!* — „Te nijsmo več pričakovali!* — »Kdo si bil toliko časa?* doni mu od vseh strani.
»Meherkle? Kaj vam mar? Bil sem, kdor sem bil. Le pite, /rite ter molčite" zavrne jo Sempronij osorno.
»Lejga ! lejga!* krohotajo se mu navzoči. „Pri vseh bogovih, kako se kiselo drži. — Kaka nevihta ti je čelo nagrbančila? — Vemo kaj je, boginja Venera ga ne ljubi več, zapustila je prezvestega si častitelja. Kdor se prime, povsod se mu spodtakne. — Toda veš kaj, pusti iz glave to bedarijo. Na ! Sedaj pij, vince bo vse muhe iz glave razpodilo.*
^Da ! Lehko je to reči, a izvršiti se ne da. No morem si je iz glave izbiti. Monofant, pred njo le skrij vse tvoje i najlepše Venere. Kaka sramota za-me! Celo mesto uže ve o najini poroki i sedaj, sedaj vse se mi pokaži. Pri Jovu! Maščevati se moram. Pasti mora ona i ž njo cela drhal. Da! Ti hrezbožniki, ti grdimi, te oslovske sluge, napredujejo neprenehoma i u/e mnogo poštenih ljudi so vjeli v svoje mreže, hrezbožniki . . . “
raki sami — za prave, vredne tovariše naših nasprotnikov, na kterih na pol razbiti zmagaini voz so privezani z zlatimi (?!) verigami zlatega svobodnjak va. Ali sad te njihove zveze je pičel.
Mi se ne spominjamo prav dobro, če so dobivali tudi naši »mladi* »schalleudes Gelachter* za plačilo, ko so kaj »slovenskega* nasvetovali, to pa remo, da so vsi njihovi nasveti odbiti.
Naši g oris ki gg. poslanci so si drugo taktika izbrali. Naši niso stopili na desno (v oppozicijo), da bi od ondot z levičnjaki koketovali, ampak so premislili stan reči tako-le: V tej dvorani, kakor stvari zdaj stoje, ne^bo mogla, oppozicija nikoli nič opraviti. Ce bo gospodujočo stranko in vlado dražila, bo še slabše. Bodimo raji lepo dobri iu pohlevni, obdržimo svoje misli za se,* stopimo z matadorji na levici in z vlado v ožjo doti ko in skušajmo vsaj v materia inih zadevah doseči, kolikor mogoče. In kakor da bi se bili med seboj pogovorili, gredo eden na skrajno levico med naprednjake, drugi v klub levičnjakov, tretji pa je ostal med zmernišimi prijatli mini-sterstva v levem središči. Vsak si prizadeva v svojem klubu storiti za našo dezelo, kar more. Ta opportuuitatna taktika je bila dosedaj precej vspešna. Dobili smo denar za ceste, podporo za revne ; sprožilo se je marsikaj zastran predelske železuice i. dr. Ali bolj, ko vse to, »mikajo nas take reči, ki so .načelne. In tudi v tem oziru imajo naši poslanci kaj pokazati, in sicer nekaj, česar bi se nihče ne bil nadejal od sedanjega parlamenta, ki bi, če bi mogel vso Avstrijo ponemčil. Sprejet je nasvet grof Coronini-ev zastran vpeljanja narodnih kot učnih jezikov na tukajšnjih srednjih šolah. Enoglasno menda se je potrdila dotična resolucija. Da je od resolucije do resničnega vpeljanja ital. in slov. jezika še dolga pot, — to nam bode vsakdo verjel ; in po pravici naj povemo, da veliko ne jndčakujemo, ker vemo, da ima vlada tisoč sredstev, ogniti se zanjk takih in enakih resolucij ; ali brez načelne važnosti ona resolucija ni. — Kar nas pa glede nje plaši, je to, da so bili mnogi enaki nasveti, došli od poslancev druzih dežela, odbiti. Qui gatta ci cova! Zakaj se našim dovoluje, kar se drugim enakp potrebnim odrekuje? Samo umetno sestavljenemu Coronilii-evemu govoru na
»Jaz ne vem*, odgovori Monofant, višji paganski duhovnik oglejskega mesta, ne vem ali naši bogovi spijo ali kaj, da puste to nevero tako razširjevati se. Zastonj darujemo Jovu najdebelejše bike, on nas ne sliši, pozabil nas je, zastonj se kadijo najdražja kadila boginji Veneri, njeno srce je otrpnelo, ne smili se jej več zvesto rimsko ljudstvo i celo Belin, naš domači bog, bog oglejskega mesta, ne gleda več na nas! Ne dopadajo se mu naši ponižni darovi, ne več cvetlice, ne več vino, ne kadilo, katero mu darujemo. Vse zastonj. O bogovi ! Kaj bq z nami, kaj . . , “ »E! Molči, molči, pope! kaj za vraga kvasiš tu, kaj hočeš tudi nas slepariti? Bevce! Saj nijsmo tako neumni*, zavrne ga Sebast, glavar oglejski, kaj meniš, da tudi mi verujemo, v bakrene tvoje podobe? No beži, pij, jej, žri, dokler imaš kaj.
ljubo vendar ne ; ampak naj brže zato, ker njegova liberalnost druzih levičnjakov liberalnost še presega, in pa zu&biti tudi zato, ker je levičajakom iz nekih vzrokov mar, ohraniti si na svoji strani veljavnega gospod grofa.	,
Goričane je poslednja Coronilii-eva pridobitev jako navdušila. Napravil se je tukaj v mestu odbor, ki namerava gosp. grofu poslancu (v &t. Petru) napraviti sijajno bakljado (ovacijo). Govori se o njem že, kakor o italijanskem „re galantuomo*. To bi bilo vse prav, da le ne bi se od neke strani v prvi vrsti njegov liberalizem ne povdarjal. Mi visoko cenimo lepe lastnosti
gosp. grofa C., ali-----------(No, naj bo!
molčimo za zdaj!) Le sploh še recimo, da — ker roka roko umije — morajo tudi naši trije poslanci pomagati levičnikom njihove smotre dosezati. Tako n. pr. ozir konf. postav. — Gosp. dr. Valussi hodi svojo pot.
Dunajsko zborno solnce je prisijalo tedaj tudi pred naš goriški prag, ali nas bo pa tudi prijetno grelo — bomo videli.
Civilna ženitev.
IV.
Pri ženitvi si mož in žena mnogo reči vzajemno obljubita, in se vsled obljube v-zurneta, iz tega nastane dosti pravic in dolžnosti, vendar pa nikakor ne sledi, da je ženitev pogodba ali kontrakt, kterega ima država kakor druge kontrakte se svojimi postavami vredovati. Temu nasprotuje prepričauje vsih narodov, kterim je bila ženitev Božja in ne posvetna reč, ktero so varstvu bogov iz roče vali in jo sploh s pobožnimi obredi sklepali. (Gl. Moy v. d. Elie.) Ženitev ni civilna ampak natorna pogodba, ktero je Bog, preden je bila kaka država, vstanovil, in jo Kristus do casti sakramenta povzdignil. Podlaga ženitve je ljubezen, kte-re ne more posvetna postava zapovedovati, v zakonu so mnoge in važne dolžnosti, kte-rih ne more posvetna postava tirjati.
Nam katoličanom je ženitev sakra-ment, kteri se ne more od pogodbe ločiti, da bi mogel kdo ženitev pred državnim za to postavljenim oblastnikom skleniti, in potlej v cerkev stopiti, da bi prejel sakra-ment. Ko je na Turinski univerzi profesor
Neumno neomikano ljudstvo naj se uklanja tvojim zlatim bogovom, tvojemu leskečemu se Belinu, naj se trese pred strelom tvojega Jova i njegove sitne June . . . toda mi, mi, kam si zabredel? Ali ne veš, da sam pičice o tem ne veruješ, si pozabil, da se ti i avgur drug drugemu skrivaj smejita? — Ce hočeš, jaz verujem le v dvojico : Baha i Venero i ravno zarad tega, pri vseh tvojih bogovih, žal mi je, da naše lepe oglejske device tekajo za temi krist-janskimi ptujci. E! čakaj, molči! — ne bomo pustili ne, da tem gnjusnini zaničevalcem našega božjega carja penite zrastejo, saj veš, da kot častitelju tvoje Venere je tudi meni škoda, saj sem jej tudi jaz vdan, ne sicer tvojej sreberni posodi . . . Toda sedaj poslušaj me: jej, žri, raduj se! Menim, da je dosti pametna vera ta. A da ti teka ne kazim, ti povem, da naj le. enkrat
cerkvenega prava J. N. Nuytz učil, da je pri ženitvi kontrakt bistvena, sakrament pa le manj bistvena, postranska reč, ktera se more od kontrakta ločiti, in da sakrament obstoji le v blagoslovu, kterega zaročeni v cerkvi prejmejo, so sv. Oče papež Pij IX dne 22. avgusta 1851 lete Nuytz-ove krive nauke zavrgli. Due 10. septembra 1852 pa so Sardinskemu kralju Vik-toriju Emanuelu pisali: Verska resnica je, da je naš Gospod Jezus Kristus ženitev k časti sakramenta povikšal in katoliška cerkev uči, da je sakrament bistvenost zakona, in nikakor ne le kontraktu pripadajoča lastnost, po tem takem je med kristjani le tista zakonska zveza postavna, ktera se sklene ko sakrament in vsaka druga je le priležstvo (konkubinat). Posvetna postava, ktera loči sakrament od kontrakta in določuje za katoličane ženitev, nasprotuje nauku cerkve, si prisvojuje nje pravice, kterim se ne more odpovedati, taki posvetni postavi sta v djanskem življenji enaka pri-ležtvo in sakrament zakona. V ogovoru do kardinalov dne 27. septembra 1852 so sv. Oče slovesno izrekli, da je slehernemu katoličanu znano, da je zakon sakrament nove zaveze, kteiega je Kristus vstanovil, iu da se ne more med vernimi ženitev skle-riti, ako ni sakrament, in da je zavoljo tega vsaka zveza med možem hi ženo, ako-ravno bi bila po posvetni postavi sklenjena, če ni sakrament, grdo in pogubonosno priležstvo, ktero je cerkev vedno zavrgla.
Zakon je že _kot natorna pogodba ne-razvezljiv, posebno pak je nerazvezljiv kot sakrament (I. Moz. b. 2. Mat. 19, G. Trid. zbor. s. 24.) Al ravno nerazvezljivost zakona je vzrok, da si naši liberalci na vso moč prizadevajo, da se civilna ženitev vpelje, ker je njim za razvezljivost zakona mar, kakor so avstrijski škofi v svoji znameniti spomenici od 20. pr. m. naravnost izrekli. Ako se vpelje civilna ženitev, se vpelje tudi nje razvezljivost; »kakor se da namreč vsaka pogodba zopet razveljaviti, če sta pozneje oba pogodnika tega mnenja, prav tako se da ženitna pogodba razvezati, če sta oba zakonska zadovoljna, in država, ki hoče dosledna biti, mora to pripuščati, saj v važnih slučajih* argumentira S. Ako se vpelje civilna — tedaj razveljiva — ženitev, se zgodi, da je žena udova, med tem ko nje mož še živi, in da mož vdov-
staknem to gnjezdo, potem bom uže vedel, kaj mi veleva naš božji car Neron*.
»No, Sempronij!* pretrga nekdo izmed pivcev glavarjev govor, »kako se je godilo s tvojo Evfemijo ? Tega nam še nijsi povedal.*
„0, moja zgodovina je kratka a tužna. Toliko časa sem užo ti ja zahajal, da sem si bil zmage gotov nadejajo so, da vam bom mogel da nas poroko naznaniti, kajti naš izvrstni prijatelj Valent, njeni oče, bil je z menoj pogovorjen ter popolnoma zadovoljen. Napotim se toraj proti večeru k njej. A kaj slišim iz njenih' ust? Kar odločilo mi de, da moja biti no more, da ima druzega ženina, za kojega bi dala vse premoženje i tudi življenje, čo bi treba bilo. Obraz se jej je svetil pri teh besedah nenavadne bliščobe, mislil sem, da nij ona, ampak da sama boginja Venera se mi
čuje, akoravno ima še živo ženo, da je sin brez matere in mati brez sina, akoravno oba še živita, kakor je prav dobro opazil Moritlosier. Iz tega pak sleherni lahko spozna, da civilna ženitev rodi pogubonosne nasledke za družine in za držrvo. Škofi v Švici so 1. 1868 izrekli, da je družinsko življenje odločno za cel narod. Družina se more pa vstanoviti le na podlagi kristjan-ske ženitve. Schlegel pravi (Philos. d. Le-bens) da je vselej in povsod moralna pre-kucija družine pokvarila, preden je anarhija napočila, ktera je dežele zmešala in države omajala. Ker ni civilna ženitev drugo kot sleparija (Stolz jo imenuje Volksbetru-gerei), ker rodi žalostne nasledke za družine in države, se nad njo ne huduje samo du-hovstvo, ampak vsi, kterim je mar za resnico, za srečo družin in za blagor države. Ako bi se imela upeljati čivilna ženitev, je dolžan verni kristjan jo se postavnimi sredstvi zabraniti, to tirja od njega Bog, tirja vest, cerkev in celo država zarad nasledkov.
Konečno Sočo vljudno vabimo, nam povedati, kedaj da je pri nas država župnikom opravilo naložila, da se ženitna pogodba pred njimi sklepa.
Obleci.
Avstrij? Zbornica poslancev je zarad velikonočnih praznikov odložila svo^ delovanje do 14. dne t. m. Ker se obravnave delegacij začnč 21. dne t. m., bode ob enem zborovanje na dve strani. Razprave delegacij ne bodo tako gladko tekle in sklepi ne se po volji miuisterstva vršili tako, kakor druga leta, vzrok temu povedali smo v zadnjem listu. Da naši bralci zvedó, ali si vsaj misliti zamorejo, kako globoko jim bo treba v žep seči plačevaje preljubo davke, naj povemo samo, da. minister vojaštva zahteva za letošnje leto malenkost od 93 miljonov 121.G46 goldinarjev za navadne, za nenavadne stroške pa blizo G miljonov. Dragi so naši lepi vojaki! — Gosposka zbornica začne svoje obravnave danes v petek. Na dnevni red stavil je gospod predsednik „verske postave". Mnenje, ali bodo te postave tudi v gosposki zbornici sprejete ali zavržene, je jako različno. Časopisi vgibajo na vse strani, nekteri trdijo, da posebno nekdanji mini-
je prikazala, oko jej je žarelo kakor pla-meč ogenj, niti ganiti se uijsem upal — kar naenkrat se spomnem te nove vere, da je morda i ona zabredla v mreže tem brezbožnim nevernikom; izvan sebe vskli-' knem.
Evfemija, si morda kristjanka?
»Da ! Zadel si jo, Kristjanka sem z dušo i s telesom", mi navdušeno odgovori, »vedi tora,j5 no bom se ločila od mojega Jezusa, nobena zemska moč me ne bode prisilila zapustiti nebeškega ženina, ne boji in se ni tebe ni krvavega rabelj novega meča".
Osupnjen umolknem.
»Je li to zadnja tvoja beseda?" pra-sam tresò se.
»Je!" odgovori, na enkrat bleda kot
smrt.
Izvan sobe zletim iz sobo, dirjam, ne
ster Schmerling močno agitujc zoper ostio-vane postave, ter upa potom vsesti se na ministerski stol Auerspergov. Kdor je pa tudi le po vrhu čital obravnave zbornice poslancev, in komur je znano, iz kakih e-lementov je sostavljena gosposka zbornica, tudi en trenutek ne dvomi, da bodo te zo-perverske postave v gosposki zbornici še prej sprejete, kakor v zbornici poslancev.
Na Češkem hočejo Mladočehi zdaj verski liberalizem kazati s tem, da se delajo husite. Palacki voditelj staročehov, pa je povzdignil svoj glas zoper laž in komedijo Mladočehov. On pravi, da sedauji Mladočehi husitom še podobni niso, ampak da so brez vere, da so si husizem le kot krinko na obraz pritisnili, da z njo Češki narod slepijo in zapeljujejo. Marsikaj ena-cega bi se lahko reklo tudi od nekterih, ki se tudi Mladi imenujejo.
Svitli cesar je velikonočno nedeljo odposlal odgovor na papeževo pismo v lastnoročno pisanem listu. Kar je posebnega na tem je, da ga ni po ministru zunanjih zadev, tudi ne po c. kr. poročniku izročiti dal papežu, ampak njemu naravnost ga poslal. Andrassy je poslal officici no depešo poročniku v Rim, kot odgovor na spomenico škofov.
Na Ogrskem imajo politične počitnice, pripravljajo se na novo zborovanje in ministri bodo' poslancem menda polne torbe rešilnih postav na mize prinesli, posebno bi bilo dobro, da bi njihov finančni minister kako pametno povedal. Peštanska sodnija je grozovitega roparja in morivca Ilozsa San dor-fo v smrt na vislicah obsodila. Dvakrat je imel že na vislicah konec vzeti, kakor je po svojih umorih, ropih in tatvinah zaslužil; al na svet magjarskih zagovornikov njegovih bil je pomiloščen, in — vtretjič je zdaj obsojen.
Vnanje države. Pruska. Dunajska „Presse" je priobčila neke liste bivšega pruskega poročnika grofa Arnim-a v Rimu. Ti dokumenti jasno dokazujejo, da je pruska vlada silno agito vala zoper versko določbo papeževe nezmotljivosti, in prusko predrznost enako slikajo, kakor pred nekaj časa kujiga Lamarmora prusko perfidnost.
Francoska. Glasoviti komunisti Roche-fort, Paskal Grousset, Jourde in Régère,
vem kod, kakor blazen po ulicah, kakor divja zver zaletim se na obrežje morja, vstavim se, gledam pluskajoče valove, koji mo vabijo, da bi za veke v njih svoje raz-ljuteno srce ohladil — toda 'ravno ko hočem iz obrežja v penečo se morje strmoglaviti : „čakaj !" slišim v svojem srcu glas, „ostani, sramotno je to, živeti moraš i živel boš, da si tužno srce nasladiš s sladom groznega maščevanja". Vstavim se. Sklep je storjen, pasti mora ona i cela njena drhal. Sebast! Glavar, moč imaš, rabelj čaka na tvoj migljej, pomagaj mi, osveti mojo osramoteno, plemenito rimsko krv. Udari te zločine, to izdajalce bogov i domovine, osveti zvestega Rimljana."
„Sempronij ! No tak naglo, počasi, udarili bomo, toda previdno, pasti mora ne le ona, ampak vse te oslove častitelje bom potrebil, rešil bom drugi Rim te kugo.
kteri so bili v pregnanstvo obsojeni zarad hudobij, ktere so zakrivili za časa komune v Parizu, ušli so iz pregnanstva. Ameri-kanska barka jih je sprejela in odpeljala. Kam bodo ti moderni tolovaji in morivci zdaj se podali, se ne ve, gotovo nič dobrega ne nameravajo in nič prida počeli ne bodo.
S nanj s ka Hud boj traja že nekaj dni med Kartisti in republikanci in kakor razna sporočila naznanjajo, nagiba se zmaga vedno bolj na stran Karlistov. Da ima Serrano težko stanje je verjetno, in da bo malo opravil, je še verjetnejši, ker tudi Napoleon I. je spoznal v spanjski vojski, da je tako rekoč, nemogoče te od večnega mojstra postavljene trdnjave premagati. Naj zadnja sporočila pripovedujejo, da je v mestu Bilbao-i vstal velik punt in da je v republikanskih trumah velika obupljivost o-čividna. Karlistom prihaja vedno mnogo novih vojakov, celo 3000 žensk je vstopilo. Santes je z močno vojno odrezal vso doti-ko z Madridom republikanski vojski. Med Karl isti je neizmerno navdušenje.
Rimsko. S. Oče sprejemajo vedno imenitne goste, ki jih zagotavljajo detinske svoje vdanosti. Pred nekterinii dnevi so sprejeli kneza Adolfa Thurn-Taxis in kneginjo Heleno, sestro presvitle cesarice naše in vdovo kneza Maksimiljana Thurn-Taxis z družino.
Domače novice.
(F zadnjem zasedanji občinskega zbora) bila sta stavljena in sprejeta dva za Gorico važna predloga. Prvi, naj se mesto preskrbi s potrebno vodo. Pretresovali ga bodo in dotičue nasvete stavili za to v odsek izvoljeni gg: Er-I zetič, dr. Pajer, dr. Perco, vitez Bitter in občinski inženir dr. Bridiga. Drugi predlog meri na to, da se dosedanje pokopališče prestavi na primernejši kraj. Pretresovanje imenovanega po vitezu Ritter-ju stavljenega predloga oskrbeli bodo gg: Catinelli, prošt Codelli. dr. Dellaboua, dr. Perco in vitez Bitter.
(Dobro delo.) Gospod Gavdencij Tosi je mestnemu županu Karolu Perineilo-u izročil 50 gold., naj jih med naj bolj potrebne družine razdeli o priliki velikonočnih praznikov.
Zarad tega potolaži se, osveta ti bode, toda osveta sijajna" odgovori Sebast.
„Dobro! Dobro!" glasi se Viharno po sobani, „pijmo veselo, pijmo mogočnemu Baku na čast".
„Smrt kristjanom!" zagrmi drhal i zlate posode cveukajo, da se soba trosov...
Sijaj, sijaj, bleda luna, pajdaš popi-valcev, toda kam, kam hitiš? Soli misliš v topiti v adrijske valove, da no gledaš človeka v živinskej svojoj strasti ? Sijaj, sijaj, bledi mesec, tužnili družc, to da zakaj si se oblekel v krvavi kolobar? Mar li mestu prorokuješ meč krvavi i krvi potoke?
(Dalje prih.)
UKSHi^ ’ ■ ■	"•***' ■ *■
(Finančni minister g. baron De Pretiš) prišel je iz Dunaja na velikonočne praznike v Gorico.
(Za okrajnega glavarja na Primorskem) je imenovan ministerstva podtajnik g. Schemcii.
(Svečanost na čast grofa Coronini-u). V sredo zvečer šla je mestna godba zbravši se na Travniku v Št. Peter, z njo deputacija volileev g. grofa, da se mu zahvali za vse, kar je pridobil dobrega za našo deželico sedè v dunajski lesenjači, posebno pa za sprejeto resolucijo, v sled ktere bode kedaj na Goriških srednjih šolah narodni tudi učni jezik. Mi radi priznavamo dobro voljo g. grofa, opomnimo pa vendar njegove častilce, da so tudi meščani Troje silno veseli bili, ko so imeli »lesenega konjau srečno v mestu.
(Procesija veliko saboto) je bila veličastna posebno v veliki cerkvi. Vdeiežilo se je prav veliko občinstva obojnega spola, posebno gospe viših stanov so odlično kazale svoje katoliško prepričanje. Posebno odlikoval se je g. župan se svojo nenazočnostjo. Na Travniku je čakalo vojaštvo procesije mestne fare.
Razne vesti.
-- Potres. V Trnovem na Notranjskem je bil 27. p. m. okoli 10. ure zvečer že v drugo precej močen potres. Enako tudi 26. na Laškem v mestu Bellino dvakrat zaporedoma.
— Mati dobrega sveta, ali nove Šmarnice (po Keršbaumerju) pridejo na svitlo v založbi gosp. Henrika Ničmana v Ljubljani nekako 12.—14. tega meseca.
— Velikonočne praznike zgodila se je velika hudobija v Fari. Nek gostilničar je z revolverjem vstrelil človeka z imenom Marega. Natanjčno sporočilo prinesemo prihodnič.
— Pridni šolarji. Na ljubljanski viši realki so, kakor po vsili drugih šolah, končali prvo polletje. Napredek je silno slab. Nič več, kakor 73 učencev dobilo je trojko. Vzrokov tega slabega vspeha je več; veliko so učenci zamudili in pozabili na dolgih počitnicah, ktere so imeli zavoljo koz, mnogo jim je na poti tudi poduk v nemškem jeziku, kterega mladina ne zna in ne ume, a tega skrbljiva vlada nikakor sprevideti noče. S tem se godi škoda ne le u-čencem, ampak tudi njihovim starišem, kteri svoje sinove dostikrat iz daljnih krajev poši-Ijaio v šolo in si marsikaj od lačnih ust odtrgajo, da le sinu napravijo obleko, plačajo stanovanje in hrano. Za plačilo in vesele praznike jim — dostikrat zarad nemške prenapetosti — prinesejo učenci »trojko44 za kolač.
— Zarad konfisciranega „Slovenca44 št. 27. je bila 8. aprila pri deželni sodniji v Ljubljani obravnava, ker se je vredništvo »Slovenca* zoper konfiskacijo pritožilo. Dr. Costa kot zagovornik je izvrstno dokazal, da konfiscirani članek nima takega zadržaja, kakoršnega mu državni pravdnik podtika, sodnija pa je zavrgla pritožbo in potrdila konfiskacijo.
— Mrtva roka. Ako ima cerkev kaj premoženja, pa ga varuje in ne zapravlja, kakor nekteri priljubljeni ljudje in tudi marsikaka
kiičati in s prstom kazati na »mrtvo rokou. Kakor pa cerkev premoženje svoje varuje, va-rinjejo ga tudi njeni služabniki — duhovni, ter ga po smrti v kak dober namen obrnejo. Gosp. Martin Pitjk, fajmošter v Polji pri Ljubljani, ki je 1. t. m. po kratki plučni boležni umrl, zapustil je vse svoje premoženje cerkvi in — revežem.
— Mestne volitve v Ljubljani. Odbor društva »Slovenije4* v Ljubljani je velikonočni ponedeljek povabil volilce ljubljanskega mesta v čitalnično dvorano, naj bi se javno sklenilo, ali se vdeležijo volitve v mestni zastop ali ne. Ker bi po starem volilnem redu — novega v-lada ne predloži v potrditev — zmed 11 odbornikov, ki bodo na novo voljeni le 5 narodnih kandidatov zmagati zamoglo, je bilo sklenjeno volitve ne vdeležiti se. 5 narodnih proti 25 nemškutarskih odbornikov bili bi prvi le duše v vicah pravijo »Novice44.
— Nova knjižica. Gosp. M. Močnik, tajnik učiteljskega društva v Ljubljani itd. izdal je »Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev po Slovenskem44. Ker je knjiga ravno pred tiskanjem lista došla, povemo prihodnjič več o liji. Priporočimo jo pa že danes učiteljem in prijateljem šolstva.
— Za zvonove na sv. Gori so darovali: farrnani z g. župnikom v Šmartnem v Berdih 82 gold. 40 s., N. N. je dal 2 gold. N. N. je dal 2 gold.
Gospodarske stvari.
Korun ( krompir ).
(Dalje in konce).
Ker pravih zdatuih zdravil tedej ne poznamo, toliko več moramo paziti in odstraniti vse, kar more pospeševati to bolezen. Prva reč je, da zberemo za seme prav zdrav in če je le mogoče celi, srednjo veliki koran, pri kterem nismo tudi ob času rasti nikakoršnega znamenja bolezni zapazili. Prav storimo, če krompir, kterega hočemo saditi, povalimo v pepelu ali v dobro razjedljivem in povaljenem apnu; obe te tvarini ste razjedi ji vi in morete nekoliko koristiti. Nekteri celo priporočajo namakanje sevnega koru na v vodi, v kteri se raztopi nekoliko kuprenega vitrijola. V taki raztoplini ostanejo koruni po 10 k večem do 12 ur. Na pet do šest vaganov koruna vzame se en funt plavega vitrijola, kterega raztopimo v velikem čebru vode. Predolgo časa, več od 12 ur ne smemo pustiti krompirja v tej raztopljini, ktera je uže tako močna, ter more uničiti kaljivost koruna.
Glavna reč je, da odločimo krompirju suho bolj peščeno zemljo. Posebno mlad gnoj, ki ima veliko gnjilca v sebi, zamere hudo škodovati. Ce nas uže nadleguje ta bolezen, bodimo vsaj pozorni in sadimo krompir sploh na take zemlje, ktere smo pognojili prejšnjo leto na ono rastlino, ktera je v kolobarju prednica koruna. Ravno po slovenskih pokrajinah je mnogo hribskih poljedelcev, ki imajo navado ne-
noviše, ktero uže tako krompir ljubi. Ce pri sajenji privoščimo koruiin šo nekoliko dobrega bukovega pepela, smemo nadejali se bogate in srečne letine.
Tudi je koristno, če, kolikor sploh vremenske razmere dopuščajo, zgodaj korun sadimo in tudi kmalu osujemo, ker z osi-panjem napravljamo debelo plast zemlje, skoz ktero ne more tako lehko predreti okužljiva glivica iz steblja do podzemeljskih gomolnic.
Zopet drugi priporočajo, da se poza nje korunovka iu trdè, da stein se odpravi nevarna bolezen. Res je, da v začetku sedè glivice le na perji in steblu, in da s porezavanjem korunovke odpravimo iz njive ono priliko bolezni. Na prvi videz je ta nasvet izvrsten in v splošnem tudi v-pravičen; toda s tem, da rastlini odvzamemo steblo in pirje, je gotovo škodljivo, ker jo oropamo onih organov, ki so ji za živenje neobhodno potrebni in v istilli vidimo rastlino pešati, posebno če ji odvzamemo perje ob času, ko je komaj začela nastavljati gomolnice, ktere ostanejo potem revne in majhne. Le ko je rastlina uže krepke gomolnice storila, moremo požeti korunovec, pa nemudoma, kakor hitro zapazimo na perji prva znamenja glivic. Ne-ktera korunova plemena so tej bolezni veliko manj podvržena n. pr. „E(irhj-Rosel*.
(»Gosp. list.")'
Borsni kurzi na Dunaji 8. aprila.
gl. kr.
*	^
Enotni drž. dolg. v papirju . .	69.25
„	„	„	„ srebru . .	74.25
Drž. posojilo leta 1860	. . . 103.50
Akcije narodne banke .... 961.—
Kreditne akcije..................195.—
London..............................112.40
Napoleon d’ or....................... 8.99
Cekini...........................—•—
Adžjo srebra........................105.85
Tržna cena.	v gl. kr.
Pšenica 		. 3.68
	. 2.10
	. 3.84
Oves 		. 1.50
Koruza			. 2.57
Ajda 		
Krompir		. -.—
Seno 		. 1.05
Slama			O GO r •
Oznanilnik.
Podpisani daja na znanje p. n. občinstvu, da je dobil iz Firence sopet obilno zalogo pravega sirupa
Pagliano.
N;i Piacuti li. št. 5. II. nadstropje.
koliko lot obdelovati nektera zemljišča, ktera potem puščajo več let za pašnik. Kako dada, so verski nasprotniki hitro pripravljeni | lepo priliko imajo, posejati korun v tako
KAROL MAILING.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN — Tiskar: SEITZ v Gorici.