lliUSDNirrVO ZAiiJK je v i/|uitijuni, Kraucaskuimku ulica sl. 8 Stiskama i. nudstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. lo poldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma so ne : : : ^ sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom -a Avstro-Ogrsko in Bosno K °1'6C ';olletn L Tioa-itofcra K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZAIIJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* / ob pol 11. dopoldne. *. \ •• UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserale sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ——— Štev. 333. V Ljubljani, v sredo dne 17. julija 1912 Leto II. Sprava m Češkem ' Politični avguri pravijo, da bo sprava med Cehi in Ncmci na Češkem še te dni dosežena, in računajo s sporazumom že kakor * Kotovim dejstvom. Previdnost, ki ie v Av-s*riji sploh potrebuejša kakor drugod, zlasti Pa v nacionalnih rečeh, zahteva, da se pomaka na zadnjo besedo, preden se v taki zadevi izreče amen. Zakaj dostikrat se ie že zgo-a!!°. da so se podobna pogajanja razbila zad-nji trenotek, ko je bilo videti, kako da je že ^se dognano in dogovorjeno in da ie treba le Podpisati, kar je bilo domenjeno. Ravno če-skonemške pogodbe so v tem oziru zelo pomene, in na podlagi dosedanje izkušnje na pobu narodnih poravnav je skepticizem docela opravičen. Najzanimivofši so bili spravni poizkusi leta 1890, ki jih je staročeška stranka popla-eala z izgubo svoje politične veljave, malodane celo z izgubo svojega političnega življenja. Tudi takrat so se pogajanja pričela v obliki velike politične, akcije in se je poudarjal zgodovinski pomen sprave, ki nal bi deželi vrnila mir in obema narodoma odprla Prosta pota plodonosnega dela in mogočnega razvoja Z velikanskim pričakovanjem so se pričele razprave, ki so na obeh straneh nagla-sale najboljšo voljo in najpoštenejše namene. Ali med blage melodije miru so se naenkrat vmešali ostri zvoki bojnih tromb. Mlado-cehom se je zazdelo, da ie prišel njih čas; uganili so, da je od uspeha poravnave odvisen ves bodoči vpiiv fitrročebov in da pridejo sami 'ahko na konja, če se jim posreči razvneti narodove strasti. Lotili.so se tega dela z brez-Prinierno demagogij). Srcftto agitacijo proti »sniifovačkam« so raznesli po vsej deželi, vso spravno akcijo so imenovali novo bitko na Beli gori, vsak prijatelj sporazuma je bil izdajalec, in najbeshejšo gonjo iso vprizorili proti staremu Riegerju, vodji staročeške stranke, ki je dotlej 'Užival nekakšen božanski ugled in veljal za personifikacijo vseh narodovih idealov. Bilo je preračunjeno podžiganje instinktov in zaslepljevanje razuma; ali radikalni, Oivii nastop ie bil videti tako elementaren, da te dosegel popoln uspeh. Pri državnozborskih .^olitvah leta 1891. je bila staročeška stranka 7° tal poražena, mladočehi so jim vzeli skoraj Vse mandate, stari Rieger se je umaknil iz r°*itičnega življenja, sprava ie bila pokopana JP vsa češka politika je dobila mktdočeško *?ce. »Njj pomirbe! Boj do konca z vekoveč- sovražn kom!« le bilo geslo, ki je poslej ve-llaIo. Z na radikalnejšimi gestami so mlado-Ce^i prikorakali v državni zbor. Demagogija, s katero so prišli na ro-yr^ie, pa se ie maščevala nad njimi. Nobena tfaza ni tako radikalna, da ie ne bi prekosila ^uKa navidezno še radikalnejša. To je vodilo j} fpce mldočeltov, ki so hoteli tudi kaj ve-J.fati, narodne socialce, radikalne državno-D.ravnike, agrarce. Vsa češka politika je zabredla v brezobzirno demagogijo, krvava fraza i!e zamenjala vsako rosno in stvarno delo. V tej novi konkurenci ie polagoma začelo mladočehom zmanjkovati tal pod nogami. Od vseh strani so jim druge stranke jemale -........;yx.......-• • - --- •• • .r:,. EMILE ZOLA: mandate, in pred očmi jim je že vstajala usoda od njih poraženih staročehov. Pri lanskih volitvah so se le s pomočjo ponižujočega kompromisa toliko rešili, da jih ni pokopal val lažnivega hiperradikalizma. Neustavno drvenje v propad, popolna nesposobnost tekmovanja s strankami, ki se ne plašijo v agitaciji nobene norosti, spoznanje, da moralo na tej poti neizogibno poginiti, jih ie iztreznilo. Namesto nekdanje hujskajoče politike so zapisali »politično razumnost« na svojo tablo in se prelevili v »realno« stranko. Imenujejo se še mladočehe. ali mladost ie izpuhtela. v resnici so danes natančno tam, kjer so bili leta 1890. staročehi. Kakor stranka hofratov glasujejo za proračun, za militaristične zahteve, za brambne reforme, kakor nekdanji narodni izdajalci mešetarijo z Nemci. In kakor so sami takrat preklinjali staročehe. tako lih danes zmerjaio in obsojajo sedanji radikalci. Kljub temu je verjetno, da pride do sprave, zakaj med ljudstvom so se razmere izza leta 1890. močno izpremenile. Socialisti, ki so takrat koinai prihajali v poštev, so se medtem razvili v mogočno stranko. V krogih inteligence so Masarykovci dobili velik vpliv, še vedno je temperament v češki politiki velik faktor, ali treznost si le priborila veljavo, katere ni bilo pred dvajsetimi leti niti v skromnih sledovih opaziti. Noben Choc in noben Fresl ne more danes tako spuntati množic, kakor so jih mogli mladočehi nekoč nahujskati zoper Riegra. V dvajsetih letih pa so se tudi gospodarske razmere na Češkem silno razvile. Celi nekdal vseskozi kmečki kraji so se industrializirali, nastala so velika podjetja, pojavil se je kapitalizem, ki računa z ogromnimi številkami, porodila se je velika buržvazija. Polje, na katerem je zaradi dobička potrebno sodelovanje brez obzira na narodnost, se razširja; boj proti delavstvu, ki reprezentira že veliko armado, daje skupnim gospodarskim interesom večjo važnost kakor nasprotnim narodnim. Želja po spravi vstaja iz teh ekonomičnih razmer: moč malomeščanskih slojev, ki jih zbirajo narodni sooialci 'in drugi radikalci pod svojimi zastavami, ni zadostna, da bi mogla premagati te Interese. Tla za spravo so torej pripravljena. Alf če razneSfe brzojavna žica v kratkem zmagoslavno vest. da je sprava češkega in nemškega naroda podpisana in zapečatena, bo to poročilo vendar obsegalo veliko laž. Češki in nemški mirod nista pri tej reči aktivno nič prizadeta; pri vsem pogajanju sta stala ob strani in nihče ju ni vprašal za njiju mnenje. Dognana bo sprava Čeških in nemških nrivi-legitanih slojev, češke in nemške veleburžva-zije pod pokroviteljstvom breznarodnega plemstva. Najmarkantnejši izraz te resnice je v reformi deželnozborskega volilnega reda, ki brutalno prezira pravice_ češkega in nemškega ljustva in obdaja privilegije aristokracije in meščanstva z nasipi in zidovi zoper vsak napad. Na račun češkega in nemškega delavstva se poravnavajo češki in nemški kapitalisti. Posledica te sprave ne more biti mir, ampak boj. Dobiček bo le ta, da bo boj jasnejši, nego ie bil doslej in da se bo vodil na naravnejši podlagi. Dobičkarski interesi se ne bodo mogli tako uspešno odevati z nacionalno draperijo. in to bo tudi nekaj vredno. Vagabundi in ničvredneži. (Konec.) Iz teh izvajanj se vidi, da tudi v Nemčiji niso razmere boljše. Država je v prvi vrsti dolžna skrbeti zato, da bo imel od nje določeni pupilarni sodnik tudi kak delokrog in da bo lahko uspešno in v blagor družbe izvrševal svol uoklic. Ze francoski konvent je 1. 1793. proglasil, da Je fizična in moralna vzgoja zapuščenih otrok stvar naroda. In sedaj, po več ko sto letih, je človeška družba v tem oziru tam, kjer je bila. Na Kranjskem ni nobenega javnega zavoda za zapuščeno in zanemarjeno ter pokvarjeno mladino. Edino Salezijanci so ustanovili na Rakovniku pri Ljubljani nekak podoben zavod. Toda tudi tja ne morejo otrOci brez premoženja. Mesečni stroški znašajo sicer samo 24 K, toda kjer tudi teh ni —? Sicer je dala dežela ustanov po 200 K. Pa tudi tisti, ki dobi ustanovo, more še gledati, kako bo plačal ostalo. Dogaja se, da časih propadejo vsa prizadevanja spraviti tega ali onega v zavod radi nesrečih letnih 88 K. Toda, kakor poizvemo iz spisa Milčinskega, je deželni odbor ustavil tudi te ustanove — ker nima pokritja. Kjer pa je pozabila država na svojo dolžnost. bi ne smela v svojem ožjem krogu tudi dežela. To tem manj, ker ima že itak skrbeti za svoje dobrodelne zavode. Naloga javnega mnenja in onih, ki so poklicani v to, da zastopajo ljudstvo, je ta, da pritisnejo moralno na državno upravo, da stori v tem velev&žnem in eminentno kulturnem vprašanju svojo dolžnost. Nič manj kakor VTc-žava pa so tudi dežele in občine zavezane no svojih močeh prisepevati k vzgoji zanemarjene ali pokvarjene mladine. To ie njihova socialna dolžnost! * Skrb za zanemarjeno in pokvarjeno mladino je torej socialna dolžnost ^Canske družbe same. Zanemarjena, ?izičri<; ir. dn(-ševno propadajoča mladina je namreč 'nijni prochikt kapitalizma in rijtjs&vfgt*' Hoškega razvitka. Zakaj ta zanemarjena in pe*1 kvarjena mladina le v prvi vrsti - delavska mladina. Kapitalizem ie rodil modernega proletarca in iz tega je izšla mladina, ki postaja družabni strah. Kak še** je proletarec? 'Svet ie njegova domovina. On je svetovni človek, zgubil je duh zemlje, konkretnost. Komaj, da si je obdržal še posebni jezik. In tudi tega izgublja«, pravi Sombart. A proletarec ni izgubil le duha zemlje, on je izgubil tudi družino, ki jo ie razdejal in skorumpiral kapitalistiški mezdni sistem. Kakšni naj bodo njegovi potomci. ki ne poznajo ugodnosti in prednosti dobre meščanske družine. — V družini se za-tua.io snovi nagoni in se rode nežni srčni utrip;. Nesebičnost in požrtvovalnost, spoštljivost in zavest za dolžnosti, skratka vse, kar ustvarja temeljitega, dobrega človeka, se rodi v skupnem življenju rodbine — pravi Sombart. Razbitemu družinskemu življenju je sledila zanemarjena in pokvarjena mladina v masah. Nizke mezde, družinski prepir, nastajajoč vsled revščine, alkoholizem obupa in hipne utolažbe — vse to takoj ob rojstvu občuti delavski otrok. Proletarska družina ne more izpolniti svoje kulturne dolžnosti ob postanku novega človeka. Njegovo spremstvo je usodno: Pomanjkanje, vzgoja brez matere, stanovska beda... Sicer pobere smrt že dobro petino vseh novorojencev še kot dojenčke. Statistika umrlih dojenčkov je značilna za socialne razmere naše dobe. Dr. Reck je izračunal, da ie od tisoč novorojenčkov, ki so umrli še pred petim letom življenja, imelo sta-riše, ki so imeli mesečnih dohodkov: 0—75 mark . . . • • • 75—100 » m 100—150 » .. .. ...........'30 150—200 » . .. .. ...........272 200—250 » ....... 241 nad 250 .» 230 V Gradcu je umrlo dojenčkov: Bogatim stanovom .... 9% Srednjim stanovom .... 4.2':'- Neprernožnim stanovom . . 35.9% čisto revnim stanovom . . 59.9% Te številke so jasen dokument, da je sc cialna beda kriva velike umrljivosti mod delavskimi otroci. Od tod izvirajo tudi mnogo-brejne bolezni med delavsko mladino. Med šoloobveznimi otroci -so največ delavski otroci fizično aii duševno pohabljeni. Zdravnik profesor dr. Hartmanu pravi: »Vzrok boleznim« — med šolskimi olroci — »tiči ponajveč v neugodnih domačih razmerah, v nezadostnem prehranjevanju, pomanjkljivem varstvu in v slabih stanovanjskih razmerah.« — Gmotna beda pa ne ugonablja delavske mladine le fizično, ampak ima tudi druge zavratne spremljevalce, ki segajo tudi na otrokov duh in njegov duševni razY.itek. Tam kjer so socialne razmere najslabše ne najdemo le fizičnih sla-botnežev med delavsko mladino, temevč tudi vedno več slaboumnežev in idiotov. V temnih žalostnih luknjah delavskih stanovanj se rodc in množe slabumni otroci... Zakaj v fizično zanemarjenem otroškem telesu ne more prospevati mlada, nerazvita duša. V družabni bedi potlačena otroška duša zamre in ugasne že zelo zgodaj. šoli še ne odrasla delavska mladina zapade že otroškemu delu po tovornicah ali na polju. Odtod pride mnogo dečkov v kriminal, mnogo deklic naravnost, v rani mladosti, v prostitucijo. Velika večina prostitutk izhaja iz delavskih družin. Tja jih žene gmotna beda in pomanjkljiva vzgoja. Na vprašanje, kakšen nagib jih ie spravil do te obrti le izmed MS3 vprašanih prostitutk odgovorilo tako: 1255 jih je, kot polotroci brez starišev, zašlo na pot; 1441 .se jih je opravičilo z lakoto, brezposelnostjo in bedo in le 280 jih je trdilo, da so postale prostitutke, ker jih ie zapeljal ljubimec. Kapitalistiški družabni tendenci ugaja nastopajoča socialna beda, Dana je možnost, povoljno rzpolagati s preobiliini delavskimi močmi, zniževati mezde in kopičiti kapitalni dobiček. Moralna izprijenost in splošna intelektualna propast mora koristiti' samo individualnemu egoističnemu izkoriščanju. Kapita- »Poginem od žeje, pridite vendar,« je ponovil Prada, naposled vendar dovolj močan, da Se je mogel oteti svoji muki. Vzel je čašo ledene limonade in jo zvrnil vase s pohotnim obrazom mrzličnega človeka, k’ ne ugasi nikdar notranjega, sežigajočega ga ognja. Ta antična dvorana je bila jako velik, z mozaikom tlakovan in s štukom okrašen prodor, v katerem je bila ob stenah glasovita zbirka vaz, bareljefov in kipov. Marmor je prevladava!, bilo pa Je tudi nekaj brona, med tem umirajoč gladiator brezprirnerne lepote. Ali naj-uidovitejša je bila glasovita Venera; bila je Pandan kapitolinske Venere, ali finejša, gibčnega, in leva roka ji je visela navzdol z gesto bohotne vdanosti. Tega večera jo je mogočen ičen reflektor preplavljal v solnčnojasno svetlobo, in v svoji božanski, čisti svetlobi je bil marmor videti, kakor da Je v njem nadčloveško, nesmrtno življenje. Za bife je bila ob zidu v ozadju postavljena dol8a, z izvezenim prtom pogrnjena, s sadjem, Pecivom in mrzlim mesom obložena miza. Šopki cvetlic so se dvigali izmed šampanjskih stekle-vic’ vročega punča in ledenega sorbeta, izmed mtie kozarcev, Čajnih čaš in buljonovih skledic, 'n'ed bleščeče krasote kristala, porcelana in srebra. Srečna novotarija Je bila v tem, da so Po polovici dvorane razpostavili v vrstah male mize, kjer so gostje lahko posedali in si dali treči, namesto da bi morali Jesti stoje. Ob eni teh mizic Je Pierre opazil Narcissa, Rdečega poleg mlade ženske, Prada pa je pri-st°Pil, ko je spoznal Lizbeto. . »Kakor vidite, sem zopet v dobri družbi«, iLnKMtno deliil P°sIaniški atašd. »Ko ste me sem 3, nisei,‘ imel b0l^ega opravka, kakor da Sern milostivi gospe ponudil roko in Jo povedel bih d°bra misel, tem boljša, ker sem ■- ‘ Jako žejna,« Je pripomnila Lizbeta s svojim ljubeznivim smeškorn. Naročila si je ledeno kavo in jo uživala s pomočjo malih žličic iz slaščic. »Tudi jaz pogibarn od žeje in jc ne morem nikakor ugasiti,« je odvrnil grof. — »Saj naju povabite, dragi gospod Habert. kajneda? Nemara me ta kava nekoliko pomiri. — O, dovolite mi, draga prijateljica, da Vam predstavim gospoda abbeja Fromenta, enega najodličnejših mladih francoskih duhovnikov.« Vsi štirje so dolgo tako posedeli, kramljali so in se nekoliko posmehovali mimohodečim gostom. Ali Prada je ostal kljub svoji običajni galantnosti do svoje prijateljice zamišljen; od časa do časa je pozabil nanjo in se prepustil svoji bolesti; proti njegovi ^olji so se mu oči vračale v stransko galerijo, odkoder ie prihaja! šum godbe in plesa. »No, ljubi prijatelj, na kaj pa mislite?« je Lizbeta ljubeznjivo vprašala, ko ga je trenotek videla tako bledega in izgubljenega. »Jeli Vam On ni odgovoril, potem pa je nenadoma dejal: »Glejte, to je pravi ljubezenski par — to je ljubezen in sreča!« In nalahko je pokazal na markizo Monte-fiori, Darijevo mater in njenega drugega soproga, tega Jules Laporta, nekdanjega seržana švicarske garde, ki je bil petnajst let mlajši od n:e’.pavKa. ie.s svojimi še vedno krasnimi ognjenimi očmi vjela na Korzu in napravila iz njega markija Montefiorija, da ga je mogla popolnoma imeti. Bila le tako srečna, da ie moEfla kazati le pega moža, ki je bila ponosna nanj, da ga na plesih m soareiah ni izpustila, temuč se mu je kliub vsaki šegi obešala za roko in se mu dala voditi k bifeju. Zdaj sta oba stoje pila šampanjca in jedla sendviče — ona, dasi je imela že petdeset let za sabo, še izredno, masivno lepa, on s svojimi vihrajočimi brki dostojno ponosen — srečen pustolovec, čigar vesela brutalnost je ugajala damam. »Saj veste, kako ga je morala rešiti iz one nečedne reči,« je nadaljeval grof. »Da, prodajal je relikvije; težko se je boril za življenje kot mešetar francoskih in švicarskih samostanov, ter je spravil obširno trgovino s krivimi relikvijami na noge. Nekateri tukajšni Židje so fabrici-rali male Skrinjice za relikvije s kosci koštru-novih kosti, vse s pečati in podpisi najverodo-stojnejših avtoritet .Potlačili so to reč, v katero so bili zapleteni tudi trije prelati... Ej, srečni mož! Le poglejte, kako ga požira z očmi! Pa on, ne izgleda li kakor pravi grandseigneur, če tla pogledate, kako drži krožnik in kako je kos kurjih prsi?« Potem je z zamolklo, togotno ironijo pravil o rimskih ljubezenskih zgodbah. Rimske žene so bile nevedne, trmaste in ljubosumne. Če si je I kakšna žena osvojila moškega, si ga je pridr-| ''•'!Ia za vse življenje; postal je njena lastnina, ■"jena stvar, s katero je vsako uro razpolagala po svoji volji. Navajal je ljubezeske razmere brez konca in kraja — med drugimi povest o doni Serafini in Moranu — iz katerih so nastali takorekoč pravi zakoni, pa se je rogal pomanjkanju fantazije, okornemi}, brezpogojnemu vdajanju. poljubom, ki pofilistrujejo in katerih je konec le sredi najneprijetnejših katastrof, če jih le sploh kdaj konec. »Ali kaj Vam je, kaj pa Vam je, dragi prijatelj?« je Lizbeta zopet s smehom vprašala. »Kar nam tukaj pripovedujete, je vendar jako dražestno. Če človek ljubi, mora večno ljubiti.« S svojimi finimi, vonjavimi plavimi lasmi, v svoji nežni, plavi razgaljenosti je bila videti dražestna, in Narcisse jo je poželjivo, z napol zatisnjenimi očmi primerjal neki Botticellijevi figuri, ki jo Je bil videl v Firenci. Noč je hitela in Pierre se je zopet zatopil v svojo mračno zamišljenost, ko Je slišal mimoidočo gospo, da že plešejo kotiljon. Zares so se iz daljave slišala Pihala godbe. Naenkrat se Je spomnil na sestanek, ki mu ga je bil monsinjor Nani obljubil v mali ogledalni dvorani. »Kaj odhajate?« je Prade živahno vprašal, ko je videl, da se Pierre poslavlja od Lizbete. »Ne, ne, še ne.« »No, dobro! Nikar ne odidite brez mene. Rad bi še nekoliko hodil; spremim Vas do- mov.. . Kajne da me zopet poiščete?« Pierre je moral prekoračiti dva salona, rumenega in modrega, da je naposled dospel v malo ogledalno dvorano. To je bil resničen čudež; v rokokojevem slogu je bila rotunda iz medlih ogledal v okvirjih iz krasnega, pozlačenega, izrezljanega lesa. Zrcala so se nadaljevala celo na stropu v poševnih šipah, tako da so se slike na vse strani pomnoževale, mešale in v neskončnost odražale. Modra previdnost je poskrbela, da se tukaj ni vpeljala elektrika; samo na dveh velikih lestencih so gorele rožnate sveče. Tapete ih povlake pohištva so bile iz n.e-žnomodre svile, in vtisk, ki ga je Človek dofeil, kadar je vstopil, je bil tako brezpritnerno blag in dražesten, kakor da je prišel k dobrim Vilam, k vladaricam studencev, v vodeno, vse do dna z zvezdnatimi šopki razsvetljeno palačo. Pierre je takoj opazil inonsinjorja Nanija, sedečega na nizkem kanapeju. Kakor je bil prelat upal, je bil povsem sam, ker je kotiljon zvabil množico v galerijo. 'Vladala je globoka tišina; komaj da je bilo slišati godbo, ki je pravkar v daljavi zamrla z nedoločenim, tihnn dihom Havte. . , . , Duhovnik jc prosil odpuščanja, da je moial prelat čakati nanj. »Ne, ne, ljubi sin,« je dejal monsinjor Nani s svojo neizčrpno ljubeznjivostjo, »prav dobro sem sc počutil v tem zavetišču... Ko mi je postala množica preveč grozeča, sem ubežal sem.« Nič ni govoril o veličanstvih, razumeti pa Je bilo, da se jim je uljudtio izognil. Prišel Je sploh le iz velike ljubezni do Celije — pa tudi zaradi nekega zelo kočljivega diplomatičnega namena, da ne bi bilo videti, kakor da je Vatikan prekinil vse stike z Buongiovannijevlmi, s to staro, v papeževih letnikih tako slavno obiteljo. Nedvomno ni mogel Vatikan služiti za pričo tej poroki, navidezno združujoči stari Rim z mladim italijanskim kraljestvom; kljub temu se ni hotel vesti tako, kakor da izgublja zanimanje, zapuščajoč svoje najzvestejše služabnike. listiška družabna tendenca nima povoda polagati važnost na ljudsko moralno moč in silo. Koristi posameznih kapitalistov so najboljše varovane v splošni masni fizični in duševni pokvarjenosti, v razširjeni družabni bedi in breznačelju. Varstvo zanemarjene in pokvarjene mla-idine ie socialna akcija, temeleča na načelu, da ima vsak človek pravico do vzgoje, razvoja in svobode. Vojaški argumenti. Na aferi kaškega kornega poveljnika Bo-roeviča, ob kateri majejo nemilitaristični krogi močno z glavami, je nekaj dobrega. Civilno prebivalstvo ima nenavadno priliko, da lahko natančno opazuje, kako je militarizem ustvaril državo v državi, in kako nasprotna je ta posebna država v svojih temeljih, pojmih, nazorih, v svojem pravu, v vsem svojem življenju, občni državi, kateri se vsi prištevamo in katero vsi vzdržujemo. Razsoden opazovalec se ob tej zamotani aferi lahko prepriča, da Je med civilnim prebivalstvom itt armado kljub vsem slučajnim skupnim slavnostim kitajski zid. Vsa psihologija militarizma se razgrinja pred našimi očmi, in strmenje vpričo dejstva, da so take olcameneiosti mogoče v naši baje demokratični dobi, da plačuje lludstvo za ohranjevanje take zaostalosti pretežke miljone, prikazuje obenem nevarnost, ki tiči v militarističnem, od ljudstva piaterialno in idejno ločenem sistemu. Zahteva po reformi, ki sega do dna, postane vsestransko razumljiva. Bil Je častnik, ki se je zaljubil v vdovo. Mož Je bil dorasel in ie znal presoditi svoje Želje in svoja dejanja. Rad bi se bil poročil z ženo, ki Jo Je ljubil. če bi bil civilist, bi bil storil tiste korake, ki Jih predpisujejo zakoni in vse bi bilo v redu. Toda pri vojakih je to drugače. Pred vsem je treba imeti kavcijo oziroma privatne dohodke brez dela, in sicer zelo visoke, češ da je treba zagotoviti stanu primerno življenje. Tega pi bilo in poroka ni bila mogoča. Ostala Je pa ljubezen. Ta ne vprašuje za vojaške predpise. Ljubezen; pesmi jo slave, vera jo pridiga, splošno velja za jako lepo lastnost. Tudi vojakom ni neznana. Kar Je razlike med zakonom in ljubeznijo, se prenaša v vojaških krogih z lahko vestjo. V časih, ko ne more oficir briljirati s svojo hrabrostjo na bojnem polju, so ljubezenske zgodbe nekakšen surogat; čim več src je kdo nataknil na svojo sulico, tem večji Junak je. Celibat ne prepoveduje izven-zakonske ljubezni, če obrode taki slučaji sa-'dove, se to ne more preprečiti in nihče ne pravi, da je na tem kaj greha. Le če dekle, ki je postalo mati, ni proletarskega rodu, se lahko zgodi, da pride zaradi afere nemara do dvoboja, fllo je »viteška zadeva«. Ali častnik, o katerem govorimo, je mislil, !da je mati njegovih otrok žena, ki ima gotove pravice do njega. Nemara je mislil, da bi bilo nečastno, če bi Jo poznal samo takrat, kadar uživa, kar mu more dajati, sicer pa bi z njo ravnal kakor z žensko, kateri se od slučaja do slučaja poplača telesna slast. Ravnal je torej z njo tako, kakor da je njegova žena. Ta častnik ima hčer, zdaj že v tistih letih, ko ugajajo dekleta, če so sicer čedna, tudi mlatim lajtnantom. Tak vesel junak, prepričan, da mora biti vsaka punca srečna kakor v devetih hebesih, če ji pokaže svojo naklonjenost, jo opazi na ulici, pred oknom prodajalne, pa jo vščlpne v lice. Ali zmotil se je. Dekle ne smatra Je ljubeznivosti za čast, temveč protestira. Ker imisli mladi lajtnant, da se mu za to sitnost ni treba meniti, pove dekle očetu, kaj se je zgo-Sdilo, in ta zahteva od oficirja, da prosi za odpuščanje. Lajtnant se upira; opravičiti se hoče, a odpuščanje prositi ne, kajti to smatra naj-rže za ponižanje. Kako se rešujejo take reči? V civilnem živ- lOSKAR WILDE: Dah na kentervilskem gradu. Hilo-idealistična novela. IV.. Naslednji dan je bil duh zelo slaboten in Kitrujen. Strašno razburjenje poslednjih štirih (tednov je rodilo svoje sadove. Živčevje je bilo popolnoma razdejano in ob najrahlejšem šumu Se je ves zgenil. Pet dni je ostal v svoji sobi in končno se je odločil, da se ne briga več za krvavo liso v knjižnici. Če ga Otisova rodbina ne potrebuje, si je mislil, ga očividno ni vredna. Nedvomno stoje ti ljudje na najnižji materialistični stopnji in niti ne morejo razumeti simbolične vrednosti genljivih prikazni. Vprašanje nadčutnih pojavov in razvoj astralnih teles, vse to je bilo drugo poglavje in se je odmikalo njegovi kontroli. Njegova svečana dolžnost je bila, da se je vsak teden enkrat pokazal na hodniku in da je vsako prvo in tretjo sredo v mesecu zamrmral skozi okno nekaj besed. Ni znal, kako bi se častno in pošteno odvezal teh dolžnosti. Gotovo je bilo zelo hudobno njegovo življenje, nasprotno pa je bil tankovesten v vseh rečeh, ki so v zvezi z nadnaturnim. Prihodnjo tretjo soboto je šel, kakor mu je velevala dolžnost, med polnočjo in tretjo uro po koridorju in je skrbno pazil, da ga nihče ne vidi in nihče ne sliši. Sezul je čevlje, stopal nalahno, kolikor je mogel, po starih, črvivih tleh, oblekel dolg črn žametast plašč in je prav izdatno uporabil Au-rora kremo, da*je namazal svoje verige. Ampak dolžan sem priznati, da je poslednje storil le z velikimi srčnimi težavami. Nekoč se je po noči, ko je rodbina sedela za mizo, splazil v spalnico gospoda Otisa in odnesel steklenico. Začetkoma se je čutil ponižanega, pozneje pa je uvidel, da si je dal le marsikaj povedati v prilog iznajdbe in da služi v precejšnji meri tudi njegovim namenom. In vzlic vsemu temu ni šlo gladko. Vselej so bili po koridorju napeti motvozi, nad katerimi se je v temi spodtikal, in enkrat — oblečen je bil ravno v kostum »Črnega ljenju se gre k sodišču, pa se vlo# tožba zaradi žaljenja časti. Pri vojakih nadomešča to proceduro dvoboj. Seveda je dvoboj sam po sebi neumen; človeku zdravega razuma ni treba dokazovati tega. Ali če velja ta razvada kakor zakon, bi morala biti vsaj za vse, ki so podvrženi tem nezapisanim postavam, enaka. Po militarističnih šegah bi moral dati lajtnant »zadoščenje«? z orožjem. Seveda se ne bi mogel streljati ali sabljati z dekletom, atnpak s kakšnim moškim, ki jo more zastopati in ki je v očeh »častnih sodnikov« sposoben za »viteško zadoščenje«. Lajtnant bi se torej moral duelirati z dekletovim očetom, ki je sam častnik, podpolkovnik. Pametno ni, ampak šega je taka, in šega je pri vojakih več od postave. Zakon prepoveduje dvoboj, ali šega ga zahteva, in kdor se ji ne pokori, ne more ostati častnik. Lajtnant bi se torej moral dvobojevati z oberstlajtnantom. Ali naenkrat to ne gre. Dekle nima nikogar, ki bi mogel za njo nastopiti. Ima sicer očeta in ta oče je častnik. Ampak ta oče nima pravice zastopati svojo hčer. Človeku se nekaj zavrti v glavi. Kodeks duelantovskih pretepov je neumnost, ali v tej neumnosti mora biti vendar nekaj logike. Kje pa je tukaj logika? Oče, ki priznava svoje očetovstvo in izpolnjuje vse očetovske dolžnosti, ne sme zastopati svoje hčeri! ... Ali tako je bilo. In zdaj je ostala očetu le še ena pot: Ovaditi lajtnanta pri predpostavljeni vojaški oblasti. Tudi tukaj ni vprašanje, če je hotel ali ne. Če hoče človek, ki ni vojak, prizanašati žaljitelju, mu tega nihče ne more braniti. Častnik ne sme prizanašati. Podpolkovnik je moral napraviti ovadbo. Prav tisti čas pa je prišel v Munkač, kjer se je to godilo, novi zborni poveljnik feldmar-šallajtnant Boroevič, ki ima izreči zadnjo besedo v tej zadevi, človek bi najprej vprašal: Kaj je visoki gospod storil z lajtnantom? Ali ga je kaznoval, in kako? Nihče ne pričakuje, da bi ga dal obesiti. Ampak naenkrat sploh ni šlo za to, ni šlo za lajtnanta, temveč za dekletovega očet4. za podpolkovnika. Njemu je poglavar vojnega zbora dejal, da naj takoj prosi za vpokojitev, češ da je njegov položaj v aktivni službi nemogoč. Mar zato, ker je imel ljubezensko razmerje? Ali zato, ker ima otroke? — I, ne! To je vse dovoljeno. Ampak zato, ker je smela mati njegovih otrok živeti pri njem, zato ker je ni zatajil, zato ker je resno jemal svoje očetovstvo. Zaraditega je zborni poveljnik imenoval njegovo razmerje škandalozno ir^mu ukazal. naj se čim hitreje umakne v penzijo. Podpolkovnik ni mogel na to nič odgovoriti. Njegova hči pa ne pozna reglementarnih predpisov in ne smatra feldmaršallajtnanta za svojega predpostavljenega. S svojim očetom se je tudi sama čutila razžaljeno in ker je bila že videla, kako je z zadoščenjem, na katero se čaka, ie šla, pa si ga je vzela sama. Vrnila mu je žalitev s tisi '- kretnjo, ki se vulgarno imenuje klofuta. Zaradi tega je zdaj — podpolkovnik v preiskavi. On v twr ni dal ekscelenci zaušnice. Tudi zastopati ne more svoje hčeri. Ali dekle ne bi bilo oklofutalo komandanta, če ji ne bi bii oče povedal, kar mu je bil dejal visoki gospod. Pa Ji je povedal, in s tem je izdal vojaško tajnost! Človek se zopet tipa po glavi. Ali nič ne pomaga. Če bo častni svet primerno strog — in navadno je tak, kadar zahteva preiskavo komi poveljnik -— vzamejo podpolkovniku še šaržo, Boroevič pa bo vojnemu zboru še nadalje vcepljal svojo moralo. Vse to se čita prav tako kakor slaba novela, slaba satira, in vendar je vse resnično. In vse »pravilno«. Tako nasproten je militaristični svet s svojimi šegami, svojimi nazori, svojo pravico navadnemu civilnemu svetu, ki ga redi. Izaka, lovca iz Hogley Woods« — je telebnil prav grdo na tla stopivši na gladko omaščeno preprogo, ki sta jo dvojčka položila od vhoda v gobelinsko sobo do hrastovih stopnic. Ta žaljivi napad ga je tako zelo razljutil, da se je odločil za poslednji poizkus v obrambo svojega dostojanstva in družabnega položaja. In sklenil je, da obišče predrzna mladiča prihodnjo noč v svoji slavni vlogi Plemiča Ruperta ali grofa brez glave.« Več nego sedemdeset let se že ni pokazal v tej obleki, odkar je lepo ledi Barbaro Moonish tako oplašil, da je nenadoma prelomila zaroko z dedom sedanjega lorda Canterville in zbežala v Gretua Green s čednim Jackom Castletownom. Dejala je, da se za nobeno ceno na svetu ne primoži v rodbino, ki mirno gleda, da se tako strašne prikazni v mraku sprehajajo po terasi. Ubogega Jacka je pozneje v Wandsworthu lord Canterville ustrelil v dvoboju in ledi Barbari je počilo srce v Tunbridge Weils, preden je leto poteklo. Vsekako velik uspeh; ampak »maska« je bila izredno težka — če smem uporabljati gledališki izraz v zvezi z »največjo skrivnostjo nadnaturnega, ali bolj znanstveno rečeno, nadčutnega — in polne tri ure se je pripravljal. Končno je bilo vse v redu in s svojo vnanjostjo je bil zadovoljen. Težki jahalni čevlji, ki so spadali h kostumu, so bili zanj seveda nekoliko preobilni in našel je le eno obeh pištol, ampak končno je bil le močno zadovoljen in četrt čez eno je zlezel iz stene in se plazil po koridorju. Dospevši do sobe dvojčkov, ki so jo — mimogrede bodi omenjeno — imenovali modro sobo po barvi preprog in zastorov, je našel priprte duri. Ker si je hotel zagotoviti efekten nastop, jih je na stežaj odprl; ampak v tem je padel odzgor vrč vode, ga premočil do kože in je !e nekaj palcev manikalo, da ga ni oplazil po levem pleču. V tistem trenotku je zaslišal pritajen smeh z dvojne postelje. Živčni napad je bil tako silen, da je zbežal nazaj v svojo sobo, kar so ga nesle noge, in naslednji dari je obležal s hu-d rn nahodom. Edina tolažba zanj je bila okoliščina. da ni bil vzel svoje glave s seboj, sicer bi bile posledice lahko še hujše. Ljubljana in Kranjsko. — Skeleča infamija. Nadomestne volitve za tržiško občino so razpisane in ta dogodek obuja spomin na nezaslišano krivigo, na skelečo infamijo. ki Jo Je prizadjala deželna vlada vsemu kranjskemu delavstvu. Na povelje mogočne kapitalistične kike v Tržiču je deželna vlada pahnila postavno izvoljena odbornika Dečmana in Vidica iz občinskega odbora samo zato. ker sta delavca. Dečman in Vidic nista pristaša naše stranke. Ustroja sedanje družbe ne poznata, ki z železno roko postavlja zavednega delavca v tabor revolucionarnega sjodalizma. V nepoznanju zgodovinske vloge, ki pj-it&da delavstvu, stojita izven vojske zavednega delavsta in capljata za klerikalno stranko, ki ju le izvolila v občinski odbor. Dasi tržiško razredno zavedno delavstvo v Dečmanu in Vidicu ne vidi svojih zastopnikov, je odločba deželne vlade vendar sramotna za vse delavstvo, je klofuta, ki tudi nas boli. Stranka, ki je Dečmana in Vidica kandidirala in izvolila v občinski odbor, bi morala parirati vse delavstvo žalečo predrzno klofuto deželne vlade, da iznova kandidira iz občinskega odbora po krivici pahnjenega delavca ali pa da v znak protesta proti škandaloznemu nasilju vsi njeni odbornik' odlože mandate. Izbruh kapitalistične samovolje. ki ne trpi delavca v lavni korporaciji samo za to. ker je delavec, dasi po svojem strankarskem mišljenju kapitalizmu ni prav nič nevaren, zahteva krepak odgovor in le radovedni smo. če Je klerikalna. stranka v Tržiču dovolj možata, da si preskrbi Jado-ščenje kruto žaljeni delavski časti. — Pri tej priliki pa ne moremo zamolčati najostrejšega očitka proti klerikalni deželnozborski večini, ki je pravzaprav s svojo reformo občinskega volilnega reda sokrivka na protidelavskein škandalu deželne vlade. Od klerikalne večine sklenjen volilni red izključuje od občinskega odborništva v eni sapi razbojnike, norce, zapravljivce. odiertihe, tatove in dni nar jel Deželna vlada je sevda celo to določbo prelomila. ker Dečman in Vidic nista dninarja, ki so jih klerikalci v svojem zakonu uvrstili med razbojniško, oderuško in tatinsko sodrgo, med norce in zapravljivce, temveč je prvi izučen usnjarski, drugi pa kovaški pomočnik, ampak podla sramota, ki so to s svojim zakonom klerikalci prizadjali vsemu delavstvu, ni vsled tega niti za spoznale manjša! — Moščanske volitve tn liberalne laži. Včerajšnji »Slov. Narod« je priromal s svojo obrabljeno volilno lažjo in trdi neresnico, da obstoji v Mostah kompromis med našo stranko in klerikalci in da bi dokazal ali vsaj verjetno napravil svojo lažnjivo trditev, navaja, da naše kandidate Bittnerja, Mauserja, Stojana, Matjašiča in Glavana kandidirajo tudi klerikalci. Ne vemo. če je to resnica, in če je resnica. ne dokazuje nič! Navedene sodruge Jc postavila naša stranka, ker so dobri in zvest; socialni demokratje in kot taki uživajo neomejeno zaupanje moščanskega delavstva. Če jih klerikalci v resnici kandidirajo, dokazujejo s tem le, da v lastnih vrstah nimajo boljših in sposobnejših mož kot so naši kandidatje; če pa s kandidiranjem naših mož zasledujejo kake postranske in nečedne namene. §e jim bodo na vsej črti izjalovili in razbili ob za- vednosti in disciplini socialno demokratičnega delavstva. Konec Oražmove strahovlade smatramo za potrebo zdrave in redne občinske uprave v Mostah in delavsko politiko sinemo pričakovati od občine ie tedaj, če bo v njej socialno demokratična delegacija dovoli krepka. Komur je na tem. da nastopilo v občini normalne razmere, in da stori občina svoje socialne dolžnosti do delavstva, bo v nedeljo volil socialno demokratične kandidate. Liberalce. ki v zadnjem času radii govore o kooperaciji vseh protiklerikalnih življev, 'in njih Obupal je, da bi tej sirovi amerikanski rodbini pognal strah v ude in odslej se je plazil le še v lehkih šolnih po hodnikih, z debelim, rdečim robcem okolo vratu iz strahu pred prehla-jenjem, in z malo arkebuzo v roki, da se, če bi bilo ravno treba, lehko ubrani dvojčkov. Poslednji udarec ga je doletel 19. septembra. Šel je po stopnicah v vežo meneč, da bo tam imel mir. Kratkočasil s je z zbadljivimi opazkami o velikih fotografijah ministra in njegove soproge, ki so pregnale velike rodbinske slike Cantervillov. Preprosto, ampak prijazno je bil oblečen v dolg mrtvaški prt, nekoliko omadeževan s pokopališko trohnobo, svojo čeljust si je privezal s trakom iz rumenega platna in v rokah je imel malo laterno in grobarsko lopato. Na sebi je imel kostum »Jonasa Brezgrobnika ali skrunilca mrličev s Chertsey Barn,« — ena najsijajnejših njegovih vlog, ki so si jo Canter-villi dobro zapomnili; bila je pravi vzrok njih prepira s sosedom lordom Ruffardom. Četrt čez dve je bilo in vse Je bilo mirno, ko je šel proti knjižnici — pogledati je hotel, če je še kaj sledov za krvavo liso, kar planeti nenadoma iz temnega kotička dvepostavi z rokama nad glavo in mu zakričita v ušesa: »Bul« V paniki, ki je v teh okoliščinah prerazuin-ljiva, je planil proti stopnicam, ampak tu ga je čakal Washington Otis z veliko vrtno brizgalno; z obeh strani od sovražnikov obdan je zginil v železni peči, ki k sreči ni bila zakurjena, in je nastopil povratek po samih kaminih in dimnikih, da se je vrnil v svojo sobo ves zamazan in obupan. Odslej ga niso več videli na nočnih pohodih. Dvojčka sta prežala ob raznih prilikah nanj in sta vsako noč potresla hodnike z orehovimi lupinami, na veliko jezo štaršev in poslov, ampak izdalo ni nič. Jasno je bilo, da so hila njegova čutila preveč razžaljena in da mu niso dor.a ala nadnljnih nastopov. Gospod Otis je dokončal svoje veliko delo o zgodovini demokratične stranke, ki mu je dalo posla mnogo let, gospa Otisova je priredila čudovito^ tom-bololo na presenečenje vse okolice. Dečki so Igrali poker, lakrosse in druge amerikanske na- glasilo pa vprašamo, če smatrajo podlo natolcevanje in obrekovanje za predpriprave taki antiklerikalni koncesiji! — Moščani. voltlcl! Nocoj vsi na volilni shod k »Dimu«. — Župan dr. Tavčar je nastopil danes enomesečen poletni dopust. Za čas dopusta bo vsak petek strankam za eventuelne nujne zadeve ob navadnih uradnih urah na mestnem magistratu na razpolago. — Okrašenje oken, pomolov in verand v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je ljubljanski občinski svet v javni seji dne 4. junija t. 1. sklenil, da o dovolijo za najlepša s cvetlicami ali zelenjem okrašena okna, pomole ali verande na privatnih poslopjih tri nagrade in sicer 50 K, 40 K in 30 K. Razen tega se še druge stranke, ki to zaslužijo, odlikujejo s pismenimi priznani-cami ter se imenoma pohvalno omenijo na javni seji občinskega sveta v Ljubljani. Razsodisče za podeljevanje nagrad in priznanic sl ogleda s cvetlicami okrašena okna i. dr. spočetka meseca avgusta t. 1. ter poroča o uspehu na prvi seji občinskega sveta po počitnicah. — Posilstvo In umor. Pri trgovcu Valetu v Šentjerneju je služil a vajenca neki 17 letni deček. Dne 13. julija je posilil štirinajstletno deklico, jo zadavil in sunil še dvakrat z nožem v prsi. Truplo je skril potem v seno. Ker je kapala kri sK.ozi strop, so prišli zločinu na sled in so vajerca zaprli. — Zaradi stanarine. Pri zgradbi belokranjske železnice v Lazih dela tudi čez 70 let stari, a še krepki Miko Božičevič s Hrvaškega. Stanoval je nekaj časa pri Avgustu Rothlu, nekaj časa pa pri Francetu Klemenčiču, vendar ni plačal stanovanja nobenemu, ker mu denar ne gre rad izpod palca. Rčthel in Klemenčič sta ga opetovano terjala, toda govorila sta vedno gluhim ušesom. Dne 8. julija pa sta ga pričakala, podrla na tla, ga vlekla na polje ter sta mu hotela šiloma vzeti toliko denarja, kolikor jima je bil dolžan. Ker se je pa Božičevič krepko branil, pravita Rothel in Klemenčič, da mu sploh nista mogla ničesar vzeti. Božičevič pa trdi, da sta mu vzela denarnico z vsem denarjem, ki ga je bito nekaj nad 60 kron. — V potok ie padla. Dne 12. julija sta delala na polju zakonska Alojzij in Marija Može iz Gorenjih Kamene pri Prečlni. S seboj sta imela petletno hčer Mariin, dočim sta pustila doma dva mlaiša otroka. Proti večeru pošljeta starša hčerko Marijo domov pogledat k malima otrokoma. Dekletce le odšlo, vrnila se pa ni. Ko m-idelo starši domov, ne najdejo hčere. Gredo jo iskat ter jo šele pozno zvečer dobe v bližnjem potoku utopljeno in sicer komaj kakih 400 korakov od tam.' kjer sta delala po dnevu oče in mati. Dekletce je šlo menda uo-mov grede čez potok in pad'4 v vodo. ki je tam skoro poldrugi meter globoka. — V luži le utonil. Dne 8. julija je_ kuhala kosilo Ana Pavlin iz Polhovice pri Št. Jerneju. Okolo nje ie skakal nekaj čez eno leto star sinček Janko, ki le šele shodil. Mati ni zapazila, kdal se je izmuznil sinček iz veže. Ko je bilo treba iti h kosilu, ga je šla iskat in ga je našla utopljenega nedaleč od domače hiše v neki uži. Mati se ie tako vstrašila. da se je onesvestila. — Ogenj in nevihta. V nedeljo, dne 14. julija popldne je pritlfivjjala od Zatičine proti Krki silna nevihta z močnim nalivom. Vihar je podiral kozolce na Muljavi, v Lesah in v Zagradcu. Oves je polegel, koruza leži podrta na tleh. Na Krki je med nevihto udarila strela v Rebolov kozolec, ki je s senom vred pogorel do tal. Škode je nad 2000 K. Pogorelec je bil zavarovan. — Umrli so v Ljubljaui: Danica Petan, hči knjigovodje. 7 tednov. — Ivan Hafner, bivši mizar. 41 let. — Oton Potočnik, krojač, 28 let. — Alojzij Dobrun. rejenec. 15 dni. — S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ame- rodne igre in Virginija je jezdarila na svoj tn poniju v spremstvu mladega vojvoda Cheshire, ki je prišel, da preživi poslednje dni svojih počitnic na kentervilskem gradu. Splošno so menili. da je duh odšel, in gospod Otis je pisal v tem zmislu lordu Canterville, ki je v svojem odgovoru izrazil veliko veselje nad to novico in sporočil častiti soprogi ministrovi svoje najlepše želje. Ampak rodbina Otisova se je motila, zakaj strah je prebival še zmerom na gradu in četudi bi ga skoro lehko imenovali invalida, ga vendar ni bila volja, da bi se udal v usodo, teni manj, odkar je čul, da je med gosti rcuadi vojvoda Cheshire, katerega stari stric loid rrancis Stil-ton je stavil s kolonelom Carburyjem sto gvi-nej, da bo kockal s kentervilskim duhom. Naslednje jutro so ga našli na tleh igralnice v paralitičnem položaju, iti četudi je dosegel visoko starost, ni vse svoje žive dni več drugega govoril kot double six. Štorija je bila svoj čas splošno znana, četudi so jo iz spoštovanja do čutil obeh plemenitih rodbin skušali prikriti. Ampak natančno poročilo vseh okolnosti je v retjem zvezku spominov lorda Tailla na prine-egenta in njegove prijatelje. Duh je bil zelo vnet, da pokaže svoj vpliv na Stiltorie, s katerimi je bil pravzaprav v daljnem sorodstvu. Zakaj njegova sestrična je bila v diitgem zakonu poročena z de Bulkeleyem, od KHieiega, kakor jc splošno znano, izvajajo vojvode Ch2-shire svoj rod. Zategadelj se je pripravljal, da se malemu oboževalcu Virginije prikaže v slavni vlogi kot »Vampirski menih ali brezkrvni benediktinec«; ta vloga je bila tako strašna, da je stara ledi Startup, ko ga Je zagledala v strašni novoletni noči 1764, zagnala kosti in mozeg pretresajoč krik. Tri dni pozneje je umrla; prej je še razdedinila Canterville, ki so bili njeni naj-bližnji sorodniki, in zapustila ves svoj denar svojemu londonskemu lekarnarju. Ampak poslednji hip mu je strah pred dvojčki zabranil, da bi zapustil svojo sobo, in mladi vojvoda je spal v miru pod velikim, bogato okrašenim baldahinom v kraljevski spalnici in sanjal o Virginiji. (Dalje pr n-) ^ikc 3? Macedoncev. 40 Hrvatov in 10 Slovencev. Na Dunaj se je odpeljalo 17 Kočevarjev. v Buchs je šlo 35. v Heb 25, na Dolenjsko 17. iz Dolenjskega le prišlo pa 38 Hrvatov. 48 Sovencev se je povrnilo iz Dunaja. — h Rožne doline. Ko je prišel v pondeljek zvečer ob 9. zakonski mož M. v Rožni dolini Precej vroč od pijače domov, sta se z ženo vda-rila. Začel jo je daviti tako, da je bilo njeno življenje v nevarnosti. Nato mu je ušla, on je pa začel hišno opravo razbijati. Zaradi gorečih petrolejskih svetilk Je bila nevarnost, da nastane zyato Je šel sosed K. mirit, ali sedaj se je pričela šele prava rokoborba. Oba sta si v hudem boju strgala obleko. Boj je privabil vse polno gledalcev, ki so upili in se smejali, da Je Oiio res kakor v cirkusu. Vemo pa prav dobro sredstvo, da bi se take sirove reči preprečile po Rožni dolini. Priporočamo Rožnodolincem, čitajo »Zarjo« In naj prihajajo k sestankom »Vzajemnosti*, kjer bodo dobili izobrazbo in se Potem prepričali, da so taki nastopi nelepi. S. Tatvina na Viču. V nedeljo zvečer so 1 NovakovS na Ciril c Metodovo veselico, edtem se Je priplazil tat v njihovo trgovino |er odinesel kakih 500 kron. Baje so drugo jutro dobil nekaj denarja krog-hiše raztrese-pga. Orožniki skrbno iščejo tatu. Eno osebo, Kl Je osumljena, so že odvedli v zapor. _ — Vlom v Zagorici. V hišo Jožeta Bartelja v Zagorici je dne 6. t. m. nekdo vlomil in od-{jesel iz zaklenjene omare tri bankovce po 100 Kron. Sumijo nekega Stefana Prešička, ki Je malo poprej delal po hišah v Karteljevem pri izghiifc*n'nar’ P°tem Pa le nenadoma Požar v Tacnu. Dne 13. t. m. zvečer v ,,ekdo zažgal hlev In pod Marijane Tomšičeve. vdove In posestnice v Tacnu. Hud's-než |e porabil trenotek. ko Je bila prav vsa družina tla polju. Sosedje so s težavo rešili ztvino. Pri tem se je opekel Bitenc tako. da Je m°ral v bolnico. . — Izgubljeno In najdeno. Samuel Gru^ka j® izgubil srebrno tobačnico. — Služkinja *"lnka Lampetova je izgubila denarnico z £anjš0 s v to denarja. — Prodajalka Ana Je-L* ,a na§*a z^at Prstan. — Krojaški moj-ter Jožef Izlakar je našel škatljo belesrn w-la* katero dobi lastnik na Rimski cesti št. 5. ~ ~ Koncert »Slovenske filharmonije« bo pod vodstvom g. kapelnika Teplega danes na vrtu notela »L!oyd« (posestnik K. Tauses) sv. Petra cesta št. 9. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina vin. Občinske volitve v Mostah. V nedeljo dne 21. Julija se vrše v Mostah občinske volitve, katerih se v III. razredu udeleži tudi socialno demokratična stranka. Volilni Odbor je po dogovoru z zaupniki organiziranega delavstva postavil naslednje kandidate: Odborniki: »Ittner Ulrik, kurjač Južne železnice, Zelena v Jama 156. 1 °nčina Ludovlk, kurjač južne železnice, Ze-^ lena Jama 126. v*a«ser Ivan, posestnik. Novi Vodmat. pr«Unec Valentin, skladiščnik. Zelena jama 113. fftvlič Matija, posestnik, Zelena jama 126. •Man Lovro, posestnik. Zelena Jama 126. P>OKalj Franc, posestnik, Zelena jama 113. matjaŠič Anton, mizar, Moste. ^ Namestniki: jtonje Ivan, krojač, Selo. Toplic Ivau, uslužbenec v Kolinski tovarni. *l>P!jak Martin, kurjač Južne železnice, Zelena Jama 144. .Glavan Ivan, premikač, Selo 44, Sodrugl, voiilci! Volilni odbor je po resnem premisleku in preudarku odbral može, ki jih poznate in ki uživajo zaupanje vsega organiziranega moščan-®kega delavstva. Možje dela so, ki bodo v slučaju izvolitve, ne s praznimi frazami, temveč po trezno zamišljenem programu zastopali v POuocem občinskem svetu koristi moščanskega relavstva, ki živi v najslabših razmerah v ljub-'Janski okolici. Od vas, delavski voiilci, je odvisno, ali naj sedi v bodočem občinskem odboru ffro.ffa in stvarna opozicija, ki bo brezobzirno Vodila boj za revni stan in vršila najstrožjo kon-Jroio nad večino, ali pa zastopniki tistih, ki bodo Skušali vsa bremena zvaliti na delavca, obrtnika Mi malega posestnika. Velike so potrebe mo-:i^anske občine, ki je ena najbolj zanemarjenih; oda najti bo pota in sredstev, da se delovno iudstvo ne bo še bolj obremenilo, kakor je že. \onstj malih in zatiranih pa morejo zastopati e možje iz njihove srede, in to so kandidati, ki am jih priporoča socialno demokratična ranka. \ olite jih In agitirajte zanje, da bo zniaga tem častnejša! Vsa pojasnila v volilnih zadevah se dobe v prodajalni konsumnega društva za Ljubljano in okolico v Bohoričevi ulici. Obenem vabimo .vse r/rV-rre vohlce moščanske občine na ^ volilni shod, ki ga sklicuje organizacija na sredo 17. t. m. ob 8. zvečer v gostilno »pri Dimu« v Novem odniatu. Pridite vsi in agitirajte za številno »ueležbo! Volilni odbor. Štajersko. ~ Ubili so v Lani pri Meranu na Tirol-miPm- nrošli teden mizarja Franca Res-'ka iz Pake pri Celju. Tt 1p omrači um. Koroško. — Izkopani zaklad. V Špitalu ob Dravi so našli delavci pri kopanju temelja povodom prezidave Nikove gostilne »Neuwirt« velik bakren lonec, ki je bil napolnjen z raznovrstnim starim denarjem. -— Zapuščena; ljubica. Poročnik Ferjančič v Beljaku je imel že več let IJubavno razmerje z neko oženjeno Jamnikovo, ki se je zaradi njega ločila od svojega moža, živela samostojno in se posvečala samo svojemu ljubčku. Nekaj časa je šlo vse v redu, toda pred kratkim si je zaželel poročnik izpretnembe. Seznanil se Je z nekim mladim dekličem in posledice tega znanja so bile kmalu vidne. O tem je izvedela tudi ogoljufana ločena žena. Iz maščevanja je napadla svojega nezvestega ljubčka na cesti Prerau. Pretepla ga je z dežnikom, tako da je razbila na njem ves dežnik. Poročnik je odhitel osramočen, kolikor hitro je mogel. — Avtomobilska nezgoda. Pri Volšperku je trčil neznan avtomobil v tovorni, dvovprežni voz posestnika Martina Llnzerja, dasl se je voznik pravočasno umaknil na stran. Avtomobil se je odpeljal nepoškodovan, voz pa se je prekucnil s konji vred v cestni Jarek. Eden konjev se Je težko poškodoval. Voznik je šel k sreči poleg voza. Neznanega avtomobilista išče poli-cija.___________________________________ Goriško. — Okrajna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici priredi v nedeljo 28. julija veliko desavsko veselico na prostornem dvorišču gostilne Stefana Furlana v Podgori (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pevski zbor« iz Gorice. Med veselico in pri plesu bode svi-rala goriška godba pod vodstvom gospoda Ba-razzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol 4. popoldne začetek veselice. Po končani veselici prične javen ples na nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu za vsak komad 10 vin. Čisti dobiček veselice je namenjen »miljonskemu skladu« »Zarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta t. 1. Veselični odbor. — Vstopnice k veselici, ki jo priredi okrajna organizacija v Gorici, so v predprodaji: v Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberniču; v St Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod-njali pri sodrugu Cianu Andreju; v Mirnu pri sodrugu Vinc. Stanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v Podgori pri sodrugu Mihaelu Markiču. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : 34. izkaz:_________ KooriS ootindarji 2(i? vfn- A Koprivšek 20 vin., Josip Koprivček 20 vin pravdar iz Cerknice 1(X> vin m imenovana gospa iz M. Ter. c. 100 vin., slov. mizarji v Lani pri Meranu na Tirolskem po sodr. Malusu 667 vin Simon K™ Čič Virden lil 123 vin., A. Mravlje Vird-n IIM23 vin sol družica Ivanka Pogačar na shodu v Otočah 610 vin, K. d. mesto pijače 100 vinarjev. Skupaj 160653 + 2123-162758 vin. Prispevke za inljoriski sklad sprejema, vlaga v „Delavsko hranilnico11 in izkazuje v ,,Zarji'1 sodrug Viktor Zorc, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. fr, II. nadstropje. Vestalk organizacij. Seja veseličnega odseka je danes zvečer točno ob 8. v društvenih prostorih. Ženski odsek ..Vzajemnosti" Ima danes 17 t. m. ob 8. zvečer redni mesečni sestanek s prediva jem v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, 2 nadstropje Na sestanku se dogovorimo tudi o nemškem tečaju Sodružice, pridite vse! Podružnica ..Vzajemnosti" Vič-Glince vabi vse člane d a n e s zvečer ob 8. v društveni lokal na važen razgovor. 11 Kegljanju na dobitke v korist ,Zar]e“ vabi vse i' ii so^ruSe kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji International", kjer se izve tudi vse podrobnosti. Centralni odbor Vzaj.-mnostl v Ljubljani bo odslej vodil natančno Statistiko o delovanju zveze in njenih posameznih delov; v ta namen je založil tiskovine, kl so bile te dni razposlane vsem odst kom m podružnicam. S tem sc hoče doseči kolikor mogoče jasno sliko o stanju organizacije, ki naj omogoči pomoč tam, kjer je najbolj potrebna. Tiskovina je r zdeljena na 5 delov in obsega: A. Račun o duhodkih in izdatkih podružnice, B. Obr čun potr-dilnih znamk, C. Pregled o gibanju števila članov, D. Pregled priredb in število obiska in spl šne opazke. Kako je tiskovino uporabiti je razvidni iz pr 1< te.< ega vzorca. Tabeli pod A in B sc izpolni na podlagi blagajniške knjige; ono pod C na podlagi imenika članov, p..j o jn .Opazke* pa po z pisniku in drugih bel.žkah. Obračun mora biti do 20 v mesecu za pretekli mesec v rokah centrale Podružnice, ki bodo to zanemarjale, sc bo opominjalo v .Zarji* pod to rubriko. Od vsakega obračuna je napraviti po 2 izvoda, enega obdrži podružnica. Vse obiačune bo centralno nadzorstvo pr gl e d; lo in podružnici potrdilo, da so pravilni, v nasprotnem slučaju pa pismeno opozorilo, da se napako popravi. Ni podlagi olvačimov bo centralno nadzorstvo od časa do časa revid ralo podružnire oz odseke Obračun za julij 1912 bo vposlati do 20. avgusta. Ker sega doba poslovanja sed njega centralnega odbora do 1. apnla 1912, )e ohentm z obračunom za julij napraviti n,oP°n J j obr;,flm 23 od 1. aprila do 30. junija 1 Ji 2. Podružnico, ki so bile ust;, novi jene po 1. aprilu, na-pravijo obračun od tistega dneva naprej, ko izkazuje njih blagajniška knjiga prve spise Obračun naj bo skupen, ne za vsak mesec posebej Vsi d h »dlti in izdatki morajo biti vpisani natančno pod naslovom, pod kat<*rim so bili sprejeti ali izdani število priredb ni mogoče navesti natančno, se naj vsaj približno. Kfldar ne zadostuje prostor pri .Opazkah , se naj nadaljuje na posebni poli papirja. V bodoče je pristopne iztave, nabiralne pole in druga nenujne stvari pošiljati le z obračunom. Članske Izkaznice in naročene potrdilne znamke, izvz.-mšl nujne slučaje, bo centrala razpošiljala obenem s potrdilom, Is je abračun pravilen oziroma uapač' n. Pred zaključkom leta se bodo razposlale še posebne statistične pole v svrho konstatiranja pripadnosti članov k strokovni, sjospodarski i. dr organizacijam, kar bo odprlo "''n. Z.-to je pa notrebno, da se vse knjige vodijo že med letom v redu, da bo omogočen hiter in točen letni zaključek. Daljna pojasnila daje centrala. V Ljubljani, dae 12. julija 1912. I. Kocmur, Al. Slanovec, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Št. Lehpamer, Fr. Krušovec, t. č. blagajnik. „ač. nadz. Zadnje vesti. ČEŠKO-NEMŠKA sprava. Težava. Praga, 17. julija. Optimizem zadnjih dni je minil. Četudi še ni obupati, da pride končno do sprave, je vendar izginila nada na uspeh v tako kratkem času, kakor so mislili. Zaradi jezika pri I oblastnljah v Pragi fn Ptenju so nasprotja tako velika, da še ni videti prave poti za kakšen kompromis. Nemci zahtevajo, da se imata obe mesti smatrati za dvojezični, Cehi ji reklamirajo za izključno češki. Predlagali so se pač že razni kompromisi, ali doslej so bili vsi predlogi brez uspeha. EKSPLOZIJA NA AVSTRIJSKEM PARNIKU. Pariz, 17. julija. »Journal« javlja, da Je na avstrijskem parniku Cap Rocca. ko Je zapuščal seviljsko luko, nenadoma eksplodiral kotel. Neka žena Je umrla vsled opeklin, kurjač Fer-rer je bil raztrgan na kose, pilot je padel z jar-bola in se ubil. Mnogo oseb je ranjenih. Kapitan je skočil s poveljniškega mostu na krov in si je zlomil noge. HRVAŠKE RAZMERE. Magdičev proces. Zagreb, 17. Julija. Včeraj se ie razglasila v Varaždinu sodba v procesu proti varaždinskemu županu in članu koalicijskega vodstva dr. Pero Magdiču. Razprava se Je zaključila že v soboto. Magdič je bil obtožen zločinstva zlorabe uradne moči. obrekovanja, lahke telesne poškodbe in razžaljenja časti. Proces, ki je bil očitno tendenčen, se Je končal s tem, da Je bil dr. Magdič oproščen prvih dveh zločinov, v drugih slučajih pa obsojen na mesec zapora oziroma na 300 K globe. Oprostitev v prvih dveh slučajih, v katerih bi bila obsodba povzročila tudi izgubo doktorata, zbuja splošno zadoščenje. še en proces. Zagreb, 17. Julija. Danes se prične pred tukajšnjim sodnim dvorom razprava proti dr. Budi Budisavljeviču, ki je obtožen hujskanja proti oblastim, ker je v nekem rekurzu, kl ga je vložil za svojega klienta, nekega časnikarja, ostro kritiziral, da se vlači justica v politični boj. Bude Budisavljevič je odličen član hrvaško srbske koalicije. Znan je tudi iz »veleizdajniškega« procesa, v katerem Je bil zagovornik. Veliko senzacijo Je povzročilo, ko je razkril, kako so nastali Nastičevi dokumenti in kako je prišlo do veleizdajniškega procesa. Današnja razprava se pričakuje z veliko napetostjo. Razpuščeni občinski svetl.^ Varaždin, 17. julija. Vlada jen kajšnji občinski svet, odstavila Magdiča in imenovala okrajneg»;risji^ dr. Spiessa za okrajnega komisarja.' T ■ ‘je odgovor vlade na sodbo, s katero je bil Gr. Magdič včeraj oproščen. Zagreb, 17. julija. Vlada je razpustila občinski svet v Požegi. Kakor v Varaždinu je bila tudi tukaj hrvaško srbska koalicija v večini. PROCES PKOTI ROPARSKI CETI NA HRVAŠKEM. Zagreb, 17. julija. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je v pondeljek pričel proces proti kmetom, ki s0 v zagrebški okolici izvršili mnogo napadov. Josip Mardič je bil zaradi umora obsojen k smrti, drugi pa v večletni zapor. NEZGODA NA DONAVI. Požun, 17. julija. Štirje budimpeštaiiski dijaki so se peljali iz Dunaja s čolnom po Donavi. Pri Požunu se je čoln prevrnil in dijaki so padli v vodo. Trije so se rešili. Bela Tetla je utonil. Ko je izvedela njegova mati o sinovi smrti, je zbolela smrtnonevarno. STRELA. Krakov. 17. Julija. V vasi Wienicz Novi je strela udarila v novo stavbo. Hišni gospodar in dvoje delavcev je ubitih. 12 oseb ie bilo omamljenih. Varšava, 17. julija. V vojaškem taborišču Pri llosiorovem je strela ubila nekega pod1-častnika in poškodovala 45 vojakov. SPOMINI MINISTRA MILOVANOVIČA. Belgrad, 17. julija. Vdova ministrskega predsednika Milovanoviča preklicuje vesti, da Ji je vlada ponudila večjo svoto za spomine njenega soproga. Pač pa so takoj po smrti ministrove memoare uradno zaplenili. DIJAK UMORIL STARŠE. Beigrad, 17. julija. Dijak filozofije Miletič je v noči od pondeljka na torek na grozen način umoril svoje starse. Ko ga je policija hotela are-tirati, je streljal. Pri zaslišanju je izpovedal, da je zato umoril starše, ker ni več hotel čakati na dedščino. GENERALNA STAVKA V ŠVICI. Vladna Infamija. Curih, 16. ju!i!a. Včeraj,! o je bila protestna stavka že končala, so no nalogu državnega pravdnika prijeli v Ljudskem domu več funkcionarjev organizacij in iih zaprli. TRIDESET OSEB UTONILO. KeltMorajn, 17. jul ja. V Renu le v bližini mesta zadnje dni utonilo 30 oseb, ki jih ie zadela kap vsled velike vročine. SMRTNE OBSODBE. Sebastopoi, 17. julija. MornarisKu vojno sodišče je obsodilo 10 mornarjev k smrti, šest mornarjev pa k prisilnemu delu. Obsojenci so moštvo na križarki »Ivan Zlatoust« ščuvali k uporu. mjnrka PONESREČENI LETALCI. Sebastopoi, 17. julija. Letalec lajtnant Za-kutskij Je padel s svojim samoletom na zemljo in se ubil. Pariz, 17. julija. Glasoviti letalec Hubert Latham, ki je bil po nalogu francoske vlade od spomladi v Kongu, je na lovu ponesrečil. Bivol NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 16. julija. Velika množica ie vče-rai oblegala hišo. v kateri stanuje pisatelj Christo. ki Je na sumu. da Je bil udteležen pri monarhistični zaroti. Christov tajnik je bil ranjen s streli iz revolverja. Tudi uredniško, v katerem dela Christo. je ljudstvo demolinilo. DETEKTIV RAKOVSKY. Peterburg, 17. julija. Rakovs4cyju, ki je peterburškim listom že več let daial podatke o provokaterju Azevu in drug;1! osebnosrh. so aretirali za!rad5 »izdaje uradnih tajnosti«. Obenem je izvršila policija pri nekaterih listih hišne preiskave. Oba dogodka sta v tesni zvezi. TURCUA. Govor velikega vezirja. Carigrad. 16. julija. V zbornici je imel veliki vezir velik govor, v katerem se Je bavil z notranjo politiko in prešel potem na darda-nelsko vprašanje. Turška vlada ie velevla-stiin izjavila, da Če bi Italija poskušala še enkrat naskočim Dairdancle, bo Turčija prisiljena. da Jih zapre. Vojske ne trajalo večno Vsaka, vojska se mora končati z mirom. Seveda ne bomo sedal takoj sklenili z Italije mir. Dobili smo mirovne pogoje, ki se nam pa niso zdeli vsprejemljivi. Z Angleško imame nekai diferenc zaradi železnic. Vezir Je omenjal tudi razmerje z Grško, ki je prijateljsko Do Avstro-Ogrske imamo popolnoma zaupanje. O odstopivšem vojnem ministru prayi. da ne sme nihče divomiti nad njegovo poštenostjo Zahteve Albancev zavrača. — S 194 proti 4 glasovi Je sprejela potem zbornica dnevni red s katerim izreka vladi zaupanje. Novi vojni minister. Berlin. 17. julja. »Lokalanzeigerju« poročajo iz Carigrada, da Je prevzel portfell voj* nega ministra bivši minister mornarice Mah-nutd Muktar-paša. Abdul Hamid. Rim. 17. julija. Iz Soluna poročajo, da so vesti o zaroti za osvobojenle bivšega suitan« resnične. Častniki brez ^dopusta. Carigrad. 17. julija. Število častnikov, leso brez dopusta prišli v Carigrad, znaša tri-stosedemdeset. Uporni vojaki. Carigrad, 17. julija. Osem iz Dnnopoljt. poklicanih bataljonov, ki so zdaj v taboru v Kademkoju. se branijo oditi v Albanijo. Iz Anatolije Je prišlo še šest bataljonov sem. od katerih sta dva namenjena za Albanijo. Bitka pri Prištini. Carigrad. 17. julija. Albanska poslanca Šahim in Sureja sta brzojavila velikemu vezirju. da vihra že dva dni pri Prištini hud boj. Mesto je v nevarnosti, da ga zavzamejo vstaši. Carigrad. 17. julija. Prebivalstvu v Prištini. ki je solidarno z vstaši. pleni javne zgradbe in skladišča' Orožja. Iz Kosova se je odposlalo vojaštvo, ki je po dvanajsturnem trdem boju premagalo upornike. Med ljudstvom po vsei okolici je vsled zadnjih bojev velika razburjenost. Tudi v okolici Giljana se hoče prebivalstvo pridružiti vstašem Ustavljen časopis. Smirna. 17. julija. Vlada je ustav ui glasilo opozicije »Musavat«. Protesti vstašev. Solun. 17. julija. Voditelji vstašev protestirajo. da jim vlada podtika namen, da hočejo spraviti Abdul Hainida zopet na prestol. Ce je res kakšna zarota s takimi nameni, odklanjajo vstaši vsako solidiarnost z njo. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Zopet v Egejskem moriu. Rim. 17. julija. Vojvoda abruški je nenadoma odpotoval iz Salso Maggiore. Socialistični »Avantl« spravlja v to zvezo z glasovi, da ima mornarica zasesti še nekoliko otokov v Egejskem morju. Milan. 17. julija. »Corierre della Sera« Javlja, da imajo večle čete oditi v Benem ga hotela hraniti sama. Do zapora me ie spremil mož in vprašal, kaj bo z otrokom. Odgovorili so mu: »Le pojdite, otrok ostane tukaj.« Zaprli so me v ozko celico, ki je bila štiri metre dolga in dva metra široka Okence z železnim omrežjem je bilo zelo visoko. Zrak Je imel nek čuden duh. Svežega zraka ni prihajalo skoraj nič v celico. V zaporu sem bila silno razburjena in posledice so se kaj kmalu pokazale pri otroku. Vso noč ie vpil, spal le komaj eno uro. Komaj je zaspale dete, že ga le zbudil kak šum v širni Jetišnici. ker je čudno votlo odmevalo vsak hip. čez dan je otrok spal nekaj ur. Ves čas ni imel otrok nobenega teka, jokal je ves čas in vsak dan ie bil boli razburjen, postajal je slabejši, lica so mu upadala. Se devet dni potem, ko sem bila z otrokom zopet doma. se otrok ni pomiril. Vsako jutro so nas spustili za pol ure na dvorišče, ki ie bilo ograjeno z visokim zidom, in s katerega nismo drugega videli kakor košček neba. Za posteljo so nam dali trdo natlačeno slamnico in konjsko odejo. Sama bi že vse to prenesla, ali ko sem videla, da mota otrok ležati na tako trdem ležišču, sem postala' vsa obupana. Isti čas kakor jaz, so bile zaprte še štiri druge rudarske žene z dojenčki, ki so se ravno tako pregrešile kakor jaz. Vsaka izmed nas je bila zaprta v posebni celici.« Novice. * Eksplozija vsled neprevidnosti. V Mo- nakovem je vlila 301etna soproga mesarja Ju denmanna špirit na tleče oglje. Ko ie vlivala, Se Je vnel špirit v ročki in eksplodiral. Goreči špirit se je razlil po tleh, kjer sta se igrn! trn sarjeva otroka. Otroka in mati so grozno opečeni. Mlajši otrok je kmalu nato umrl, starejši otrok In mati pa najbrže ne bosta okrevala. * Dojenčki v zaporu. Pri stavki rudarjev v ruhrskem revirju je tudi marsikateri rudar- Naročajte se na Zarjo! Samomori v avstrijski armadi. Statii?i'e,iacxentralna komisija je izdelala st a ti sti k i >. jSi; * ajor o v na Avstrijskem, v kateri ie nj«5s§: ieanimivo poglavje o vojaških samomorih. V Avstriji je največje število vojaških samomorov med vsemi evropskimi državami. Referent dr. Hans Kuttelv/ascher, ki je izdelal to statistiko, pravi z ozirom na tako visoko število vojaških samomorov: Naravnost zagonetno ie dejstvo, da izkazuje Avstrija naivišje število vojaških samomorov, medtem ko jo splošno število samomorov postavlja nekako v sredo drugih držav. Tudi razdelitev vojaških samomorov na posamezne mesece se močno razlikuje od razdelitve splošnih samomorov. Sicer odpade tudi pri vojakih precejšnje število samomorov na mesece in^j, juni in juli — splošna statistika samomorov kaže v teh mesecih namreč največ slučajev — vendar pa je doseglo število vojaških samomorov od 1. 1891. do 1895. in od 1. 1896. do 1900. v mesecu novembru najvišje število, od 1. 1901. do 1905. v januarju, od 1. 1906. do 1910. pa v maju; september izka- zuje najnižje število. Tudi samomorilni poizkusi so v septembru najnižji, oktober, november in januar izkazujejo najvišie število samomorilnih poskusov. Uspehi raziskavanja kako se razdeli število splošnih samomorov po posameznih mesecih kažejo, da vojaški samomori niso v tako tesni zvezi s porodnimi vplivi kakor opa žarno to vez pri splošnih samomorih. Gotovo je, da niso prirodni vplivi, kakor dolžina dneva, stanje solnca itd. brez pomena pri vojaških samomorih, vendar ni njih vpliv tako odločilen v armadi, ki je umetno sestavljena in organizirana skupina urebivalstva. Glavni vzrok za nenavadno razdelitev vojaških samomorov v posameznih mesecih ie pač v določbah o organizaciji vojske. Za nizko število samomorov v septembru prihajajo y poštev naslednje okolščine: v tem mesecu odpuščajo doslužene vojake, novinci prihajajo šele v oktobru torej je število moštva v tem mesecu prav nizko: poleg tega jee tudi drugi del meseca septembra čas počitka po vojašnicah. Vse te okolščine že same po sebi govore za majhno število vojaških samomorov v septembru, medtem ko je prav tako jasno, da izkazujeta oktober in november najvišje število vojaških samomorov zategadelj, ker se začenja v teh mesecih za rekruie povsem nov način življenja, in ker je v teh mesecih vežbanje rekrutov. Razdelitev vojaških samomorov po š'ar žah — častniki, podčastniki, moštvo — se je žal opustilo od 1. 1893. dalje. Vzlic temu kažejo že absolutne številke od 1. 1873. do 1893. visoko število samomorav med oficirji. Zelo , zanimiva ie tudi statistika vzrokov vojaških I .amomorov in poizkušenih samomorov, . I sebno še zaradi tega, ker na Avstrijskem ni statistike o vzrokih samomorov civilnega pre-bivastva. Velik del vzrokov ostane seveda neznan, vendar bi pa natančna preiskava znanih samomorilnih vzrokov dala zelo va- žen material. Pri vojaških samomorih je za približno polovico samomorov znan vzrok. Na prvem mestu vzrokov, tako samomorov kakor poskušenih samomorov, je strah pred kaznijo: temu vzroku slede nesrečna ljubezen, mržnja do službovanja in pri poskušenih samomorih še trpinčenje. Na posamezna desetletja se razdele samomori in poskušeni samomori sledeče: 1871. do 1880. samomorov 2692, poskušenih samomorov 587: 1881. do 1890. samomorov 3528, poskušenih samomorov 974; 1891. do 1900. samomorov 3142, poskušenih samomorov 880; 1901,. do 1910. samomorov 2614, poskušenih samomorov 450. Nasproti številu splošnih samomorov je število vojaških samomorov 15krat večje. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja In zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Naji%ove)še! Hajnovejse! Maksim Gorkij - Mati“.= Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarjea v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. — ? Kateri kavini pridatek naj kupim ? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega 1 Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem praven :Franctovem: pridatku za lavo s kavlnlm mlinčkom; od tega zadostuje :manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo! (P prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat * njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! J Postavno varovano. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Ali sem „Zarji“ že pri-dobil novega naročnika? Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luk*. Moze, ulioa Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo oaoio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulioa Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Oeržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons, zadrug na Belvedere, Artuš, Belvedero 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ivan Jax in sin, Ljubljana j Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. A Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa, ===== Ceniki zastonj In franko. =sa „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta ,'ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. >ubi<5, Miklošičeva cesta. »enk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, * K.ušar, n Podboj, Bizjak, BahorifovM ulica, Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. | tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulioa. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšeijeva ulioa. Sušuik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta