a« -r; ■ in prsaalkev. ^ flflIfl beguncev kot ^nkovlto P°mo* mpotliiMll v pa» nairlaaila da bo " " prtpVUKUUlU Ang|ij| in Franciji je , ^ mož. Anglija ponovno naglasila, da bo ^ | čil Norman Thomas, predsednl- vztrajala v vojni do konca. V Londonu »L^j propaSando Iriznali, da so prišli najbolj črni dnevi v zgo- ' r 5 Sovini za Veliko Britanijo in Francijo I • . . . Amerika iiaj skrbi za begunce / New York, 16. jun. — Oakrbo odprla vse skrinje svojih zakladov za nakup oroija in drugega vojnega materiala v Ameriki in Krajevni obrambni stavi prodiranje nemških armad. V B0RI)EAUX. FRANCIJA, 17. ^ Krancija, ki »e mora boriti !ti»lienje kot država, je dobila TISe, kateri načelu je 84 let r»ari»al Heari Philipe Petain. lier Psul Reynaud je resig-I v momentu, ko prihaja ve-4 odločitev. Vprašanje je, ali , noKla Francija »ploh še rije upirati Hitlerjevi vojni liUJN, 17. jun. — Nemške ' e so obkrožile Maginotovo ivtiko *rto in zaprle izhod alti armadi pol milijona Vse kaže, da ae nahaja v ji katere se ne bo mogla LONDON, 17. jun. —Velika _jja je napela vse svoje sile, prepreči popoln polom Fran-in organizira novo vojno ito. Uradno poročilo nagla-da bo Anglija nadaljevala i proti Nemčiji do konca ne na žrtve in ceno. Vlada je zanikala govorice, da se [ji Francija odločila za sklenitev itnega miru z Nemčijo. MOSKVA, 17. jun.—Tu je bi naznanjeno, da sta Estonija in ija dovolili svoboden prehod iim četam preko svojega i — , Zadnjo soboto so sovjetske če- v Litvo ia a baltiška državica prIAla pod -ijo Aatanasa liatignirala. I II* v Berlin. 15. jun. - Zmagovite |ZflKl J UCCIMI ške armade so pričele na-kovati mogočno Maginotovo njavsko črto, da potisnejo v ta milijon francoskih vo-kov, ki čuvajo verigo utrdb, obardiranje črte je bilo od-lajeno v momentu, ko so Hitler Čil Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične Stranke, v pismu predsedniku Roose-veltu. Thomas naglaša, da ne more nihče pričakovati otl fran- ri za življenje, da bi ono skrbelo aa, —_----------------------------,i,HW„. irv—.,j,r *w. j«...—I begunce. drugje, kjerkoli ga sploh more vlada je s posebnim dekretom | Thomas je aufestiral Roose- za odbori reorganizirani | coakega ljudstva, ki se bo Madrid, ftpanija, 16. jun. ------; _r-------- i ».ada je s posebnim dekreU.... momas je sugeHurai n, o dobiti. Uradni krogi poudar- prepovedala širjenje vojne pro - veltu, naj vpraša kongres _ jajo, da se bo Anglija borila patfainde po diplomatičnih ali takojšnjo apropriacijo vsote za naprej, pa naj pride karkoli, drugih reprezentantih zavoje- oskrbo beguncev. Amerika naj Časopisi pišejo, da bo Amerika Vanih držav. Dekret določa ta- bi prevzela odgovornost za be-priskočila na pomoč za vezni- kojšnjo otvoritev konferenčnih gunce. kom in napovedala vojno Nem- dvoran, informacijskih uradov "Moj predlog ge razlikuje od , . . in drugih departmentov, ki jih sugestij drugih glede pomoči Anglija je vrgla nadaljnje vldržujejo zavdjevane države v »voznikom." pravi Thomas v čete na francoske fronte, da u- Madridu, Barceloni in drugih^™ pigmu "Oskrba be-"favi zmagovitih| ipanBkih mestih. Iguncev ne bo pognala AmeriVo Tiskanje buletinov celo v obli- v vojno, v kateri bi izgubili cl- Londonu BIVSl JUGOSLOVANSKI PREMIER OSVOBOJEN Stojadinovič bo morda formiral nov kabinet * POGAJANJA Z VODI-TELJI SLOVENCEV Helgrad. 15. jun. — Iz zanos Ijlvlh virov se doznava, da je bil Milan Stojadinovič, prijatelj Nemčije in bivši premier, osvobojen. Stojadinovič je bil pred nekaj tedni aretiran in interniran v neki samotni vasi v arb-akih hribih. Avtoritete so nastopile proti bivšemu premier ju na obtožbo, da podpira aktivnosti nemških nacijev v Jugoslaviji. Izpuščen je bil iz internacije pred nekaj dnevi, toda zadevna vest js bi la Šele zdaj objavljena. Stojadinovič je takoj odpotoval v Belgrad, kjer se je se- Demače vesti ANGLIJI PRETI NEVARNOST NEMŠKE BLOKADE J® pravijo, da je Hitler pognal o- ki pigem za privatno razpeča- vilne avobodščine, ki jih ne mo-.WT.. »_________ #w _ gromno oboroženo silo v boj, da ije ^ prepovedano. Izjema remo dati Evropi. Milijon otrok stal z voditelji Slovencev. Po- zmelje Francijo. Velika "f1" velja ls za one, ki so namenje- beguncev bi lahko prišlo v Ame- ročlla se glase, da se pogaja z tanija se je odločila za nadalje- ni izkiju{no vladnim uradnikom riko, kjer bi jih lahko nasiče- njimi glede formiranja nove vanje vojne proti Nemčiji, če- in voditeljem falangistov (faši- vali in potrošili za to v enem le- vlade, naklonjene osi Rim^Bet- prav bi jo morala sama voditi I ^ tu manj negQ ^^ dye t>oJssl 1 v slučaju popolnega poraza ^^ ^ ^ ^^ no I |adji." ; , visoki diplomatlčnl krogi vi Francije. tranji minister Serrana Suner, Thomas je priporočal kon- dijo v osvoboditvi bivšega pre Tours, Francija, 16. jun. — nagIaltf «da je bil U korak grešno akcijo in revizijo imi- mierja gibanje, čigar cilj je lz- Glavne francoske armade so seLtorj#I1| ker hoče vlada ustaviti gracijskega zakona. Rekel ja, boljšanje odnošajev med Jugo umaknile daleč nazaj potem, ko vojnQf ki je ena izmed da je poslal koplje svojega pis- slavijo, Nemčijo in Italijo. O so Nemci zasedli Pariz. Mož-k ^^ »vojevanih držav, mtt tudi predsednikoma obeh svobodltev je dalje dokaz, da je nost je, da je ta umik zadnje K rarflrij0 8Voj vpliv. S sta- kongresnih zbornic. vlada premier ja Draglša Cvet- gibanje teh armad v vojni. HMa »interesiranih držav je -U*--»-1-— lu Francoska vlada, ki je pobeg- da i2raz eentimenta, If .^vi • I • • nila iz Pariza pred nekaj dnevi L^ g staliftča gpanije mora bi. ffrVOSR! ROZnietlCl v Tours, je včeraj zapustila tu-L. ^^^ j di to mesto. Sedež vlade je bil ča80pigl g0 objavili J^:/: 7nA^fin\p premeščen v ^^ux PnsU-L * FrancaJfl00lH Zfl(IOSC«l|e pn^mesto na jugu Francije, k ^^ potMti nezavoje- I vana država, toda brez komen VnTIVo/na na Norveškem] ^ Obravnava proti morilcem profesorja Suflaja oviča, kakor vlade drugih dr v južnovzhodne Evrope, uver jena, da bosU Nemčija ln IU-lija porazili. Veliko Britanijo in Francijo v tej vojni. I« tega razloga je že podvsela korake da poravna vsa ^nesoglšsja Nemčijo in Italijo. Informirani krogi pravijo, da bodo sedanji voditelji, ki zavze majo prijateljsko stališče na Zagreb, Hrvatska. — (JK) —K™!" dežnikom, izstopili nje'1HrvaSchn "SST-C^Hjj^ ^^ ^ Hitler pohvalil ^ ZSTiSi ^^^ poveljnike in vojake rMTogi so uverjen/, da bo voJna znamTTudf leta,' p&IU 'Vt kj ^^^^^ o. , u«.,. iJkmalu končana z zmag0 Nem' porih za občno narodno stvar.M1«* ^panc,j8 Viedy, ogelni kamen Ma- »te jih fepolnili." Hitler jls dejal, da so se po- Hitler. "Zahvaliti te mo- £ v pristank iana^r . rHyn| ^ g , jn FrilnclJI, zaeno pa od I. matlko ter po njej razvrstil svo- lerju, kl Je v razgovoru Z ne-je uradnike. Hrvaškim poli-' klm ameriškim reporterjem de tičnim obsojencem, uradnikom j al, da so govorice, dabo Nem "Mirovinskega zavoda", je u- člja invadlrala ameriški konti ____________________________ . . pravni odbor vštel leU, prebiU nent, fantastične. n«-mAkih rokah Nemci po-|horst, admiral Saalwaechter, ^ ^^^ L Mporu, jim dal sUlno službo Roosevelt Je omenil dolg re- -Jjo. da so okupirali tudi VI- admiral Carls, admiral Boehm, K jjh l-t|h |t,t|h razvrstil v kord nacljske Nemčije v krše- ^Kranco.s, lažno I križišče podadmlral Luetj^s Jtenersl Wa«hJ Vm U ustrezajte službene skupine, nju ,n prelamljanju danih ob- Hi reke Mame, in prl-|Gei.ler ln polkovnik DietK^fi tZ&iL »topnje in razfede. Iljub. "HlUerj.va zagotovil« o- liinotove črte na neverevzhodu I riiucr je ucjm, — — r- i llnunje utrdbe pri Verdunu so »ebno odlikovali geneaal Falken-\ Finska pohvaljena k v nemAkih rr,kMh Vamoi n«i. I horst. admiral Saalwaechter, Radloprogram. kl ga ni bilo Chicago. — Jugoslovanski radloprogram. ki je bil napovedan sa zadnji torek, dne U. junija, je bil prelošen vsled nepričakovanih zaprek, toda vrši se ta torek, dne 18. junija ob 1:30 po- Si/a brit tke bojno mor* poldne s radlopostaje VVlNDkr. '_____. . . (680 kilociklov). Ta program nariCO o*rnjena prireja čikaškl šolski odbor *«L A „ A - l r . azne narodnosti, kl naj poka L V A lv U A l 1 J A ' žejo svoje kulturne zmožnosti. QTHQK IZ LONDONA Na programu so govori ln pet | Umdon, 16. jun. — Velika Veatl Iz Pennay Ivani Je BriUnija v tej vojni Je v večji Johnsto^n, Pa. — Tu je na- nevarnosti uspešne nemške glo umrla Jennle Samec, stara blokade nego je bila v zadnji 42 let in rojena v Ameriki, ki vojni, kar so priznali tudi mi-zapušča moža, majhnega otro- litartstlčni opasovalcl. Oni po (a, mater in več bratov ter se- omenili dva glavna vzroka za ■Ur. — V Strabanu, Pa., se je to. morala podvreči operaciji na Sila brltske bojne mornarice slepiču Viktorija Tomšič, kl se je bila znižana skoro povsod, nahaja v General Hospitalu v ker mora Čuvati vse norveško Canonsburgu. Želja je, da hitro obrežje, kontinentalno do Ha-okreva. — Dne 6, junija je v vri,; vae angleško ln vitalna okrajni ubožnici v Lawreneu,I pristanišča, kl so bila y zadnji Pa., umrl John Plut, star, kot se vojni varna pred napadi nam-sliši, okrog 80 let. Bil je član ških podmornic. Podmornioe 8SPZ. Dne 9. junija Je bil ob so bile takrat glavno nemško ?rlllčnem spremstvu civilno po- orožje v blokadi, sdaj pa so topan na Narodnem pokopališču bojna letala, v Brldgevlllu. I V svetovni vojni ni bilo trs* Clevelandake novice ba angleški bojni mornarici Cleveland. — Dne 12. junija -tratiti tako dolgega obrežja je umrl John Cimperman, star kot ga mora sedaj. Skora vsa 68 let in rojen v Neredu pri Ro- sila Je bila koncentrirana v Robu, bivši gostilničar 4n član so- Savskem zalivu In s tem Je one-kolske organizacije. V Amerl- mogočlla nemške napore glede ki je bil 40 let In tu zapušča že- blokade Anglija. K izgubo Nor-no. štiri sinove, šest hčera in veške ln vstopom Italije v vojno sedem vnukov. — Tone SubelJ, Je bil zadan težak Udarec An-znani operni barltonlft, je pri- slljl. Njehe bojne ladje mora-šel v Cleveland ln prevzame za- Jo zdaj patruljlratl več tlioč časno vodstvo pevskega zbora milj dolga obrežja na severu, samostojne Zarje. Zbor js od- vzhodu In Jugu. slov 11 svojaga prejšnjega učite- Ker je Anglija kontrolirala lju Johna Ivanuša, - Florenoe morja, jI nI bilo treba skrbeti DurnrHwW^fll. T. burna, sa zaščito svojih luk. Hojna tajnika društva 68 SNPJ, je 14. mornarica je bila dovolj močna t; m. graduirala iz srednje šolel za odbitje vsakega napada, to-z odliko. Čestitke! ' da situacija Je zdaj drugačna. Hlovenakl deček v radlolgrl Njena pristanišča niso varnr Chicago. - Zadnjo aoboioffV^a napadi I* sraka. Ako bo-popoldne je na radlopostajl do Nemciz bombami unlčlllipo- VVHBM »asu,pil med drugimi mole v Ujjdcm^ ^oo^. člani "Uw,,dale^hlcsgo Hoys' South«»nptonu n ^^ ^ Cluba" tudi mali Eddie Udovlč, flh lukah, ne bo Anglija imela k se Je že večkrat odlikoval s koristi od svoje rgovli.ake mor-svo L prikupnim petjem na nsrka. Ta ^ slovenskih predstavah v dvora- » ^ ni HNPJ. Eddie je zelo dobro VtrtlHa HrIUnlJa potrebuje za igral vlogo Mlcksyja v mladln- »vojo obrambo, ski Igri "Who's a SlssyT", ka- V lx)ndonu računajo z mož- tera mu je pripadla v kon testu nos tjo nacljske Invaslje Angll- m mi malimi zvezdniki Iz vseh Je. Malcolm MacDonald, ml- čikašklh Deških klubov. Cestlt- nister javnega zdravstva, v čl- ke mlademu talentu I . **r ia>dPočJe spada evakuacija Klovencl v ( ommon Counrik. civilnega P^lvalstva iz nevar- Nuw Vork. - V odboru rs- **^(A^JS^ naj ostansjo!^Jer so, podnovi« •Sjr.n^r1^^ r 7h: sr1-^ Frank J. Uuache iz Clevelanda. mllltarlstičm operacije. V uradniškem šUbu nove četrt- Od 600,000 šolskih otrok v letne revije "Common Oround," lx>ndo..u v starosti 6 do 14 let k.uro bo urejeval Louis Ada- Jlh je 40,000 zapusUlo Limdon. mtt so Matopane vse narodnS- Ivakuaslja nadaljnjih UO.OOO stif Jugoslovane zastopajo Ada- otrok bi, Izvedena v prihodnjih mič, Božidar N. Mlloševlč Inlšestih dneh. Frank Mlakar. ■■■■■^B ■ obiski \Nomiki komul napadati francoske požici-•**rgonnklh gozdovih. Vo-|na leta I i A*'a, železniške po- nizke m pn.gr s,, bile razdejana I križarke, deset B.aapkdih. Ipodn \' Minu napovedujejo, da ladij iisier in puisuvm* —--------stopnje in razreae. mjuo. - Nemike )rgube v lc.mp.njl chig.n. ^ J „ J# v Zmgr.. t,vlJ.Ju .l.mln.," j. r.k.l pr.d- , Norveikem » bile bu^.i. LiL ubr.vn.v« pro-Ldnlk. V ml.UhJ.lm. oblju- ladij. V bitkah z zavezniki je W; Ar- \U%. Za U HočlS odgovarjajo nemška ogrožana sila. « u ^^obiskal urad HNI J » ureo ^ ^ ..-i ____i ^lAA-m Mffttiko I mi. države ter druge okolnosti „ntVo Prosvete. T .. ' -n.nu na|M»vedujejo, da ladij. V bitkah z zaveznisi j« o.- « — >broka, soglasno. Ar-^bliskoviiM vojna proti An- lo 1817 nemških vojakov ubit h finskW ooroaa, so® t pričela. Francija ln 2376 ranjenih. V spopadih sument JsMU;ia ^ Fpot)on«,^,....... .... .. ......u.. _ iTuninl samo ogromne strosae z r»u »» -i'i i* cia« r rmicija i in iu a ou^v«««"' * * ^poinom« poražena v nekaj v zraku so Nemci izgubili samo ogromfUi ^^ ^ leul-_1 - frontah I P* fimntah s^ža demonstri-\Kamp*nja prott poti , ________ C * « Francozi ne morajo\2!jEZ7nJmo Yorku \Urodntk komuntoticno-?r»f njmjki volni m.Ji *olom v "€W 1 \ga lišta obšojen Chicago. — Cornellus Hchnell,\9ifari Ameriko ,n47,r : Brim^nl New Orla.na, U., II. Jun. - Puget Houndu, Bramerton,| ^ ^^ gtm#rilllU je Isjavll, "da dobro zapomnila sedaj pred sod.*č«n Br'«nko|mT drla7e *r druge oMnostlj nutvo P^veU. InlufllioA^ Zwerger, Ljubomir Beloševlč: Ii. Ur lahko razUgneJ« n jot* a^iJN sHJi ln Franciji v vojni, ko -sa fttefan Večerlnac. Vsi trdijo, več let, Je pristavil Roosevelt. Nalft ^ J€p0rtaCIJO l^s prvs borlU IS svoj obsta-da niso odgovorni za ta umor. predsednik je včeraj nazna o^ffM šproiot ht«k in žlvljenakl prostor," Kon- I ...«.n„t/it«v rimlskova IIMSS • ^^ w 9 1 da niso odgovorni *m m....... ——tfrtaueša »prm/mi I in zivijensai pro»uir. asun- Nekatere priče najbolj obUHba. ni) usUnoviUv realskovalnegs . napovedal poras savaznl- jejo Branka Zwergerja. odbora za narodno obrambo. Washl«gUm * ^ kov v H vojni. _ (JK) — Dr. An-1 Načelnik tega odbora je dr. j Načrt flade deportacije nar-" KT ^^vr vojni mašini.P J dJ< ^ n.,rčuj«s|o iz apela New York, 16. jun. — Poro-. E*^ H.ynauda, naj Ame- čilo, da so Italijanski lu>nzull v New York 16 jua. ^a l1^ na 1 m »moč Franci- Združenih državah dobili navo- renče Hathaway, WSdnjk inji krik »otajdila glede širjenj, fašistične) ^orkerja. utJ P» t»r tM U Tu prizna-1 zultatu preiskave, -- . ■^li«ajU»lj črni dila neka federalna agentura In L'L_in umorje»i v de- it-1...... za Anglijo in se je nanašala na aktivaooti a-1 je bil nspaden ^.n umorjen v«Uka BriUnija jelgentov evropskih dikUtorjev. cembru 1. ivm. prnnov r rsnci _'"<1njl krik mota. Idil. glede Mrjenj. 1^-71 ZiT^—Um — M M | l.mnato bilko, I propagand«, je i« i«v.lo od- rti™nkr J ebll«w»ji pravijo MI.U Vd naielniki pollc j.klh »pora l« more retitiIdiatriklov §0 bili in-tr.nr.ni. r.vn.v., k. e bM. ITn.u.ute Fran- naj pa,ljo na rtU^jf P^is /avetnice Angll- kolone. Z»eno 1 n.vodlll Jim je U. krl«g«. krimim. g rjr'1-mlm ,«,r.um.' bilo do.Uvlj.no porodilo o r^ kovMij.%vdov. W. UggHU uiiti ne inT ir 4 , ^SZtT Ssiik jugo vrnne «r 7u-h ^ CarnigH- ryjs R. Bridgesa, voditelj. snljM . -—? U,„ Korošec, pr^dssisikJ*V> van~v r ^^ y Caljfwnlljl( J# b„ gpr.j,d\Kanada aroHrala + vTuUr^TlLr i2T ta^SS SSvT Odbor bo tvorilo ^ v nižji kongresni krnici -.m\italiian*koga magnai* ^ V« Idem čl.nov, k.tere bo Roosevelt proti 42 gU-ovom, Federdnl ^ dnl' I kmllu izbral ustlčni tajnik naj daiakoj are- OtUsra, Kan^., 16. jun. --— I kmalu izbriu.__u ^ -vfho Jam<.K Krmnceschlnl. milijonar Ramja imenovala Las- :nimrnirala taclje V Avstralijo, kjer je bil ln pr^iflk I^J^radnlške poMlanika za Rumunio ^Ki® 1 rojen Kongresni ki napadali kompenl£r kl gradi Itlri ladja P°,la D '\10JB96 NomcoV BrJ,rt kni Rigale, dalav- sa kanadsko bojno mornarlao, Moskva. 16. jun. — RusIja je M^r.nlli.kih nemirov tujca ln komuni- je mwi onimi Italijani, katere LavretiUj poslanik v Bolgariji.110,86* Nemcev in Avetrijeev 1*20. - . -------— Naslova m treba PROSVETA m K KNLNJHTKNIIBNT GLASILO I* LASTNIKA "'"JS?" t robnim** w.t>r*ttrm KilliM NA SOli H S H.M* CkicacB» to Kam«« NhWiIm m SStuAmv^H ■ ns M Uta. H M «» p* tau. II to *** • "o^ «7 M M.H - ^ tout •• Irt« r r - ^ ( m4 C..,i4t MM rn CMinsi I1** m*». l«M|* M»(lt« SM l~r t**> po Sagvvor« - B«fcu»**l m M *r«toto «•*•»»•»•1 iu.,M t-ASfcMfr »• » »totoj« liunnM MMm < *rtk». po- lUMMMtr nto ——■«•«'' * M>< •rtirl*. »III ripte. Mdi m »torMa, | m k»' '■»• PKOKVKTA NIT4* s*. A*«.. k« rttumM or ne mcw.katbd rssss 1 IZ naselbin \ Konvencija SSPZ jih ntročaratot »travni govor bo imel upravi- .Ah-I*)« M prtoi»r • A« " • A.U."— »tate*, rotunh* to A« w vsu HM m poUfcl* M- /KmsJri imperialisti * Dne 12. junija je Proaveta prejela iz Ljubljane anonimen spi«, ki vsebuje izCrpke iz neke italijanske knjige z naalovom "Carnlola Haliana (Italijanska Kranjska)" katero je spisal neki Italijanski fašistični profesor Fran-cesso M. Cianciulli. Pisec izčrpkov in komentarjev v slovenščini, ki seveda ogorčeno obsoja omenjeno knjigo, se ni podpisal in na priloženem tipkanem listku, na katerem nas pošiljatelj prosi, naj spis objavimo in gS primemo komentiramo, tudi ni nobenega imena in ne naslova. Morda Hna pošiljatelj tehtne razloge, da se npče razodeti niti uredništvu — dasi bi ga u-redništvo Prosvete gotovo zaščitilo pred javnostjo — vendar na prvi hip mi ne vidimo teh razlogov, vsled česar bomo še nekaj čsss počs-kali z objavo. (Med tem pa je Amerikanski Slovenec že pred dnevi objavil Isto gradivo s komentarji, iz česar sklepamo, da je to projel iz istega vira.) B tem pa ni rečeno, da se ne strinjamo s po-slsnim spjsom. Docela Hoglašamo s komentsr-j| anonimnega starokrajskegs pisca! Knjiga "Csrnlola Italiana" bi bila v normalnih časih skrsjno smešna, izrodek bolnih i^ižganov, ki ga mora vsak pameten človek ignorirati — ampak knjiga je izšla in kroži pO fašistični Italiji v abnormalnih časih, v časih masnega bankrota zdrave pameti in vseh etičnih vrednot, v časih, ko so se cele države pogreznile ns nivo masnega razbojnlštva in ko so gangeži In ban-diti na čelu teh držav zapalili vso Evropo s pismeni razdevanja, kakršnega jk» ni videl sveti — ln v tem mednarodnem, masnem razbojnlšt-vu sodeluje tudi Itslljs. Zsto ni nič čudnega, da je knjiga "Csrniola Italiana" danes mogoča — In zsto se ji danes ne moremo več smejati, pač pa jo moramo vzeti resno in strmeti nsd nezaslišano inzolenco, aroganco, predrznostjo In falzlfikacljo več ko tisočletne zgodovine. Ksjti danes je mogoča vssks Isž In vsska po-*tvorba — In U knjiga je, kakor je vsa brutalna fašistična, nacijska In komunacljska (In ka-gllnacijska v Ameriki!) platforma In filozofija, ena sama velikanska laž! — — Lsžnjlvi "Carnloll Itallanl" bodo verjeli le italijanski fašisti. Pošteni, liberalni In demokratični Italijani ne bodo verjeli In teh Je še dosti, najbrže jih bo večina v Italiji aami — ampak ti pošteni in napredni Italijani imajo danes zavezan jezik, celo v Ameriki se ne upajo odpreti ust. Govoriti ln plasti smejo dsnes le fašisti, ti pa samo gobezdajo in deklamirsjo največje laži in potvorbe. In v to situacijo masnih laži ln falzlflkatov se seveda prilega Clsn-cullijeva knjiga. Profesor Clanculll «*m ve, da se laže, ko piše, da je Kranjska italijanska zemlja in da so Slovenci tamkaj nsclonslns manjšina na italijanskih tleh — in vsak izobražen fašist, ki |M»zna vsaj nekaj zgodovine, lahko ve, da j«« to laž, lahko ve, da Slovenci niso nobeni tujci oa Kranjskem, da tamkaj šive več ko 1600 let! Toda knjiga je bila spisana sa zabito maso, ki nič ne misli in samo kima Knjiga J« samo ena gorostaans cvetka fašistične imperialistične propagande, katera gre za tem, tla se "prerojeno rimsko cesarstvo" raztegne čez aloven-Hke in deloma hrvaške pokrajine in v širokem locnju objame Jadransko morje. Mussoflni, oče italijanskega fašizma In no-\ega rimskega imperializma, je pred več ko tO leti skočil t anarho-aindlkallNtičnega ekstrema — resen soclsllst nI bil nikdar kljub temu. da •e je štnlll za člana soclsllstične stranke in sa uradnik* ta listlčnttl finali ua nasprotni nacionalistični ekslrem; Is robatega soclslne-ga revolucionarja ae Je prelevil v robatega ns-_.. clonalnega revoloclorlsrja In to svojo novo vlogo je krstil za fašizem. Mu**olintjev imiierlalistič ni cilj upravlčuje in posvečuje vsako sradstvo, pa naj Je še tako' nečloveško in zločlnako. Saj smo slišali in MUll, kako Je upravičil svoj prvi Imperialistični, roparski pohod v AbesMJo, kako je ta svoj rop odet s pretvezo "kritarske vojne za krščansko civilizacijo" — in pri tej šksndaloznl prstmi mu Je (»imaga! velik del kstollftke duhov-~ ščlnr v Italiji z milanskim nadškofom in kardi-nslom vred Nadalje smo videli, pod kakšnimi • gorostaMitmi pretvezami je Mussolinl ugrabil Albanijo in j>omag*l s Hitlerjem vred Francu zadaviti špansko demokratko flndiroktno mu iPaljf f I Milwaukee, — Deseta redna konvencija SSPZ je minila. Vse napredno članstvo je napeto pri-cakovalo njenega potaJaMn tako tudi težko pričakovanega sdru-I žen ja. Ali na žalost smodotiveii I zopet veliko razočaranje. Hitler je hitro potegnil za nos Francijo in Anglijo. Naši vodi-Itelji pa nas že 20 let vlečejo za nos in nas bodo še nadalje, ako se ne bo članstvo odločno posta vilo proti njim in enkrat z njimi pošteno obračunalo. Pravila SSPZ govore, da je konvencija n a j v i š j s oblast. Vprašanje nastane, za koga? Zadnja konvencija je pokazala, da samo za par glavnih odbornikov, ostali pa jim morajo pokorno kimati. Izgovor najdejo v postavah in v nasvetih odvet-nika itd. ^HT Izvolimo ali bolje rečeno imenujmo združevalni odbdr in mu dajmo dobro plačo. Ker ima odbor silno težko nalogo, zsto tudi zasluži dobro plačo. Saj jo Članstvo lahko plača, ker ima SSPZ same premožne člane. V odboru morajo biti samo taki člani, ka tarim je združenje v resnici pr srcu. Ako bo eden nasproten, ga bomo lahko premagali, ker večina zmaguje; ako bo le preveč si ten, ga vržemo iz odbora—tako kakor smo naredili z nsšim Zajčkom. On je bil preveč siten mi pa tega ne trpimo, ds bi nam kakšen dolgoušec kaj na ušesa trobil. Brstje in sestre SSP«! Vprašam vas, koliko časa bomo še trpeli, da se bo iz nas par članov tsko grdo norčevslo? 8koro bo Že 20 let, ko so nss potegnili za nost Sedaj so nss zopet, toda še malo bolj grdo. Veliki amerišk predsednik Abraham Lincoln je rekel, tla je lahko vleči ljudstvo zs nos neksj čass, toda ne ved no. Tsko moramo tudi mi storiti bratje in sestre, s temi da za htevsmo splošna glaeovanju Članstva o združenju. To bo pokazalo, kdo je sa združenje kdo til Stavim svojo staro tu masto bučo, ds je »5% članatvs zs združenje. Torej brstje insestre, podajte še vi svoje mnenje brez strahu Sedaj smo še v kolikor toliko demokratični deželi in še lahko govorimo. Naananjam znancem in prijateljema da je tukaj preminula 24. maja splošno priljubljena Agnea Kramar. V imenu druš-. tva 16 izrekam soprogu kot članu kakor tudi ostali družini naše globoko aožalje, pokoj niči pa ohranimo trajen spomin! Joe Vidmar. 16. telj sirotiščs George Kutuzovich, glavni govornik pa bo podpredsednik HBZ William Boič. Dečji dom s ponosom reče, da bil do sedsj vsak letni izlet uspešen in zelo dobro posečen s strsni občinstvs. Nadejamo a da bo tudi letošnji, ki se vrši v korist osirotelih otrok članov in članic HBZ. Gearge Katazovick. in S pota Tudi v Minnesoti se je ogrelo. Jravje je oselenelo, dehteče cvetlice po planjavah in cvetoč« grmovje ob lepih jezerih vabijo j udi v prosto naravo. Ljudje— uristi—že prihajajo in odhajajo iz minnesotskega raja. Delsvske razmere slabo kažejo. Tudi relifna ljudska vojska se pritožuje, da je vse slabše kot je bilo v preteklosti Bolnišnice so se nekoliko izpraznile. Do sedaj je bila malokdaj kaka posie-Ijs prazna, sedaj pa jih je že precej. Tako si tudi bolniki po magsjo v lepo naravo in na šolnino toploto, ki je še najboljši zdravnik za vsakega. Matija Pogorele. Piknik ienskega krotka Bon Air, Ps.—Ko dobim Prosveto, najprvo pogledam, če je njej kaj iz naše naselbine, toda 1e malokdaj vidimo kakšen dopis. Tt/kaj na$ je precej Slovencev, toda smo vsi enaki: bra li bi še, toda pisati je bolj težko Kljub temu imamo dobre dopisovalce, ki dosti dobrega in stvsrnegs napišejo. O delu ne bom pisala, ker še evangelij pravi, da človek ne ži vi samo od dela. Torej pustimo delo m stran, pozabimo vse nadloge In stopimo na prijasen hribček pod košsto drevje, da se tam po veselimo in pogovorimo, ^se to bomo lahko storili 21. junija, ko naš samostojni ženski krožek priredi piknik, na katerem bo oddano tudi pregrinjalo (tjuilt). Glejte, ženske, da pripeljete tudi svoje može, da bo mešan zbor. Vas vabimo od blizu in daleč, da se udeležite našega piknika, ob priliki pa vam bomo vrnili. Pik nik se začne ob 1. popoldne 21. julija. (Navajate dva konflikt-na datuma: 21. junij ln 21. ju lij. Kateri je pravi T—Ured.) Uršula Priatavec, 254. bom spal kakor spi on. To je h pen je pravičnega. Ni je ure budilke, ki bi te mogla zbuditi. Bliža se deveta ura. Naenkrat se odpro stenska vrata in prične prihajati v procesiji večje Števi-moških in žensk. "To je socialistični pevski zbor Zarja" si Še-pečejo po dvorani. Zai^fa se uvrsti pred krsto. Vodja je Leo Poljšak ta večer. Zapojo par žalost ink za pokojnim, ki mirno počiva* ne da bi jih slišal ali se Kanil. Po.dvorani je vse tiho, ni-kakega ploskanja, kot se mnogokrat dogaja, kadar ravno ti Zarjani zapojo ravno v tej dvorani. Navzoči vedo, da petje ne velja njim, ki slišijo, marveč ve Ija onemu, ki ne sliši. Toda še pred par dnevi je slišal, kakor slišijo oni sedaj. Zanj je le sladki objem miru, ki si ga je včasih želel, kakor si ga želimo tudi Mnogo jih je v nedeljo prekoračilo prag Slovenskega narodnega doma, da pokojnika vidijo ednjikrat. Mnogo jih je, ki so slišali o njem, ki tukaj počiva, toda poznali ga niso. Sedaj ps hočejo videti. Saj je bil po svo-em delu ponos svojega naroda, malega' naroda, V krsti počiva slikarski umetnik Gregory Harvey Perušek. Njegovo truplo je mrtvo, toda pomin nanj bo živel. Danes, pondeljek opoldne, so se še vedno poslavljali od njegs. Nepretrgano so prihajali. Ssj to Ni dogt ko veljalo tudi v bodočnosti, do-je poslednjikrat Nikoli več ga I kler človeška družba ne postane ne bodo videli. res človeška. Ampak tvoji šo- Nekateri izmed njih, ki jih vi-| rodniki, prijatelji, znanci, tvo- Izlet Dečjega doma HBZ Des Platnes, III.—Dne 4. jull-js ss v tukajšnjem Dečjem domu HBZ vrši velik letni izlet, na katerega bo prost vstop. Ta Dečji dom aH sirotišnics se nahaja na Potter ln Ballard rd. v Dos Plainsu. Na podlagi preteklih izkušenj bo odbor odstranil nedc-s ta tke ln izboljšal arsnžmo. Izlet se prične ob 10. dopoldne, ob 2. pofKildne ps bo nekaj programa. Nastopila bosta godba Ih pevski zbor Dečjega doma. Program bo otvorll predsednik sirotiščs Petar Badovlnac, po- Ob PeruAkovi krsti Olevekmd. — Prostor: Sloven ski narodni dom v Clevelandu Cas: 9. in 10. junija med 7. in 10. uro svečer. V dvorani pred odrom je kr sta. Svetijo električne žarnice Nad krsto napis: "Zadnji pozdrav od društva 126 SNPJ. Okrog krste cvetlice. Po dvoran stoli, ki so zasedeni po naših rojakih obojega spola. Vse sed mirno, se pogovarja tiho ali Ae-peče drug drugemu. Iz tega kulturnega ln zabav nega doma je postala grobnica. Ljudstvo prihaja in odhaja. V diš mlade obojega spola, a te ni veliko. Skoro neprestano ps prihajajo in odhajajo starčki in starke ln ljudje srednje starosti Na obrazih starejših čitaš, ko jc pogledal v krsto: Tudi mene ča ka enaka usoda; ne bo dolgo, ko Ckiade M. Baker, predsednik mednarodne tiskarske unije. Ktijiv. ^Bil si umetnik, slikar vi pravem pomenu besede, skromen in z malim zadovoljen. Vse| tvoje življenje je bilo skromno in najbrže tudi potreseno z razočaranji, kakor je tudi skromno iii razočaranj polno življenje mnogih drugih tvojih kolegov — umetniikov, znanstvenikov, pisateljev in drugih, ki ustvar-j jajo v korist in lepoto človeške družbe. Morda je pregovor na mestu, j da nehvaležnost je plačilo sveta. Žal, da je to veljalo v pretefclo-j sti, velja danes in bojim »e, da Po dolgih letih sem Trunka le reformir.1 Svečano izjavlja, da "gospoda" ne bo v*"3 in me pikal z njim. Odslej bomo domačij on in ne jaz ne bova več gospoda! nekaj je pa le. /OOO Čikaška Tribuna naziva one rejSHS ki podpirajo Rooaeveltovo zunanjo politiko! "petokolonce" in kliče Diesov odsek, naj umJ nanje. f % ^ Burboncem pri Tribuni je torej am<#ii|, vlada peta kolona, kongres je peta koU vrhovno sodišče je peta kolona in PRTU OSEMDESET odstotkov vseh ameriških liloev je^peta kolona! — Vsi so peta Ulc samo Tribuna je edina ameriška in demokrj Učna institucija! - ^■■■i Hitler bo vesel te novice. dimo in poznamo, so: Frank Er-menc, pogrebntk iz Milwaukee-ja, ki se mi je predstavil; dr. rank Kern, ki ga je prej zdravil; eden Zormanovih bratov— mislim, da je pesnik; Frank Cer-ne, John Tavčar, ki hodi sem in tja in bo nosač; J. F. Terbižan, predsednik društva 126 SNPJ, taterega član je bil pokojni; Rogelj, Grill, Zorko, John Filipič, >urn, moj sin Frank, ki zastopa našo družino. In še mnogo, mnogo drugih. Nekdo mi pravi, če bom zastopal jednoto ln govoril v njenem meiiu^ > Odgovorim, da nimam pooblastila, toda se sam pooblastim. Se pripravim* toda pogreb-nik čaka in čaka, jaz pa moram službo. Ce bi bilo tako kot je bilo naznanjeno, bi lahko storil Svojo dolžnost. Pogreb se je zakasnil in sem se moral prej odstraniti. P Jednota žaluje za svojim članom in bo izrekla »ožalje onim, ki jih je zapustil pokojni Gregor Perušek. Od njegovih rok in njegovega talenta sta bili odvisni dve. Truplo pokojnika je bik) danes, 10. junija* upepeljeno. Slovenski narod bo težko nadomestil talent našega pokojnega brata. Težko ga bomo pogrešali. Frank Barbič, 53. Prijatelju in umetniku Gregori-ju PeruAku v blag spomin Cleveland. — Težko ln grenko nas je v srce zadela novica o nagli smrti prijatelja Gregorja Peruška. Ta novica je padla med na« kot strela z neba in skoraj nismo mogli tega verjeti. Tsko prezgodaj je šel od nas, star komaj 53 let. Imel je še veliko v načrtu, da bi Ae ustvaril ln koristil človefrki družbi. Toda železni zakon narave je ne premagljiv ln vsi se mu moramo udatl brez pogojno. Moram poudsrjsti: umrl nsm je prijstelj Perušek, mož, ki Je Ustvsrjsl, mož, ki je nensdome- je*l letaki ji učenci, člani in članice Slovenske narodne podporne jednote smo te čislali in spoštovali. In takega te bomo tudi ohranili v spominu. Prijatelj Gregor, ljubil si narodne domove in radi tega ti je bilo dano, da je tvoje truplo počivalo na mrtvaškem odriKv Največjem in najlepšem Slovenskem narodnem domu v Ameriki. In ker si ljubil naravo in si verjel, da vse življenje prihaja iz narave in se po svojem zatonu zopet spremeni v naravo v obliki prahu, se ti je tudi ta tvoja želja izpolnila. Tvoji telesni ostanki so bili spremenjeni v prah v krematoriju ob Veliki u-deježbi ljudstva« ' 'Iti to ljudstvo te je tudi v velikih trumah obiskalo pri mrtvaškem odru in se poslovilo od tebe. In kolfko tisoče rojakov in prijateljev si imel po širni A-meriki in v stari domovini, ki bi se iz srca radi od tebe poslovili, toda radi prevelike daljave jim tega ni bilo mogoče. Toda vsi ti te bodo ohranili v blagem spominu. Ko je imel tvoj prijatelj Vatro Grill poslovilni govor, soJt>ile solzne oči vseh navzočih* . Prijatelj Gregor, veliko si potoval po Ameriki, kakor tudi spodaj podpisani, Tone Terbo-vec in posebno naš prijatelj Matija (pogorele. Radi tega sva se tudi večkrat pogovarjala o naši novi domovini, posebno pa o div-nem zapadu, kjer je mnogo naravne lepote, zanimivosti in skrivnosti. Pogovarjala sva se o deželi divjega pelina in solnč-nih rož, o deželi zlatih pomaranč in tiSOč jezer. Veliko si cenil ljudi, ki so veliko potovsli in o-pisali. kar so videli. Se enkrat rečeni: prehitro si šel od nas. zapustil si nas komaj v 53. letu starosti. Koliko ljudi šivi in učaka visoko starost, koliko takih ljudi, ki v svojem življenju ne store nič v korist človeštva — morda ao mu še v škodo ali v napot jp sami sebi in drugim. Ampak narava je narava s svojimi zakoni, katerim se moramo pokoriti vsi. Prijstelj Gregor! Ker si bil pošten in pravičen, delaven in skromen In kot tak si sovražil krvoločne diktstorje in drugo slo, zsto te bomo ohranili v lepem spominu vsi, ki smo te poznali. Tako želimo, da počivaš mirno v še svobodni deželi Ameriki, katero si ljubil in spoštoval. Tvoji sonrogi in hčerki In vsem preostal i m sortni k "m moje iskreno 'nota I je! — Tvoj prijatelj — Pripis: Od pokojniks so se poslovili s žalpstinksmi vsi napredni pevski zbori, pet odraslih possmezno, mladinski zbori. mislim, ds tudi pet po številu, pa skupno. Anten Jankov le h. 147. Mussolini je zadnji ponedeljek n^H vojno "gnili" demokraciji s strahovito n| vedjo. -To je bila edina bomba, ki se ^ r, letela od takrat. Napoved! Vojne, ki je A napovedana od Mussolinija, doslej še ni vjd nikjer. Pa ne, da bi bila strahovita nai paralizirala hrabro armado? • • s Trunk vztraja, da ima Roosevelt komi stično ženo. Rooseveltova žena je po Tr komunistična zato, ker je nekje odobrila trolo porodov in ker je prisostvovala ml skemu kongresu, v katerem je menda "sopotnikov", ki sploh ne vedo, kaj bn Sijajen dokaz! \ ^ Ali so se prvi kristjani, o katerih Tr pravi, da so bili nekakšni komunisti, t| siuževali kontrole porodov? In oni duhovr fantje, ki se tu pa tam tudi poslužijo ceptiv (česar jim jaz ae štejem za noben in nobeno zlo), so tudi komunisti? Po Tv kovi svedrasti logiki bi morali biti, ie njegovem kontrola porodov — kriterij zal munizem. Sijajna modrost! - | (To bo dalo Trunku spet nekaj dela, a morem pomagati. Naj dela mož, naj de saj drugega dela nima!) i Ivan Moleti Naary(a. Francija, fšedajejo lakaj*, katero je naredila hsbb bomba, ko so Hitler AII sla Ae aaroMIt Prosveto ali Mladinski Ust svejem« prijstelj« sB sorodnik« v immoftmo? Ta Je ki as Rastlina,iki daje videti v ten ' Neki raziskovalec, ki je potoval skozi mi znane pragozdne in stepne predele Kolumbij poroča, da si Indijanci na ozemlju Caoueti neke rastline, ki jo imenujejo "jage", vari nenavadno pijačo/ Človek, ki jo- pije, do skrivnostne sposobnosti. V omami jageja ji je mogoče vldetji kaj« celo v temi, opazijo ra ločno predmete, ki »o normalnemu človešken očesu v nedostatni svetlobi nevidni. To poročilo potrjuje iskušnje, ki »o ni j nabrali drugi znanstveniki v severni Bratili Venezueli in Kolumbiji sami. Prof. Viktor R ko z mehiške akademije znanosti je pred a davnim o tem poročal. Po njegovih izvajanj uporabljajo kelumbljskl domačini rastlino j ge, ki jo poznajo tudi pod imenom ajahuask že davno kot mamilo. Iz nje si varijo z dol čenimi nočnimi ceremonijami pijačo nenav« nih učinkov. tt)r. Zerda Bayon ii Bogot« pr vi, da se v stenju, ki ga povzroča ajahuail in ki ga spremljajo grozotne sanje, prav p gostoma pojavljajo prividi o dogodkih, kr vršijo istočasrto kje daleč ali ki se bodo izvri v bodočnosti. Pivci ajahuaske spoznavajo I ugotavljajo tudi rude in podzemeljske vrel«, V Nemčiji so v ostalem že delali poaKu« alkaloidom, ki so ga pridobili iz ajahuwlo Psi so kazali v njegovi omami veliko razbui jenje in videti je bilo, da imajo privide, besnim lajanjem so skakali proti steni ln i vzpenjali, kakor da hočejo nevidnega »tfj nika ugrizniti v grlo. Na evropskega pa jage ne učinkuje Uko kakor na IndijlJ Po količini, ki povzroča pri Ijndijancih tr m patsko stanje, so kazale poskušne osebf Nemčiji samo hudo slabost. Mogoče je t«M da učinkuje strup na ljudi različnega plert na različno -i mogoče je pa tudi, da rt* treba šele privaditi, kakor na drug'' "n"""1 strupe. ' j Pred dvajsetimi leti^^ (Iz Prosvete, 17. Junija 1920) Oomafe vesti. V Waukegariu se je vr« ■ dsljnji veliki jsvni shod podružnice JK/> vornik je bil Etbin Kristan. Delavske vesti Btavka. asmeščencev ul* železnice v Chicsgu Je bils advrnjena .Ameriške testi. nezadovoljni s kandidatom H«W1nr™ s "tretjo" stranko. . h inozemstva. Socisllsti na Tin*«* « gali pri volitvah v 80 občin«*. - v pripravlja nova generalna stavk Sovjetska Rusija. Poljske čete so itPjjJ K i Jev in se v velikem neredu uimjjn it Uk' (Daljo Is gnro • je pri tem hudodelskem delu pom»^ H Vse to se Je .godilo pred včersj - In vpričo vsega tj£ ** >f čudi Cisneullijevema fslHf»tlr^n i ■ «FTV Slovencev?*.- ' kovice i stati ob strani, ko gre zs biti sli neblti slovanske koroške družine. Sodelovale bodo na način, ki odgovarja dekletovemu zna Slovenije ^j* terja žrtve ■USiif R^tnS. I niihovi očetje in bratje na fronta izpolnijo rosvet- ^i, ki drži proti Raki, ogaKo- nem jn Mmdnem živijenju. Pro_ rjl Jožeta Plan kar ja svetna sveža m njene organiza- E ™>tih etrok, a ^ I cije smejo biti. novih, idealnih sotrudnje od srca vesele." Predvidena r je gradnja družinskih hišic za izseljence iz Kanalske Mine, ki ao sedaj nastanjen^ po rasnih kjrajih Koroške. Nemška delovna fronta, ki bo gradnjo nadzirala, je določila, naj se za prvo silo gradi 1600 ■ta petih rršil na podlagi slabo uteme-ia suma, da mu je Toma. fLrezal vrečo, v kateri je ^ eelenko žganja- Vsa reč >jt {fodilo takole: flmkar je okrog 14. prinese fuatarjev mlin na Topoli nac eliko vasjo viečo žita in popro |,i&j mu ga mlinar tslkoj wne| Wšic y y8eh predelih ^žele, med i Ko je čakal, da bo oprav m je pritel v mlin cigan Bra ki ima v bližini svojo hiJ £ in je Plankarja povabil fej. Malo pozneje je priše bjdiču že Tomažin, ki se j | od svojega očeta, pri ka bil pomagal kuhat irem je drugim tudi v Šmohorju , na Arnci, v Sinči vasi, Velikovcu, CSelovcu in Beljaku. Na treh krajih so z gradnjo že pričeli. { »Doslej največji transport Ka-nalčanov je dospel 11. maja v Št. •Vid na Glini. Bik) je nad 300 o-^^ ■ . «eb. Na kolodvoru jih je ob pri- puje. V vreči je imel s seboj hodu plavila g^ba, iz Celov-(tzelenk pijače, ki so jih dru- ^ gt DoHat w knkarja, a je napad preprečil | j^u^g SMartM, ki je bil tudi v Državni komisar za porabo tfbi. Prepir se je nadaljeval gUr^ je ^^ ^ ^ i na vsej poti do mlina, kjerl.^ 0dal-ske rožice in že danes lahko vidiš, a kakšno rokodelsko Ijubet-aijo je tukajinje ljudstvo stavilo svoje hiše is brun, močnih kakor grom,-svoje koso Ice, posajene na ozke podstavke iz hlo&ovj svoje starodavne cerkve, sgra-jene v obliki stolpa kakor lesene pagode ; svoja izrezljana o-kna, hišna čela in stebriče samo krasno, temeljito, štarin-sko dalo iz zajetnih debel in debelih desk; in kdor ne ume oe-niti lesa, temu uide premnogo jedrnate, smolnate ln ljudske le|M)te sveta. Da, kamen in drevo, to je Hal-lingdal. In gozdovi, gozdovi Iz samih jadmikov: tako je tisto visoko drevje. In seno v predol gfh kopicah, črede majhnih rjavih krav, težki, črnogrivl konji čki, sami travniki, aama svilena trava, žolta kamilica in beli o-slad, modrina zvončkov, kakor nikjer drugod, v bronastih ok nih rumenkaste pelargonije -to ti le Hallingdal. Čudno, da se Je nemara povsod na svetu prav v planinskih krajin najbolj, razvila ljudska navada rezbanja, slikanja in vezenja. _ Saj vem, delno Je Uko zaradi tega, ker so se v zakotnih dolinah aorazmerno bolj o-hranile atare reči po pradedih in prababicah; toda, da se neksj ohrani, Je moralo prej nastati. Menim, da - Je vae to zbog lesa; dajte dečku v roke poleno In brž jame vanj (kajti pipec Ima go-tovo) lzrezavati škrte in zareze«, dokler ni iz tega ročaj meča, kip ali steber. Les Je mogoče rezati ln slikati z barvami, medtem ko je kamen primeren aamo za stavbe ali za pradavne nagrobnike. ljudska umetnost od arhitekture, tja do piščalke in di-ple se oklepa lesa, zato so toll-kaj drži gor in gozdov tri zategadelj se človekovo srce enako razveseli v Hallingdalu kakor v Pirenejih, v Alpah ali pri nas. Kamenito je delo narave, leaena Je stavba človekova; tako Je vsaj bilo, dokler Je Vladal na svetu naravni rod. To je potemtakem Hallingdal, potlej ist pride Ustadal in tam Je že povsem drugačen avet; tam več nihče na živi, razen naOel nikov postaj in osebja planinskih hotelov; vse ostalo je kamen in mrzle jezera in vlažna Ja, jekleno siva jezera in ka-menite podrtine; peščic« rjave trave, to je vse; nemara je zaradi toga vse to tako silno in neizmerno, ker tu ni več Življenja. Ni več življenja, vendar se ponekod ljudje še preživljajo; Človek je Žilav kakor pritlikava arktična vrba, ki dela srebrnkaate preproge tam, kjer ne more več niti trava rasti. Breza, vrba, li-žajnik in človek: nič ni svetu vztrsjnejšega. Pustite me, še tu imam kaj delati; mahi jati moram z obema rokama ljudem, ki Aive tod naokrog. In drugim ljudem drugih dežel tudi; povsod na svatu mora človek mnogo vadržati, samo da ima tu aoper sebe zgolj te večne elemente. Pozdravljeni, ljudje is Uatekvejke; mej te se dobro, ljudje is Molda-dala; lepo je pri vaa, udobno preživljate svoje trdo življenje, in kaj vam je mar, kako se drugod dela zgodovina? Torsj pozdravite doma in zbogom; moram hiteti, kajti Že se spuščamo navzdol s hriba, na-vzdol med skalami, dol nad Flamsdalom in nj• "IMu fcse b "I"* ksr T»Im, t)eM|««i. val msd aaad si. «*«tefc« Ml« prMeMM. aN ss ss« «1 Nikdar a« i*mm pmUhlU *n»s la a«#t. km v ll%l|r«|« m I te|l ladall WH eri aa« Is isdl mm ar«, km m uSumU T« md ss«. I i J«el| ii. )» mlsmfvteflm m ss« te |ssl| is„ M mirnim**I 4m. »mm T« mprmrnm v Tve| inS prrrmrn. hIer truplo TveJ# ««s«| pmitta, rMmm tmmk mmdtmt. mpmmm, la Mkae, 4» OSI, v«#sl mk TI ■si**! " Misli: M«ry Uftmt, Mgr**s«| *mmt. M«r«. lo ' h I«, le trs« t« t« ««•*•. fMrafd. Rmmm V senci albanskih planin Prigode »lovskega vojak* 9 Makodonifi Spisal Ivan Jonttt Za njima se je oglasil narednik: "Pametno, brste! Oni tam gori," je z glavo naznačil kolibo nad aeboj, "te bodo jutri zavidali za prožen korak, ko bodo sami stokali po cesti kot porodnice, ker me nočejo poslušati . ., Mislijo, da sem zloben vrag ih da jih mučim iz gole hudobije ... Da vam hočem le dobro in da sem odgovoren za vai vse, da vaa zdrave privedem v Debar, ne pomislijo!" Stari vojak je vzdih-nil ter si prižgal cigareto. "Leta petnajatega nas je korakalo po tej poti tisoče mladcev, starih po štirinajst, petnajat let . . . Bežali amo pred švabsko poplavo. Sneg, led, mokre cape, raztrgane opanke, prazni želodci ... In vendar smo se vse drugače držali, čeprav še deca, kakor te šleve!" Janez je presenečeno zažvižgal. "Vi ste se udeležili tega umika 7" je radovedno pogledal narednika ter mu ponudil do polovice izpraznjeno steklenico. ''Cital sem o tem umiku . . . Hudo je moralo biti .. " Narednik je napravil dolg požirk iz Janezove steklenice ter ponudil fantoma cigaret "Da, hudo je bilo," je prikimal ter ae za hip negibno zazrl v razpenjeno reko. Janez je nestrpno čakal njegove zgodbe. "Da, hudo je bilo ..." je ponovil narednik, se usedel na velik okrogel kamen ter ae naslonil s komblci na kolena. Bil je videti utrujen, kflt bi ae bila ulegla nanj ponovno peza tiatih strašnih dni. "Se več kot hudo je bilo!" je bruhnilo Iz njega in obraz ae mu je boleatno m pačil. "Bilo je strahotno! Prokleti S vaba! — v kakšno peklo nas je bil pognal!" je besno zaškrtal z zobmi. Nato je nekaj hipov sovražno hnotritraz pen j ene valove Črnega Drima, kakor bi v reki videl obsovraženega Svaba. Kmalu se je pt obvladal in zamolklo povzel: "Mraz In glad sta nas trpinčila, da groza. Noge, obute v raztrgane opanke in zavite v capah, so nam zmrzovale in krvavele. Želodec je bil ena sama velika bolečina. V glavi besna omotica. Tako amo se opotekali po ti ceati, ki je postala naše drugo Koeovo . i . Za aeboj smo puščali lepo Srbijo, pred nami je ležala zagonetna, mrzla bodočnost , . . Razbiti vozovi, mrtveci vdrtih obrazov In oči ob cesti . . .Črni Drim nam je bobnel mrtvaško koračnico .. Jaz nisem več verjel, da se bomo, prebili skozi to mrzlo peklo živi . . . Toda čiča Peter, star in upognjen, oprt ob svojo gorjato, nss je bodril: 'Pogum, dečki moji! Se malo in pri Jadranu bomo . Tam nas čakajo soln-ce, kruh, zavezniki . . . Pogum! Pomnite, da ste Srbi!' Ej, čiča Peter je bil kralj po božji volji! In amo ae naposled nekako prebili akozi to ledeno peklo ter dosegli Jadran. Ne vsi — mnogo, premnogo jih je omagalo in obležalo mrtvih ... In potem umiranje na Krfu . . , Bogme, smrt ni gladovala tedaj . . . Daleč od rodne Srbije, pod ainjim jadranskim nebom sipo ležali, drhčoč od preatanega trpljenja in groze, in toplo solnce ae je zaman trudilo, da bi vrnilo premnogim mladcem ginečo žJvljen-sko silo . . . Tovariši ao cepali kot muhe v naročje smrti! Tudi mojega Štlrinajatlctnega brata Miloša je strlo na Krfu, dočim sta starejša brata Dušan in Jovo še pred umikom padla na bojnem polju. Ostal sem sam, šestnajstletnih Pozneje sq nas prepeljali v Afriko. l^eta sedemnajstega sem se znašel na solunski fronti. In osemnajstega smo se preko Kajmakčalana vrnili v Srbijo. Mater sem našel še živo, edina sestra, sinjeoka Stana, ni bila več med živimi. Poelrovclim madžarskim vojakom je prišla v roke in osramočena poiskala smrt v vodnjaku. In potem smo šli jeseni osemnajstega pogledat na Vrhniko, kako ae obnašajo Italijani . . ." Nekaj časa se je čulo samo šumenje deroče vode. Potem je narednik Joca vstal ter ae krepko pretegnil. "Pozno je že," ae je ozrl v zvezdno nebo, ki se jo mežikajoč ogledovalo v mirni gladini strnitskega rečnega toka, ob katerem so sedeli; "treba se bo vleči." A Janeza je še nekaj motilo. "Zakaj so vas pa, otroke, vlekli a seboj T je vprašal narednika. "Saj ste bili še premladi za vojaško službo." "Ker se nismo kanili izseliti za vedno, se odpovedati avoji domovini," je mirno odgovoril oni. "Brez vojakov ae pa ne da oavojiti izgubljene dežele . . . Našim generalom je bilo to znano, zato so nas vzeli s seboj, da bi pozneje z nami zamašili vrzeli v bojnih vratah ... Kajti umik ni pomenil dokončnega poraza, temveč zgolj začetek nove borbe! Zato." Janezu ae to ravnanje arbakega generalnega' štaba nI videlo pametno in človeško. "Toliko mladih življenj bi ae bilo ohranilo, da vaa niso potegnili v to peklo, ki je ubijalo celo odrasle, utrjene može!" Preko narednlkovega oatro izklesanega obraza je hušknil trd nasmešek. "Da. Toda, če bi sa bili naši generali dali voditi takim pomislekom, bi se bili morali podati Svabi in bi danea ne bilo svobodne Srbije in Jugoslavije ... ! Razumeš? Ej, brate, brez Žrtev nf zmage! — O tem, ali ao vse nameravane žrtve nujno potrebne in koristne, se pa ob času nenadne potrebe ne utegne razmišljati . . . In nam je šlo za biti ali ne biti in Odločiti ae je bilo treba v hipu! Da. — Lahko noč, dečka!" Zjutraj so nadaljevali svojo pot proti De-bru. Cesta se je polagoma vzpenjala višje v hrib in bobnenje reke ni več tako glušilo četice narednika Joče. Jutro je bilo lepo in sveže in Janezu ae potovanje ni zdelo nič težavno, zla-sti, ker se je cesta deloma vila med drevjem in je narednik večkrat ustavil svojo četo, da so se fantje v senci oddahnili. Tudi Lipe se ni pritoževal. Drugače je pa bilo z njunimi tovariši. Ker niso prejšnji večer poslušali narednika, so* jih noge silno bolele in zlasti prvi dve uri marša so še vlekli naprej stokajoč kot otroci. Ko je pa nekaj fantov sledilo vzgledu Crniča ter začelo zaostajati, je narednik ustavil četo, da počaka zaostaleže. Ko je naposled pristopal tudi Crnič k četi, se je narednik obrnil k Janezu ter ga zelo glasno vprašal: tf "Ali ti je znano,, brate, kako daleč smo od albanske meje?" %\ "Nekaj kilometrov, če se ne motim?" je odvrnil Janez. "Zakaj?" "Ker pomeni bližina albanske meje nevarnost," je smehljaje pojasnil narednik ter z očmi pokazal na levo. "Po tiatihle vrhovih, samo nekaj kilometrov od tod, teče meja. In na oni atranl imajo skrivališča arnavtni ban-ditl, kačaki. Nevarni lopovi, ki pogosto vpa-dajo preko meje, ropajo in ubijajo, potem se pa apet umaknejo preko meje na varno. Zato jim navadno ne moremo do živega, da bi jih iztrebili, zlaatl, ker jim dajejo potuho tudi prebivalci gorakih vaai, Arnavti, ki naa aovražijo. Tudi orožniki In vojaki, poaebno v majhnih akupinah, niso varni pred njimi. Sele pred nekaj dnevi ao v tukajšnji bližini napadli iz zasede četico petih vojakov, ki ao bili na potu iz Debra v Ohrid, tri na meatu ubili, ostala dva pa dobili v roke telko ranjena ter ju umorili šele potem, ko so ju strahovito mučili in jima pri živem telesu porezali ušeaa in noaove! (Dalje prihodnjič) OSMA Mira Pučova Za velikimi tridelnimi okni razreda je v Južnem vetru In de-iju šumeče raztapljala avoje aile vihrava pomlad. Neenakomerni aunki naliva so ae a težkimi vodnimi resami zaletavali ob šipe in sto prozornih,, vijugastih potočkov je kakor v nesmiselni medsebojni tekmi drselo po steklu niadol. Skozi obnavljajočo se mokro kopreno nf bilo nejasni podobi zunsnjega sveta videti nikakršne meje: megleni obrisi sosednjih hiš so se bresisrazno spajali 1 belo sivim nebom. Vae skupaj je bila ena sama, po dažju v neznane možnoati rasračajoča se prost ranost in nemara se je prav zato pogled skoči okna videl tako čudno vznemirljivkajti do jem prost ranost I le preradi za men ju jemo v sebi s mialijo na neograjeno prostost. Ksjpa. prost o« t tam zunaj, pota, ki avo-bodno vodijo kamorkoli . , . to med klopmi pa vse utesnjeno v kletko' In neka uporna, polagoma se stopnjujoča neaadovolj nost je jela s nevidnimi iakrami presiljati »operno vzdušje razreda Oh. ta osmi razred ženske gimnazije! Suplent Loborec bi bil kmalu zaječal na glaa, ko si je otrl mučeniško roso s obraza Vstal je In se pri tem nehote po- vzpel na prste. Nekoč so mu ljube učenke bile pripravile leatvl-co v razred, hoteč mu tenkočutno namigniti, kolikanj više bi moral zlesti, da bi Jih preaegal. Bil si je boleatno aveat tega, da z visoko počesanimi lasmi vred ne meri v višino več kakor meter petinšestdeset. Toda na temenu ga je ta višina jela že Sa-puščati. Tod je razjedala avojo svetlolaso okolico prerano spočeta, zaenkrat še skrivnostno sa-sečena pleša. "Mir!" je proseče saklicsl. Odgovorilo mu je ravnodušno iHičanje morja, ki ga nI moči u-staviti, ko ae je po zakonih narave še sprostilo v šumeče valovanje. Povzdignil je roke. "Lepo vas prosim," je zastokal. L Sedemindvajset neukročenlh, mladih levlnj mu je pokazalo so-be. Toliko da ai ni zakril obraza, iznenada prevzet groznega, n mišljenega občutka, da v razredu zaudarjs po zverinjaku . , čeravno je trepetal v zraku zgolj sopuh razgretih dekliških telea, nerazločno pomešan s kislim vonjem črnila. Blazna pomisel Je to: da je on. asplent I/>bOrec aa prt v zverin Jak kot krotilec divjih živali. Nu. lep krotilec je bil. V mislih ae jim je dal že stokrat požreti. « "Ali bo mir ali ne T je potem zarohnel In s pestjo udaril po katedru, da bi samemu aebi dal ksj več poguma. Na vse zadnje je od teh žensk vsekako za osem let starejši, si je ispodbudno dejal. Toda pristna ženska je že od vekomaj atarejša kakor moški — in tem tukaj ni bilo glede ženskosti ksj očitstl. Isnova je iskal rešitve v svoji nspsdljivo novi, rdeči belež-nici. "Semič!" je poklical. Semič je sedela v tretji klopi Imels je prevojano otožne oči nepristnega angela In dolge, pepel-nato plave kodre, ki ao ji v upognjenih valovih padala na hrbet In na rSmena. Kadarkoli se je suplent Loborec ozrl po razredu, je nad enakimi črnimi haljami videl trikrat po dve vrsti takšnih dolgih, jns ramena lljo-Čih kodrov v^podobnih odtenkih rjave ali plave barve In trikrat po dve vrati alično zaokroženih, mlsdih obrazov. Zanj je btto vaeh osemindvajset ena aama žive razgibana, neprijemljiva in poemehljivo tuja gmota, ki al jo je bil uvratil v predstavo pod trpko občutenim pojmom "oems". Najhujše je bilo to. da so vedele, ksko jih drugo od druge prav nič ne razloči. Kajpa, šele tri tedne Je bil med njimi: plašen nadomestek starega profesorja Sgodov i ne. ki je bil zbolel na dva-indvajaetih službenih letih in na putlki , . . Semičeva nI ničesar tvegala, ko je uprla vanj svoje otožno zamaknjene oči in mirno Izjavila: \ "Semič je zunaj." Ves razred se je atresel v pritajenem hehetu. ' Suplent Loborec je začutil, kako ga je s tanko iglo prešinil zbodljsj nerazložljivega suma. Takšen aum je kakor kača, zvija se, pa ne more ugrizniti. Zopet je pogledal v razredno knjigo —. po čudnem naključju danes ni manjkalo nobene, vseh osemindvajset bi moralo biti tukaj, razen Semičeve, če je bila res zunaj. Pričel jih je šteti, v lahnem mrmranju prezibaje ustnice. Ne, vse je bilo v redu. Naštel jih je sedemindvajset, bilo je torej, kakor so dajale ... Sedemindvajset v razredu in ena — nu, ie veste, kje.. 'Torej Senovec." Senovčeva je vstala. Tudi o-na je imela tiste plave, dolge kodre, ki jih je suplent Loborec že pričenjal sovražiti. "Ksj veste o..." Le j, stala Je pred njim kar se da malomarno, s poševno izvitim desnim bokom in zaničljivo povešeno spodnjo ustnico. "Kaj veste o rusko-japonski vojni?" Senovčeva o rusko-japonski vojni še pojma ni imela. Ko bi ae vsaj potrudila, da bi natančno poslušala, kaj so ji druge skušale prišepetati. Letnica tisoč ... in še*nekaj ... in menda sedem. "Rusfco-japonska vojna se je pričela leta tisoč osemsto še-dem", je končno povedala in za-zehala. "Za skoraj sto let ste se zmotili. Sedite," ji je rekel in se ma-lodane zgrozil nad laatno krutostjo, ko je začutil, da z nekakšno strastno naslado pripisuje k i-menu Senovec enajko. In tudi ta ura zgodovine bi se bila nemara brez hujše Spotike v upornem in vendar zaspanem nastrojenju tega dopoldneva priplazila tja do zaželenega konca ... da ae ni Zantarjeva Vanda naveličala sedeti na nekem gotovem kraju. Imenitno-sti tega kraja sicer ni moči popisati z besedami — že samo dejstvo, da t tj kaj med dijaki in profesorji v človeškem dostojanstvu ni razlike, je po avoji naravni pravičnoatl čez mero pretresljivo. Toda Zantarjeva je bila že pojedla vseh osem suhih hru-šek, ki jih je prinesla seboj za malico, nautila se je poglavja iz fizike za prihodnjo uro in pogled skozi oZko okno na pasti, od dežja izprano dvorišče ae ji je bil tačas po pravici »e pristudil. Stisnila je torej fizični svezek pod pazduho in se s umerjenimi, od duševnega napora preutrujenimi koraki odpravila po dolgem, zamolklo odmdfVftjočem hodniku do razreda. ' V trenutke* ko ao ae odprla vrata, je ves razred ssalutil, da pojde nekaj narobe. Suplent Loborec se je ozrl. "Ksj ste delali toliko čaaa sunaj?" Je vprašal. "Bilo mi je slabo," je s bledimi ustnicami sahlipala Zantarjeva In mučeniškt omahnila v klop. 8uplent Leborec ae je mukoma opogumnll. "Ne verjamem vam, Semičeva." je prisiljeno strogo rekel. Oh, sčasoma jim bo ie ttokasA kdo W gospodar v razredu. "Prosim, gispod profesor, jas nisem Semičeva." je zaklicala, nekam prevel glasno spričo slabosti. ki ji * bila »e pravkar trepetala na obrazu. Nekaj nepojmljivo dolgih, trp- ke bolesti prevaranca presunje-ntti trenutkov je potreboval, da se je zopet znašel. "Katera izmed vas je potem takem Semičeva?" jih je ogorčeno vprašal. Prvič, odkar je suplent Loborec poučeval v osmi zgodovino, je mahoma zavladala v razredu, negibna, popolna tišina, kakor nam jo obetajo okusiti šele v grobu. Uprl je svoje kratkovidne oči v Zantarjevo. "Vstanite," ji je ukazal. "Kako vam je ime." "Semič .. . Semič —" je zašu-melo in zasikalo za njenim hrbtom in razred je bil zopet kakor čebelnjak, ki si mu z neprevidno pestjo razgibal globino. Zantarjevi ni zameriti, da ni razumela, za kaj prav za prav gre. Otrpla kakor Lotova iena je stala v svoji klopi in z odprtimi usti strmela v suplenta Lo-borca. Nekaj je bilo tu narobe kaj? "Kako vam jedrne?" je ponovil.- "Žantar," je zSjecljfcla. Globoko je zajel vase zrak, ta zrak, ki je vonjal po zverinjaku — in prvič je zaslutil v sej>i slabost krotitelja, ki je osemindvajset mladih, upornih zveri pred njim povesilo poglede. "Semič naj se javi," je zahteval. Sicer bom primoran stopiti po ravnatelja." Nekaj trenutkov je vsa osma vztrajala v negibnem molku. O-semindvajset parov oči je skrilo svoj izpreminjajoči Be"'tč'tfk v senci povešenih trepalnic. Potem je Semičeva zmignila z rameni in vstala. "Torej vi ste Semičeva!" - Kajpada, bila je malone pol glave višja od njega. Moral je izviti vrat v tilniku, da ji je lahko iz bliža pogledat v svetle oči, ki so v odsotni zamaknjenosti zrle vanj izpod mačje mehkih vejic. "Zakaj ste me nalagali?" "Ker nisem hotela biti vprašana," je prostodušno priznala. Razočaral jih je. Pričakovale so, da bo ukrenil zoper Semičevo nekaj odločnega in nepopravljivo strašnega. Pa je le mukoma iztianil skozi zobe: "Potem takem vas bom sedaj vprašal pozneje pa se pripravite še na marsikaj . . ." Pozneje! Po razredu je zašu-melo. Ni razumel, da jih je ta čaa imel že v oblasti in da jih je zopet bil izpustil, ni razumel, da mora krotilec brez odlašanja udariti po levjih šapah. "Torej povejte mi, kaj veete o rusko-japonski vojni. Nemara pa veate vi kaj več kakor ostale, je siknil v razred in si je domišljal, d4 zastruplja ozračje a sarkazmom. t "Rusko-japonaka vojna . rusko. japonska vojna . . ."je za-atokala Semičeva. Za njenim hrbtom je brala Senovčeva široko razprostrti 'To-ti liat". "Komu ns čast pa ae napenjaš." j« omalovažujoče za-Šepetala. "Saj ae ne izplača. Loborec je tepček T "Ne prišepetujte! Ce je poslušala, ksj sem predaval, ae bo tudi aama tega domialila", je vzrojil suplent Ix>borec in se povzpel na prste. Samo nekaj trenutkov je trajalo. da ai je vsa osma apoipčila ■veso tega dovtipa, ki ga je neprostovoljno bil zagrešil. Potem ga je naraščajoči slap nalezljivega. škodoželjnega heheta pokopal pod aeboj kakor plaz. Ribniška Stari Jergec in pa pokojni Martinovec, čeravno rfkoraj soseda, se nista mogla. Martinovec je bil kovač in domači živino-zdravnik, obsolvent nekdanje Bleiweissove podkovske šole Ljubljani, kar ni bilo kar tako. Jergec pa je bil priznan obrtnik in lastnik elektrarne, ki se pa tudi ni dal vsakomur pod noge. Oho, aha, za dva krajcarja ga je bilo jako malo, pa prrrav gotov u, na, na, haorgothimelsakrament, pa toku tttd' je in n'č d'rrrgač! Nekega večera trčita skupaj v ribniškem "parlamjant"' tam, kjer se jih je toliko pogruntalo. Martinovec je ie sedel na svojem vogalu ob peči, ko stopi v sobo Jergec. \ Rajni Johan, ki jih je imel tu di za ušesi in je dobro vedel, kako sta si možakarja dobra na koncu očesa, je povabil Jergca, da prisede. Bilo je prostora le * PoU* Martino^r^j ošvignezočmi:^,^! Poh tacga šemeščeta, aha, tistu pa ne tistu' Ti M raj' pred peklom cir'jake r,! ku tu aha, naa . . " in^ J k miz, v naaprotnem kotu J Ni nič pomagalo. ogenj je J podtaknjen. Od peči je zahrj Martinovec: "Kedu pa j /U uogu na kredit, a!' jest L J ar ti, k' praui, de a' fabrika J "TUd, Če Kk dubu na kri l.................................... .ČL -A drs*" * .Ci dwš»». * Nev