Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Konec.) Kaj je občna povestnka? Premišljevali smo, koliko se je že od dneva stvarjenja spremenilo poveršje zemlje, meja kopnega in mokrega, koliko se je spremenilo že tudi obnebje, koliko rastlinstvo in živalstvo, tudi smo gledali, kako so se ljudje v teku stoletij po svetu razmnožili, koliko so napredovali v veri, življenji, vednosti in učenosti. — Tako je prišlo, da je poveršje zemlje z vsem, kar je na njem vse drugačno, kakor je bilo ob Adamovem času. Občna povestnica nas oprav podučuje, zakaj da so se posatnezni narodi kviško povzdignili, drugi pa ostali na nižji stopinji omike in izobraženosti, ona nam pripoveduje, kaj važnega se je zgodilo v življenji Ijudstev v časih miru in vojske, nam kaže velike može, ki so ob svojem času ljudem bili na veliko korist ali v veliko kazen, ona nam kaže vzroke, zarad katerih se je to vse godilo tako, a ne drugače. Občna povestnica in sveto pismo ste najimenitnejši učenici človeškemu rodu, nas vodite k svobodi in kreposti, ako njune nauke pazno in umno beremo. Treba je pa tudi, da vemo, ob katerem času in v kakih dobah, v kakem časoslovnem redu se je vse to veršilo, da ne bomo mislili na pr. da so že o Mozesovem času imeli tiskane bukve, ali da so Izraelci na mesto Jeriho s topovi streljali. — Kdor v občni povestnici pozna red, po katerem so se dogodbe v času verstile, ta razume povestnico kronologično (v časoslovnem redu). Kdor pa ve, kaj se je ob istem času v raznih krajih godilo, razume povestnico sinhronistično (sočasno). Ni pa dosti, da poznamo djanje in zgodbe ljudstev, da vemo za čas, ob katerem so se godile, mika nas pa tudi zvedeti, kje so živeli narodi, od katerih slišimo pripovedovati, kakošna je bila njihova dežela, kakošno morjejoje obdajalo, katere reke so jo pretakale, s kakošnimi gorami je bila preprežena? To nas pa uči zemljepisje. Ta znanost nam predstavlja 1) zemljo, kot premično zvezdo, kakti velikansko oblo, ki se da premeriti, kakor vsaka obla, into je zvezdoznanski zemljepis, imenujemo ga tudi matematičnega, ker posebno ta veda razjasnuje raz- mere zemlje k solncu, luni, njeno tekanje in vertenje. 2) Zemljo po njeni sestavi, po obnebji, po gorah in vodab, ki se na zemlji nahajajo in to je prirodoznanski zemljepis, ki nam kaže tudi prirodnine na zemlji, rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo. 3)Političen (deržavoznanski) zemljepis govori od zemlje, prebivališča ljudem, ki napravljajo veče ali manjše družbe na zemlji, — deržave, — od njenih mej, od deržavljanskih naprav v deržavi, od mest, tergov in vasi i. t. d. Kdor vse to pozna in pregleda, ta gleda, tako rekoč, iz visocega stolpa nad dežele in ljudstva, in v jednem hipu pregleda vse dogodbe, ki so se veršile na zemlji, zemlja muje kakor razgernjena slika, od vsakega kraja ve kaj povedati. — Velik je ta stolp, težko se pride do razgleda, človeku, ki od verba doli gleda, se skoraj v glava zverti, zato je pa dobro, da zadobimo najprej pregled vsaj takih delov zemlje, ki so nam posebno važni, n. p. naš rojstni kraj, naša ožja in širja domovina. — Tako sem prišel do konca »pripravljavne poti" v zemljepisje, gradiva sem mnogo pripravil, vsak si bo vedel odbrati, kar njemu naj bolj ugaja, hotel sem pokazati pot, po katerem učitelj lahko varno hodi, da pride do odločenega kraja. — V Rim derži več potov, in jeden stopi notri pri teh, drugi pri drugih vratih.